c S
KOLUMNE
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov, 4. izdaja, avgust 2026. V dokument  sta dodana dva primera internega akta za avtomate (poglavji 5.2.9 in 5.2.10) in pojasnilo glede izdajanja in prejemanja računov po ZDavPR za skupino za DDV (poglavje 9.16). 28.08.2026
DAVKI Odpravljena napaka pri prikazu opozorila o neusklajenosti podatkov v Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV FURS sporoča, da se je v primerih, ko so davčni zavezanci zaradi predložitve obračuna DDV po izteku predpisanega roka uveljavljali samoprijavo po 88.c členu ZDDV-1, se je v stolpcu »Opomba« lahko neustrezno izpisovalo obvestilo o neusklajenosti med obračunom DDV-O in evidencami za posamezno davčno obdobje. 27.08.2026
DAVKI DDV in sobodajalci, ki sobe oddajajo preko spletnih strani ponudnikov oglaševanja s sedežem izven Slovenije (npr. Booking) Na Finančni upravi RS zaznavajo povečano število vprašanj sobodajalcev, ki sobe oddajajo preko spletne strani ponudnika Booking, če se njihova obveznost identifikacije za namene DDV in plačila DDV od prejetih storitev prej navedenega ponudnika kaj spreminja. Navedeno sprašujejo, ker jih ponudnik obvešča, da jim bo od opravljene storitve (nudenje oglasnega prostora na svojem portalu) začel obračunavati DDV, če mu ne bodo predložili identifikacijske številke za namene DDV. 24.08.2026
DAVKI Kakšne davke si lahko obetamo? V okviru strateškega sveta za gospodarstvo se je prejšnji teden sešla fokusna skupina za davke. Razpravljali so o ukrepih za razbremenitev dela in gospodarstva ter za krepitev konkurenčnosti in stabilnejše poslovno okolje. 19.08.2026
DAVKI Rešenih že več kot 45 odstotkov vseh vloženih ugovorov Finančna uprava je z osebno vročitvijo odpremila 14.789 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To je 45,42 odstotka vseh vloženih ugovorov. 17.08.2026
DAVKI Izdaja obvestila o izteku roka za plačilo obveznosti za plačilo OPSV v avgustu Rok za oddajo obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za julij 2026 se zaradi nedelovnih dni izteče v ponedeljek, 17. avgusta 2026. 14.08.2026
DAVKI Izdaja eRačunov Rok za oddajo obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za julij 2026 se zaradi nedelovnih dni izteče v ponedeljek, 17. avgusta 2026. 14.08.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino

FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 15. izdaja, avgust 2026. Dokument je dopolnjen s točko 3.1.1 Davčna osnova od dohodkov javnih uslužbencev napotenih na delo v tujino od uveljavitve ZPPJUFT dalje in točko 8.1 Poročanje odmen – napoteni javni uslužbenci.

 14.08.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, 11. izdaja, avgust 2026. Dokument je posodobljen v skladu z Zakonom o gostinstvu (ZGos-1) in novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Dodano je tudi pojasnilo o potrebni predložitvi izjave pristojnemu FU, v primeru plačevanja prispevkov za socialno varnost v letnem znesku. 14.08.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV , 21. izdaja, avgust 2026, ki je dopolnjen z vsebinsko dopolnitvijo odgovora na vprašanje 1.6 ter z novima vprašanjema in odgovoroma 1.119 in 1.120.

DAVEK NA DODANO VREDNOST (DDV)

 13.08.2026
DAVKI FURS: Seznam oseb, ki imajo status pooblaščenega tujega posrednika

Finančna uprava RS je objavila Seznam oseb, ki imajo status pooblaščenega tujega posrednika (datum zadnje spremembe 12. 08. 2026). Dva tuja posrednika, ki jima je potekel status pooblaščenega tujega posrednika, sta zbrisana s seznama.

 13.08.2026
DAVKI Pozivanje za predložitev RP-O trimesečnih davčnih zavezancev V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, FURS pojasnjuje:

Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je trimesečje, predloži obračun za trimesečno obdobje, medtem ko se rekapitulacijsko poročilo (RP-O) predloži za mesečno obdobje poročanja. RP-O se predloži le za mesec, v katerem davčni zavezanec opravi dobave, ki so predmet poročanja oziroma ko mora poročati o popravkih za pretekla obdobja poročanja. 12.08.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR FURS je objavilnovo verzijo podrobnejšega opisa z naslovom DOHODEK IZ KAPITALA > Obresti, dividende, dobiček iz kapitala in dohodek z INR,15. izdaja, avgust 2026, v katerem so vključena dodatna vprašanja in odgovori glede obdavčitve obresti, dividend in dohodka z INR. 05.08.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Regres za letni dopust FURS je izdal spremembo dokumenta - Regres in letni dopust, 5. izdaja, julij 2026, z dopolnjeno točko 5.2 Izplačilo regresa, če ima delavec več delodajalcev dopolnjen s primerom določanja mejnega zneska za ugodnejšo davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ter sorazmernega mejnega zneska pri osnovi za prispevke po tretji alineji drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2 za primer ko delavec opravlja tudi dopolnilno delo. Dodana je točka 6.0 Predlaganje REK obrazcev za izplačilo regresa. 31.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike 10. izdaja, julij  2026, z dopolnitvijo glede obveznosti predlaganja evidenc DDV in obvezno izmenjavo e-računov med poslovnimi subjekti s 1.1. 2028.

 31.07.2026
DAVKI Neustrezen prikaz opozorila o neusklajenosti podatkov v Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV FURS zavezance obvešča, da so zaznali napako pri prikazu podatkov v Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. 31.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 19. izdaja, julij 2026, z dodanim podrobnejšim pojasnilom o upoštevanju zaposlenih v točki 8.3 Olajšava za zaposlovanje, ki so zavarovani na več zavarovalnih podlagah, pri ugotavljanju povečanja števila zaposlenih za namene izvajanja določbe o olajšavi za zaposlovanje. 27.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 13. izdaji z dopolnitvijo tretjega poglavja podrobnejšega opisa v točki 3.3.3, ki pojasnjuje način izračuna in plačila davka ter prispevkov za socialno varnost ob dodelitvi delnic s strani tuje, s slovenskim delodajalcem povezane družbe. Dodano je podpoglavje 5.3, ki pojasnjuje ugotavljanje višine dohodka (bonitete) glede na različne načine nagrajevanja delojemalcev v obliki delnic. 27.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Skupina za DDV Finančna uprava je objavila novo verzijo podrobnejšega opisa za skupine za DDV, v 6. izdaji, julij 2026, ki je bil dopolnjen z informacijo Nacionalnega foruma za e-račun, da so pojasnila v zvezi z zapisovanjem podatkov o skupini za DDV v standardu eSLOG 2.0 dostopna na njihovi spletni strani. 23.07.2026
DAVKI FURS: Opomin za neplačane obvezne dajatve

Finančna uprava Republike Slovenije je dodala nov poslovni dogodek, ki na pregleden način pojasnjuje ravnanje ob prejemu opomina ter zavezance usmerja k pravočasni ureditvi njihovih obveznosti in pregledu odprtih terjatev.

 22.07.2026
DAVKI FURS: Obvestilo o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
FURS je dodal nov življenjski dogodek, ki pojasnjuje ravnanje ob prejemu obvestila ZZZS o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo.
 22.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, julij 2026, v katerem je podrobnejši opis ažuriran z davčnimi stopnjami, ki veljajo za odmerna leta od 2026 dalje. V Uradnem listu RS, št. 85/2025 z dne 6. 11. 2025 je bil objavljena novela Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-B), ki je med drugim posegel tudi v davčne stopnje davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. 21.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Skupina za DDV Finančna uprava je objavila novo verzijo podrobnejšega opisa za skupine za DDV, v 5. izdaji, julij 2026, ki je dopolnjena s primeri zapisa podatkov o skupini za DDV v eSLOG 2.0 sintaksi. 16.07.2026
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 29. julija 2026 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 29. maja 2026 in imajo doplačilo dohodnine, FURS  obvešča, da se rok za plačilo izteče 29. julija 2026. 15.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Skupina za DDV Finančna uprava je objavila novo, dopolnjeno verzijo podrobnejšega opisa za skupine za DDV. Dopolnjena je v delu izpolnjevanja carinske deklaracije in evidentiranja in izdajanja e-računov. 14.07.2026
DAVKI FURS: Opomin za neplačane druge denarne nedavčne obveznosti Finančna uprava Republike Slovenije pojasnjuje, da pred začetkom davčne izvršbe dolžnikom pošilja tudi opomine za plačilo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Gre za obveznosti, ki so jih z aktom naložili drugi organi, ki so pristojni za odmero teh obveznosti (policija, sodišča, upravne enote itd.). 13.07.2026
DAVKI FURS: Obvestilo o zamudi plačila obroka Finančna uprava Republike Slovenije zavezancem pošlje obvestilo o zamudi pri plačilu obroka, če obrok ni bil plačan do roka, določenega z odločbo oziroma sklepom o odobritvi obročnega plačila davčnih obveznosti. 13.07.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 18. izdaja, julij 2026. V točki 8.3 Olajšava za zaposlovanje, je dodano podrobnejše pojasnilo, katere osebe se štejejo za invalide v povezavi z uveljavljanjem olajšave za zaposlovanje invalidov. 10.07.2026
DAVKI Od 1. julija ukinjene carinske dajatve na uvoz iz Združenih držav Amerike Kot del uresničevanja zavez Evropske Unije iz Skupne izjave Evropske unije in Združenih držav Amerike z dne 21. avgusta 2025, sta 1. julija začeli veljati uredbi, s katerima so se ukinile carinske dajatve na uvoz večine proizvodov iz Združenih držav Amerike, razen nekaterih kmetijskih proizvodov, za katere velja ukinitev v okviru tarifnih kvot. 03.07.2026
DAVKI Sveženj za davčno poenostavitev za racionalizacijo skladnosti in povečanje konkurenčnosti enotnega trga Evropska komisija je sprejela ambiciozen sveženj za davčno poenostavitev, namenjen poenostavitvi davčnih pravil EU in zmanjšanju bremena izpolnjevanja obveznosti za podjetja. Sveženj vsebuje dva predloga, tj. omnibus za obdavčitev in prenovitev direktive o upravnem sodelovanju (DAC), ki bo posodobil okvir EU za neposredne davke in okrepil konkurenčnost enotnega trga, hkrati pa ohranil obstoječo visoko raven zaščite pred davčnimi goljufijami, utajami in izogibanjem davkom. S svežnjem naj bi podjetja EU prihranila približno 8 milijard EUR letno, od tega 3,3 milijarde EUR upravnih stroškov. 26.06.2026
DAVKI Skupina za DDV Finančna uprava je objavila novo, dopolnjeno verzijo podrobnejšega opisa za skupine za DDV. Dopolnitve v delu odbitnega deleža, vsebine računa ter dodani odgovori na vprašanja. 26.06.2026
DAVKI Opomin za neplačane obvezne dajatve FURS je na spletni strani dodal nov življenjski dogodek, ki na pregleden način pojasnjuje ravnanje ob prejemu opomina ter zavezance usmerja k pravočasni ureditvi njihovih obveznosti in pregledu odprtih terjatev. 23.06.2026
DAVKI Popravek elektronskega obrazca GloBE-OPD – omogočen vnos več podskupin v isti jurisdikciji Finančna uprava Republike Slovenije je odpravila tehnično omejitev v elektronskem obrazcu za obračun povrhnjega davka (GloBE-OPD), ki je zavezancem onemogočala vnos podatkov za več podskupin v isti jurisdikciji. 23.06.2026
DAVKI Dopolnitev elektronskega obrazca GloBE-ODPD – možnost uveljavljanja poenostavitve poročanja FURS je v elektronski obrazec za obračun domačega povrhnjega davka (GloBE-ODPD) dodala tehnično rešitev, ki zavezancem omogoča uveljavljanje poenostavitve poročanja, določene z Zakonom o minimalnem davku (ZMD). 23.06.2026
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2025 – 2. tranša Davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2025, FURS obvešča, da bodo dne 10. 7. 2026, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 8. 7. 2026. 22.06.2026
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 29. junija 2026 Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku junija in ga še niste preverili, svetujemo, da to storite čim prej. Le do 29. junija 2026 še lahko daste ugovor. 22.06.2026
DAVKI Uporaba zavarovanja tretje osebe, ki ni navedena v carinski deklaraciji FURS je zaznal več primerov, ko se je v carinsko deklaracijo navedlo zavarovanje tretje osebe, ki ni bila navedena v carinski deklaraciji, brez njenega soglasja, zato v nadaljevanju podajajo podrobnejša pojasnila o uporabi zavarovanja v takih primerih. 22.06.2026
DAVKI Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev Finančna uprava je objavila spremembo v dokumentu Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev z dodano objavo vplačilnih podatkov za minimalni davek. 16.06.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Praktična pojasnila za zavezance za minimalni davek (pogosto zastavljena vprašanja) Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Praktična pojasnila za zavezance za minimalni davek (pogosto zastavljena vprašanja), junij 2026. V dokument je dodana informacija o podračunu javnofinančnih prihodkov za plačilo obveznosti minimalnega davka. 11.06.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Praktična pojasnila za zavezance za minimalni davek Finančna uprava RS je objavila nov dokument Praktična pojasnila za zavezance za minimalni davek (pogosto zastavljena vprašanja), junij 2026. 08.06.2026
DAVKI Opomnik: 30. junija je rok za oddajo obrazcev po Zakonu o minimalnem davku Če ste del večje mednarodne ali domače skupine podjetij, za katero veljajo pravila minimalne obdavčitve po Zakonu o minimalnem davku (ZMD), se bliža pomemben rok za izpolnitev poročevalskih obveznosti za minimalni davek. Če niste del takšne skupine, obveznosti za minimalni davek nimate. 08.06.2026
DAVKI Obvestilo glede statusa kvalificiranosti pravil minimalnega davka za Ciper Finančna uprava Republike Slovenije na podlagi pojasnila Evropske komisije obvešča zavezance za minimalni davek o statusu uporabe pravil minimalnega davka na Cipru za potrebe poročanja za poslovno leto 2024 ter o njihovem upoštevanju pri izpolnjevanju obveznosti po Zakonu o minimalnem davku. 08.06.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Regres in letni dopust FURS je izdal spremembo dokumenta - Regres in letni dopust, 6. izdaja, julij 2026, v katerem je v točki 1.0 dopolnjen s primerom določanja sorazmernega mejnega zneska za ugodnejšo davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ter sorazmernega mejnega zneska pri osnovi za prispevke po tretji alineji drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2. 05.06.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – družbenike Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – družbenike, 8. izdaja, junij 2026, z dodano zavarovalno podlago 041. 01.06.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 22. izdaja, junij 2026. V dokumentu je v točki 1.3 podrobneje dopolnjen opis glede terenskega dodatka.

 01.06.2026
DAVKI Na pošto drugi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2025 FURS je danes na pošto odpremil drugi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2025. 29.05.2026
DAVKI Finančni petek: eDavki Ali ste vedeli, da lahko doplačilo dohodnine ali plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča opravite s Flikom ali plačilno kartico prek mobilnega telefona? Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je namreč v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za javna plačila omogočila plačevanje davkov prek sistema eDavki s pomočjo Flika. 29.05.2026
DAVKI Oddaja VD 1940 Udeležba delavcev pri dobičku po ZUDDob-1 je možna FURS obvešča, da je možna oddaja REK obrazca VD 1940 Udeležba delavcev pri dobičku po ZUDDob-1. 28.05.2026
DAVKI Omogočena oddaja Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka (GloBE-GIR) FURS sporoča, da je s 27. majem 2026 omogočena oddaj Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka (GloBE-GIR) na produkcijskem portalu eDavki. 28.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Povzetek obračuna dohodkov za rezidente in nerezidente RS Podrobnejši opis Povzetek obračuna dohodkov za rezidente in nerezidente RS je bil dopolnjen na strani 5 (sprotna opomba št. 2) in določa, da se v Povzetek obračuna dohodkov za rezidente in nerezidente RS vključijo tudi podatki o dohodku iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarskih družbi, pri katerem je plačnik davka uporabil posebnost iz dvanajstega odstavka 16. člena ZDoh-2 in je od tega dohodka obračunal le prispevke za socialno varnost delodajalca (REK-O, šifra VD 1123). 22.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka FURS je izdal spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, in sicer je dodano navodilo glede pristopa izpolnjevanja GIR XML v primeru pojave napak 70019 ali 70021. 21.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

V dokumentu Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja je FURS v točki 4.5 ažuriral zneske vajeniških nagrad, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in veljajo od 1.3.2026 dalje.

 19.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka Informacija glede izpolnjevanja elementov SBIE oziroma OverallComputation v primeru varnih pristanov v GIR XML. Dopolnitev navodila o vpisovanju številk. Pojasnila glede obveznosti izpolnjevanja podatkov za element UTPR varni pristan. Dodatno navodilo glede izpolnjevanja DeferTaxExpense/Amount. 18.05.2026
DAVKI Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka – Seznam kod napak in scenariji pošiljanja sporočil Sprememba dokumenta glede deaktivacije kod napak (60025, 60026, 70028, 70092, 70120). 18.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Pogoji in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Pogoji in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo,  3. izdaja, maj 2026. Podrobnejši opis je bil s pojasnilom dopolnjen v točki 7.0 in dodanih je bilo tudi nekaj novih odgovorov na najpogostejša vprašanja. 18.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Računi Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 9. izdaja, maj 2026. 18.05.2026
DAVKI Minimalen davek: Omogočena oddaja obračunov GloBE-ODPD in GloBE-OPD FURS sporoča, da je z današnjim dnem (15.5.2026) omogočena tudi oddaja obračunov GloBE-ODPD in GloBE-OPD na produkcijskem portalu eDavki. 15.05.2026
DAVKI FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – kmete, prostovoljno vključene v zavarovanje Objavljena je nova izdaja podrobnejšega opisa Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – kmete, prostovoljno vključene v zavarovanje, zavarovalne podlage: 007, 064, 065, 053, 054, 11. izdaja, maj 2026, ki je posodobljena z veljavnimi pravnimi podlagami. 15.05.2026
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 1. junija 2026 FURS obvešča davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. marca 2026 in imajo doplačilo dohodnine, da se rok za plačilo izteče 1. junija 2026. 15.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Regres in letni dopust Podrobnejši opis je bil dopolnjen v točki 2.0, kjer je pojasnjeno določanje sorazmernega dela vrednosti mejnih zneskov za ugodnejšo davčno obravnavo po 13. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ter mejnega zneska pri osnovi za prispevke po tretji alineji drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2. 15.05.2026
DAVKI Sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

Sprememba višine okoljske dajatve CO2 za enoto obremenitve za motorni bencin, plinsko olje in kurilno olje od 24. 3. 2026 do 2. 6. 2026.

 14.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost Objavljena je nova izdaja Brošure o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 16. izdaja, maj 2026, ki je posodobljena z veljavnimi pravnimi podlagami. 14.05.2026
DAVKI Minimalen davek: Orodje za preverjanje veljavnosti GIR XML (DAC9) FURS sporoča, da je na odprtem portalu eDavki je v sklopu »Pripomočki« na voljo orodje za preverjanje veljavnosti GIR XML sporočil. 14.05.2026
DAVKI SIR: Evropska komisija je objavila osnutke aktov za sprejem Prenovljenih ESRS in Standardov poročanja o trajnostnosti za prostovoljno uporabo Evropska komisija je vse deležnike povabila k podaji povratnih informacij o obeh osnutkih aktov, in sicer v roku 4 tednov od objave. Sprejem obeh aktov se predvideva sredi leta 2026. 12.05.2026
DAVKI Pozivanje za predložitev RP-O trimesečnih davčnih zavezancev FURS podaja pojasnilo v zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno. 11.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec) FURS obvešča, da je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o obračunu davčnih odtegljajev (Uradni list RS, št. 472/26), ki v individualni del REK-O obrazca uvaja nova polja B, in sicer: B023 Odmene – napoteni javni uslužbenci in funkcionarji, B024 Nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov ter B025 Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu. Novo polje B023 se uporablja za dohodke, izplačane za obdobja od 1. junija 2026 dalje, novi polji B024 in B025 pa se uporabljata za dohodke, izplačane od 1. januarja 2027 dalje. V ta namen je bilo dopolnjeno tudi Navodilo za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec). 08.05.2026
DAVKI Višina zneska za vračilo trošarine za komercialni prevoz za davčno obdobje april 2026 znaša 0 evrov Glede na predpisan način izračuna zneska za vračilo trošarine za komercialni prevoz bo znesek vračila za davčno obdobje april 2026 znašal 0 evrov, ne glede na to, da je upravičenec pogonsko gorivo dejansko porabil za komercialni prevoz. 07.05.2026
DAVKI Omogočeno testiranje obračunov GloBE-ODPD in GloBE-OPD FURS obvešča, da je na testnem portalu BETA eDavki omogočena testna oddaja obračunov domačega povrhnjega davka po pravilu QDMTT (GloBE-ODPD) in obračunov povrhnjega davka po pravilih IIR in UTPR (GloBE-OPD). 06.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčevanje umetnikov in športnikov Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta - Obdavčevanje umetnikov in športnikov, 7. izdaja, maj 2026. 05.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka – Seznam kod napak in scenariji pošiljanja sporočil FURS je izdal dopolnitev dokumenta – Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka – Seznam kod napak in scenariji pošiljanja sporočil, maj 2026, z dodatnimi kodami napak. 05.05.2026
DAVKI Povprečna letna stopnja davka in prispevkov V Uradnem listu RS, št. 85/2026 je objavljena Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji. Za leto 2025 znaša 36,83 %. 05.05.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvajanje 58. člena – plačnik davka Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Izvajanje 58. člena – plačnik davka, maj 2026. 05.05.2026
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2025 – 1. tranša Davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2025, FURS obvešča, da bodo dne 12. 5. 2026, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 8. 5. 2026. 30.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, 15. izdaja, april  2026. 23.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti Objavljena je nova verzija podrobnejšega opisa z naslovom Brošura o dohodku iz dejavnosti (16. Izdaja, april 2026), ki vključuje zadnje zakonske spremembe na področju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. 23.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Povzetek obračuna dohodkov za rezidente in nerezidente RS

Finančna uprava je pripravila podrobnejši opis glede spremembe izgleda obvestila Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine (Uradni list RS, št. 92/25) prvič uporabi za dostavo podatkov za davčno leto 2026.

 16.04.2026
DAVKI Brošura: Kako se registrirati v eDavke? Finančna uprava RS je objavila brošuro z navodili, kako se lahko hitro in enostavno registrirate v eDavke. Preverite, kako lahko z nami poslujete elektronsko in si prihranite čas ter si olajšate oddajanje vlog in plačevanje obveznosti.
 15.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Mrežni marketing Podrobnejši opis glede obdavčitev dohodkov, ki jih fizične osebe prejemajo na področju mrežnega marketinga, je FURS posodobil z vsebinami, ki izhajajo iz trenutno veljavnih pravnih podlag s področja obračuna davčnega odtegljaja, področja dohodka iz dejavnosti in področja davka na dodano vrednost. 13.04.2026
DAVKI Obvestilo glede dostave FATCA poročil Finančne institucije Slovenije, ki Finančni upravi RS, v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočajo informacije o računih ZDA, o katerih se poroča (FATCA poročila) obveščamo, da so na podlagi 266.g člena ZDavP-2 dolžne oddati informacije za poročevalsko leto 2025 do 31. maja 2026. Finančna uprava RS preveri tehnično veljavnost prejetih sporočil in poročevalskim finančnim institucijam pripravi povratno informacijo o tehnični ustreznosti v obliki statusnega sporočila v roku nekaj dni oziroma v najkrajšem možnem času. 13.04.2026
DAVKI Carinski postopek 42 in klavzula INCOTERM DDP FURS je posredoval informacije o zaznani nepravilni uporabi klavzule DDP pri carinskem postopku 42. 07.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV s popravkom odgovora na vprašanje 3 in dodana novi 49. in 50. vprašanji in odgovora. 03.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obračunavanje in plačevanje davka od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Obračunavanje in plačevanje davka od dohodkov pravnih oseb, 4. izdaja, april 2026. Z obračunskim obdobjem, ki se je začel od 1. 1. 2024 dalje, je izpolnitev Priloge 3 k obračunu DDPO na e-davkih obvezna. Nova Priloga 3 se praviloma odda v strukturirani XML obliki, izjema velja za banke, hranilnice, zavarovalnice, družbe v stečaju in pravne osebe javnega prava – druge uporabnike EKN.

 03.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 9. izdaja, april 2026. 02.04.2026
DAVKI Aktualno na področju CBAM Pomembne informacije od 1. 4. 2026 naprej. 02.04.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 20. izdaja, marec 2026, ki je dopolnjen z odgovorom 1.115. 02.04.2026
DAVKI FURS izdal prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2025 Finančna uprava je v prvem svežnju z datumom odpreme 31. marec 2026 poslala 991.504 informativnih izračunov dohodnine za leto 2025. Zavezanci jih lahko pričakujejo v prvih dneh aprila. Tisti zavezanci, ki so vključeni v sistem eVročanja, bodo informativne izračune dohodnine prejeli prek portala eDavki. 31.03.2026
DAVKI Pripomoček za izračun dajatev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) Uvoznikom blaga CBAM je po novem na voljo Kalkulator CBAM, orodje, namenjeno informativnemu izračunu obveznosti CBAM za uvoženo blago. 31.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 19. izdaja, marec 2026, ki je dopolnjen z odgovori od št. 1.114 do 1.118. 27.03.2026
DAVKI Izteka rok za priglasitev normiranosti po noveli ZPZR-A Naknadna priglasitev normiranosti v primerih iz prvega in drugega odstavka 4. člena novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR-A), je možna samo še do 31. marca 2026. 27.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 1. in 2. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2 Objavljena je nova verzija podrobnejšega opisa z naslovom Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 1. in 2. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, v katerem je pojasnjena dodatna možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zakoncu oz. otroku skladno s sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 18/2025 z dne 4. 2. 2026. 27.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR FURS je objavil novo verzijo podrobnejšega opisa z naslovom DOHODEK IZ KAPITALA - Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR, 14. izdaja, marec 2026, v katerem so vključena dodatna vprašanja in odgovori nanje. 27.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje davkov in drugih dajatev FURS je izdal spremembo dokumenta Plačevanja davkov in drugih dajatev, 8. izdaja, marec 2026, v katerem gre zap osodobljen opis zaradi sprememb novele, ki določa obvezno elektronsko vlaganje vlog prek sistema eDavki za vse poslovne subjekte (pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki opravlja dejavnost). Enako velja tudi v primerih, ko je pooblaščenec fizične osebe poslovni subjekt. 27.03.2026
DAVKI Oddaja VD 1926 - Izplačila članom lastniške zadruge in VD 1930 - Dohodek z INR že omogočena FURS obvešča, da je na eDavkih omogočena oddaja obračunov davčnih odtegljajev za novi vrsti dohodka: VD 1926 - Izplačila članom lastniške zadruge (za datume izplačila od 1.1.2026 dalje) in VD 1930 - Dohodek z INR (za datume izplačila od 5.3.2026 dalje). 24.03.2026
DAVKI Sklep o višini okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida FURS obvešča o spremembi višine okoljske dajatve CO2 za enoto obremenitve za motorni bencin, plinsko olje in kurilno olje od 24. 3. 2026 do 5. 5. 2026. 24.03.2026
DAVKI V tednu dni odprtih že 2.201 individualnih naložbenih računov (INR), ponudnikov je trenutno 6 S 5. marcem 2026 se je začel uporabljati Zakon o individualnih naložbenih računih, ki uvaja novo obliko dolgoročnega vlaganja fizičnih oseb. Individualni naložbeni računi (INR) tako prinašajo novo možnost dolgoročnih naložb v finančnih instrumentih z ugodnejšo davčno obravnavo in poenostavljenimi postopki za vlagatelje. 18.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah, 6. izdaja, marec 2026. 16.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Prejeti podatki iz tujine – finančni računi

FURS je izdal nov dokument Prejeti podatki iz tujine – finančni računi, 1. izdaja, marec 2026.

 16.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV, ter predizpolnitev obračuna DDV, 20. izdaja, marec 2026, v  katerem je v prilogi I. podrobnejšega opisa Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV je za evidenco obračunanega DDV dopolnjen opis polja 27. 13.03.2026
DAVKI Izdaja obvestila o izteku roka za plačilo obveznosti za plačilo OPSV v marcu Rok za oddajo obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za februar 2026 se zaradi nedelovnega dne izteče v ponedeljek, 16. marca 2026. 13.03.2026
DAVKI FURS: Izdaja eRačunov Rok za oddajo obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za februar 2026 se zaradi nedelovnega dne izteče v ponedeljek, 16. marca 2026. 13.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Prikaz evidentiranja za atipične davčne zavezance v aplikaciji miniBLAGAJN FURS je izdal nov dokument Prikaz evidentiranja za atipične davčne zavezance v aplikaciji miniBLAGAJN, 1. izdaja, marec 2026. 11.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Druge mednarodne pogodbe Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Druge mednarodne pogodbe, 2. izdaja, marec 2026, v katerem so dodana so vprašanja z odgovori 5, 6 in 7, ki se nanašajo na davčno obravnavo dohodkov slovenskih davčnih rezidentov, ki jim jih izplačuje NATO. 10.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta, 3. izdaja, marec 2026, v katerem je črtana navedba glede metode za odpravo dvojne obdavčitve – Metoda izvzetja (oprostitve). 10.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka – Seznam kod napak in scenariji pošiljanja sporočil FURS je izdal nov dokument – Informativni obrazec za obračun povrhnjega davka – Seznam kod napak in scenariji pošiljanja sporočil, 1. izdaja, marec 2026. 09.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka FURS je izdal nov dokument – Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave Informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka, 1. izdaja, marec 2026. 09.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 21. izdaja, marec 2026, v katerem je upoštevana povprečna plača za leto 2025. 06.03.2026
DAVKI Predložitev DDV evidenc Davčni zavezanci morajo za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu predlagati evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV v elektronski obliki po elektronski poti (možni 4 načini, več v Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV, ter predizpolnitev obračuna DDV, poglavje 1.2). 05.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta, 3. izdaja, marec 2026, v katerem je dodana točka 3.1.5., ki se nanaša na čezmejno delo od doma ali iz drugega kraja. Nov je tudi odgovor na vprašanje št. 15. 04.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende, obresti in premoženjske pravice FURS je izdal spremembo dokumenta Dividende, obresti in premoženjske pravice, 3. izdaja, marec 2026, v katerem je dodana točka 4, ki obravnava Seznam Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Nova verzija vsebuje še nekaj drugih manjših sprememb. 04.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, 14. izdaja, marec 2026, saj se bo s 1. 4. 2026 spremenila vrednost vrednotnice na 14,54 evra. V Uradnem listu RS, št 16/2026 z dne 27. 2. 2026 je bila objavljena odredba o Višini prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki začne veljati s 1. 4. 2026. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo znaša na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 11,31 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 3,23 evra. 04.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) FURS je izdal spremembo dokumenta - Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) z navedenimi ponazoritvami primerov. Velja za odmerno leto 2025 in dalje. 03.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 19. izdaja, februar 2026, v  katerem se je dopolnil podrobnejši opis v zvezi s predložitvijo Evidenc DDV davčnega zavezanca v insolventnem postopku. 02.03.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 18. izdaja, februar 2026, ki je dopolnjen z odgovorom št. 1.113 glede evidentiranja uvoza blaga v evidencah DDV in odgovorov št. 1.19, 1.53 in 1.109 z insolventnimi postopki. 02.03.2026
DAVKI Usmeritev za dostavo podatkov za notarje

FURS je izdala spremembe v dokumentu Usmeritve pri dostavi podatkov za notarje, februar2026. Spremembe v dokumentu se nanašajo na načine pridobitve deležev, kjer sta dodani oznaki I - povečanje kapitalskega deleža v osebni družbi zaradi pripisa dobička kapitalskemu deležu in oznaka J - pridobitev deležev v inovativnih zagonskih podjetjih (od 1. 1. 2025 dalje).

 27.02.2026
DAVKI Začetek uporabe Zakona o individualnih naložbenih računih (ZINR) Z dnem 5. 3. 2026 se začne uporabljati Zakon o individualnih naložbenih računih (ZINR). Davčna obravnava dohodka z INR je pojasnjena v podrobnejšem opisu z naslovom DOHODEK IZ KAPITALA Obresti, dividende, dobiček iz kapitala in dohodek z INR. 26.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (poslovni subjekti) Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (poslovni subjekti),  februar 2026. 26.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (fizične osebe) Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (fizične osebe), februar 2026. 26.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR, 13. izdaja, februar 2026. 24.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčevanje umetnikov in športnikov Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta - Obdavčevanje umetnikov in športnikov, 6. izdaja, februar 2026, z dodanim pojasnilom glede vštevanja stroškov v davčno osnovo prejetega dohodka za opravljeno storitev tujega nastopajočega izvajalca, ko naročnik tujemu nastopajočemu izvajalcu zagotovi določene storitve, ki so potrebne za izpolnitev pogodbene obveze tujega nastopajočega izvajalca do naročnika (npr. storitve prevoza in nočitve). 23.02.2026
DAVKI Pregled oddaje (semafor) za Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV Finančna uprava ponovno sporoča, da je na eDavkih na voljo Pregled oddaje (semafor) za evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV (DDV evidenci). 23.02.2026
DAVKI Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret 1. 3. 2026 V skladu z devetim odstavkom 8. člena Zakona o trošarinah (ZTro-1) nastane obveznost za obračun trošarine tudi takrat, ko se za drobno rezani tobak in cigarete zviša drobnoprodajna cena (DPC). 23.02.2026
DAVKI Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni Namesto Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčenju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, sta objavljena Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni (se uporablja od 1. 1. 2017) in Protokol o spremembi tega sporazuma (uporaba od 1. 1. 2026), ki sta ga nadomestila. 23.02.2026
DAVKI Obdavčitev: Svet posodobil seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene Svet Evropske unije je danes na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, dodal dve državi – Otoke Turks in Caicos ter Vietnam. Sočasno je s seznama črtal tri države – Fidži, Samoo ter Trinidad in Tobago – saj zdaj izpolnjujejo vse dogovorjene mednarodne standarde. 17.02.2026
DAVKI Strožje nad nepredlagatelje evidenc obračunanega DDV in evidenc odbitka DDV Finančna uprava sporoča, da pričenja s prekrškovno obravnavo pri davčnih zavezancih, ki se ne bodo odzvali na poziv in manjkajočih evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV ne bodo oddali. S tem se pričenja redno mesečno sankcioniranje nepredložnikov evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV. 17.02.2026
DAVKI Pojasnilo glede upravičenosti DDV po 24. členu ZUOPCSD Ministrstvo za solidarno prihodnost  je pripravilo pojasnilo v zvezi z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) ter glede tega, ali se DDV lahko šteje kot upravičen strošek po 24. členu Zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. 17.02.2026
DAVKI Prijava letnega dohodka iz dopolnilne dejavnosti - družinske kmetije Nosilci dopolnilne dejavnosti na družinski kmetiji morate, v skladu s desetim odstavkom 29. člena Zakona o kmetijstvu, najkasneje do 31. marca tekočega leta upravni enoti sporočiti podatek o letnem dohodku iz dopolnilne dejavnosti na družinski kmetiji za preteklo koledarsko leto. 12.02.2026
DAVKI Nova Excel orodja za lažjo pripravo obrazcev DOH-DIV, DOH-OBR in DOH-DHO

FURS obvešča, da so na portalu eDavki objavljene nove Excel datoteke (orodja) za pripravo obrazcev DOH DIV, DOH OBR in DOH DHO.

 10.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta:  Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev, 6. izdaja, februar 2026. 10.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Pogoji in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Pogoji in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo,  2. izdaja, februar 2026. 09.02.2026
DAVKI Zaključena sprememba obračunskega obdobja DDV-O FURS obvešča, da je na eDavkih centralna sprememba davčnega obdobja zaključena. Zavezancem smo odprli obdobja januar 2026 in januar – marec 2026. 06.02.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 35. izdaja, februar 2026. 06.02.2026
DAVKI Predložitev DDV evidenc FURS danes poziva davčne zavezance, ki še niso predložili evidence za obdobje december 2025 in obdobje oktober- december 2025, za predložitev DDV evidenc. 05.02.2026
DAVKI FURS: Oddaja vlog za izravnavo in vračilo preko eKarticeO za konto 40 in konto 80 FURS obvešča, da v sistemu eDavki pri oddaji vlog za izravnavo oziroma vračilo preko eKarticeO trenutno ni mogoče izbrati akontacije dohodnine (konto 40) in davka od dohodka pravnih oseb (konto 80). 04.02.2026
DAVKI V eDavkih na voljo sveži podatki o dohodkih slovenskih izplačevalcev ter o dohodkih iz tujine

Od lanskega leta lahko vsak uporabnik portala eDavki in mobilne aplikacije eDavki zase preveri, kakšne podatke o njegovih dohodkih (plače, pokojnine in podobno) je Finančna uprava prejela zanj preko avtomatične izmenjave podatkov iz tujine in s strani slovenskih izplačevalcev.

 04.02.2026
DAVKI Dopolnitev poročanja REK obrazcev na eDavkih (VD 1084, VD 1087 in VD 1144) FURS obvešča, da je bila na eDavke (REK obrazci) nameščena dopolnitev poročanja z VD 1084 in VD 1087  v poljih M. 02.02.2026
DAVKI Še nekaj dni za uveljavljanje davčne olajšave za vzdrževane družinske člane Zavezanci za dohodnino, ki v preteklem letu niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali želijo že uveljavljene podatke spremeniti, imajo za oddajo vloge le še nekaj dni časa. Rok za oddajo je 5. februar, za oddajo prek sistema eDavki pa nekoliko daljši, do 20. februarja 02.02.2026
DAVKI Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O

FURS obvešča, da bodo na podlagi 89. člena ZDDV-1 in 156. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi prometa, izkazanega v obračunih DDV za koledarsko leto 2025, spremeni davčno obdobje.

 30.01.2026
DAVKI UPPD: Nov seznam tveganih držav Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. 30.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev tujcev z dovoljenjem za začasno prebivanje za digitalnega nomada po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah FURS je izdal nov dokument Obdavčitev tujcev z dovoljenjem za začasno prebivanje za digitalnega nomada po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah, 1. izdaja, januar 2026. 29.01.2026
DAVKI Poročanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih za odmero dohodnine za leto 2025 Izplačevalci dohodkov, ne pozabite na poročanje podatkov o medletnem uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Navedene podatke je potrebno oddati v datoteki VIRVDC.DAT prek sistema eDavki, do konca januarja 2026. 29.01.2026
DAVKI Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje)

FURS obvešča, da je v Uradnem listu št. 5/2026 z dne 23. 1. 2026, objavljen Pravilnik o spremembi Pravilnika o obračunu davčnih odtegljajev. Na podlagi te spremembe so zaradi uveljavitve poročanja o izplačilih članom lastniških zadrug ter dohodkih z INR dopolnjena Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec) z novima VD: VD 1926 Izplačila članom lastniške zadruge in VD 1930 Dohodek z INR.

 28.01.2026
DAVKI Pri testnem izračunu dohodnine se ne upošteva zimskega regresa V primeru, da ste v letu 2025 prejeli zimski regres do višine polovice minimalne plače v Sloveniji, to je 638,86 evra oziroma poleg tega še sorazmerni del zimskega regresa iz naslova opravljanja dopolnilnega dela, zneska ne vpišete v program za testni izračun dohodnine. 28.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov Finančna uprava RS je objavila spremembo v izdani brošuri – Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, januar 2026. 27.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, januar 2026. 27.01.2026
DAVKI Preverjanje oddaje in usklajenosti evidenc DDV FURS ponovno opozarja davčne zavezance, da lahko v portalu eDavki hitro preverijo, ali so evidence obračunanega DDV in odbitka DDV uspešno oddane ter usklajene z obračunom DDV-O. Preveri se tudi opozorila, če so se prožila kot tudi napake, če je bil sprejem poslanih evidenc zavrnjen. 26.01.2026
DAVKI FURS: Oddaja obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti Z današnjim dnem (23.1.2026) je omogočena oddaja obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DDD-DDD) za leto 2026. 23.01.2026
DAVKI Poziv k predložitvi obračuna za pavšalno nadomestilo za leto 2025

Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2025 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki preko sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 2.februarja 2026.

 22.01.2026
DAVKI Oddaja kontrolnih podatkov v zvezi s posebno davčno obravnavo za delavce inovativnih zagonskih podjetij iz 45.b člena ZDoh-2

Skladno s Pravilnikom o dostavi podatkov v zvezi s posebno davčno obravnavo dohodkov za delavce inovativnih zagonskih podjetij (Uradni list RS, št. 80/25) morajo zavezanci za dajanje podatkov, določenih v prvem odstavku 337.a člena Zakona o davčnem postopku, do 31. 1. tekočega leta dostaviti podatke za preteklo davčno leto.

 21.01.2026
DAVKI V letu 2025 je bilo prek eDavkov izvršenih 266.596 plačil v skupnem znesku 84.599.046,77 evra V primerjavi z letom 2024 se je število spletnih plačil iz eDavkov povečalo za 70,6 odstotka, znesek pa za 115,3 odstotka. V povprečju je v letu 2025 vsak mesec plačilo obveznih dajatev preko eDavkov izvršilo 17.627 zavezancev, kar predstavlja 67,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. 20.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za sobodajalce – fizične osebe Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Brošura za sobodajalce – fizične osebe, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 11. izdaja, januar 2026. 19.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, 10. izdaja, januar 2026. 16.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava agrarne skupnosti in njenih članov FURS je izdal spremembo dokumenta Davčna obravnava agrarne skupnosti in njenih članov, 3. izdaja, januar 2026. 16.01.2026
DAVKI Vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2025 15.1.2026 bodo izplačevalcem v eDavkih na voljo vpogledi v podatke za odmero dohodnine, sestavljeni na podlagi individualnih podatkov v REK obrazcih z datumom izplačila od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025. 15.01.2026
DAVKI FURS: Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja za 2026 FURS je objavil spremembo dokumenta - Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (KIDO), ki se uporabljajo v letu 2026. 14.01.2026
DAVKI Oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo

S 1. 1. 2026 je začel veljati nov Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo - pravilnik, ki spreminja način uveljavljanja oprostitve in uvaja digitalizacijo področja.

 13.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev) FURS je izdal spremembo dokumenta - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 4. izdaja, januar 2026. 12.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 34. izdaja, januar 2026. 12.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Skupina za DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Skupina za DDV, 2. izdaja, januar 2026. 08.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 15. izdaja, januar 2026. 08.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (poslovni subjekti) Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (poslovni subjekti),  januar 2026. 08.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (fizične osebe) Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (fizične osebe), januar 2026. 08.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, 11. izdaja, januar 2026. 08.01.2026
DAVKI Slovenski operaterji digitalnih platform morajo Finančni upravi do 31. januarja sporočiti podatke Operaterji digitalnih platform v Sloveniji, preko katerih ponudniki prodajajo svoje blago ali storitve tretjim osebam, morajo podatke o teh prodajah v letu 2025, sporočiti Finančni upravi do 31. januarja 2026. 08.01.2026
DAVKI Vključevanje podatka o izplačilu zimskega regresa v Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1.1. do 31.12.2025 Skladno z določbami 337. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) morajo plačniki davka kot osebe, zavezane za dajanje podatkov iz tega člena, davčnemu zavezancu - prejemniku dohodka do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto predložiti podatke o izplačanih dohodkih v okviru Povzetka obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1.1. do 31.12.20xx. 06.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Splošno o DDV, 10. izdaja, januar 2026 z zavedeni spremembami objavljenimi v nadaljevanju. 06.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Stopnje DDV, 13. izdaja, januar 2026. 06.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Kuponi FURS je izdal spremembo dokumenta – Kuponi, 3. izdaja, januar 2026. 06.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Računi Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 8. izdaja, januar 2026. 06.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih FURS je izdal spremembo dokumenta Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih, 3. izdaja, januar 2026. 06.01.2026
DAVKI Pojasnilo FURS: Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini, v 7. izdaji, januar 2026. 30.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je objavila spremembo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV, 34. izdaja, december 2025 s prilogami. 30.12.2025
DAVKI Pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2026 Pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2026 pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja. 30.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja

FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev z davkom od premoženja, 12. izdaja, januar 2026, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2026.

 29.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Pogoji in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo

Finančna uprava je objavila nov dokument Pogoji in način oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo,  1. izdaja, december 2025.

 23.12.2025
DAVKI Uvoz blaga za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo na podlagi novega pravilnika S 1. 1. 2026 se začnejo uporabljati spremembe Pravilnika o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo - Pravilnik. 19.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Skupina za DDV Finančna uprava RS je objavila nov dokument Skupina za DDV, 1. izdaja, december 2025. 19.12.2025
DAVKI Uvedba skupin za DDV in izdaja ter uporaba številka EORI FURS sporoča, da se od 1. 1. 2026 uporabljajo določbe Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 glede skupin za DDV. V skladu s 6. odstavkom 137.h člena ZDDV-1 člani skupine za DDV uporabljajo identifikacijsko številko za DDV skupine za DDV v transakcijah z osebami, ki niso člani te skupine za DDV. 17.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava ustanovitve, prenosa in prenehanja stavbne pravice (fizične osebe) Finančna uprava RS je objavila nov dokument Davčna obravnava ustanovitve, prenosa in prenehanja stavbne pravice (fizične osebe), 1. izdaja, december 2025.

 

 16.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 21. izdaja, december 2025 s pojasnili v zvezi z neoprispevčenim delom zimskega regresa za dopolnilno delo in objavljeno lestvico za odmero dohodnine in olajšave za davčno leto 2026. 16.12.2025
DAVKI Predizpolnitev obračuna DDV za november 2025 Če je davčni zavezanec dolžan predložiti tudi RP-O, je zadnji dan za oddajo evidenc, da davčni organ sestavi predizpolnjen obračun DDV, 17. 12. 2025, če davčni zavezanec ni dolžan predložiti RP-O, pa je zadnji dan za oddajo evidenc, da davčni organ sestavi predizpolnjen obračun DDV, 24. 12. 2025. 16.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 17. izdaja, december 2025. 15.12.2025
DAVKI Predložitev DDV evidenc FURS poziva davčne zavezance, ki še niso predložili evidence za obdobje oktober 2025, za predložitev DDV evidenc. 05.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 20. izdaja, december 2025. 03.12.2025
DAVKI Omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2025 FURS sporoča, da je od ponedeljka 1. 12. 2025 v sistemu eDavki omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2025. 02.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 16. izdaja, december 2025. 01.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 18. izdaja, december 2025. 01.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2025 Finančna uprava RS je objavila nov dokument Odmera dohodnine za leto 2025, 1. izdaja, december 2025. 01.12.2025
DAVKI Seznam upravičencev do donacij za leto 2025 V Uradnem listu RS, št. 70/2025 z dne 19. 9. 2025 je bil objavljen Sklep o določitvi upravičencev do donacij za leto 2025, ki je začel veljati 20. septembra 2025. 01.12.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna izvršba

FURS je izdal spremembo dokumenta – Davčna izvršba, 5. izdaja, december 2025.

 28.11.2025
DAVKI Uvoz pripravljenih evidenc preko portala eDavki Na eDavkih je pripravljena rešitev, preko katere se lahko uvozi pripravljena zip datoteka Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. Uvoziti je mogoče evidence v formatih, navedenih v tehničnih specifikacijah. V tehničnih specifikacijah se v poglavju 8 nahajajo tudi primeri za posamezni format, popis polj ter popis pravil. 20.11.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah, 3. izdaja, november 2025. 19.11.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, 5. izdaja, november 2025, z dodanim poglavjem 2.1 Dohodek v obliki delnic/deležev, ki ga delojemalcu zagotovi tuja, z delodajalcem povezana, družba. 17.11.2025
DAVKI FURS: Izdaja obvestila o izteku roka za plačilo obveznosti za plačilo OPSV v novembru Rok za oddajo obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za oktober 2025 se zaradi nedelovnih dni izteče v ponedeljek, 17. novembra 2025. 14.11.2025
DAVKI FURS: Izdaja eRačunov Rok za oddajo obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za oktober 2025 se zaradi nedelovnih dni izteče v ponedeljek, 17. novembra 2025. 14.11.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, november 2025. 14.11.2025
DAVKI REK-O, vrsta dohodka 1516 – Dohodek iz začasnega ali občasnega dela upokojencev REK-O obrazci, z navedeno vrsto dohodka, se trenutno še ne knjižijo zaradi izvajanja potrebnih postopkov v zvezi s spremembo določanja neto zapadlosti dajatve za začasno ali občasno delo upokojencev (za datume izplačil od 1. 11. 2025 dalje). 13.11.2025
DAVKI Predlaganje REK-O za invalidska podjetja in zaposlitvene centre z upoštevanjem oprostitve plačila prispevkov za dolgotrajno oskrbo FURS obvešča, da je od 13.11.2025 dalje na eDavkih omogočeno vlaganje REK-O obrazcev za invalidska podjetja in zaposlitvene centre z upoštevanjem oprostitve plačila prispevkov za dolgotrajno oskrbo pri dohodkih iz delovnega razmerja. 13.11.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 18. izdaja, november 2025. 11.11.2025
DAVKI Pozivanje za predložitev RP-O trimesečnih davčnih zavezancev FURS je podal pojasnilo v zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno.  10.11.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, 4. izdaja, november 2025. 06.11.2025
DAVKI Pozivi za predložitev evidence obračunanega DDV in odbitka DDV FURS je danes pričel s pozivanjem davčnih zavezancev, ki še niso predložili evidence za obdobja od julija 2025 dalje, za predložitev DDV evidenc. 05.11.2025
DAVKI Avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (DAC8 in CARF) Finančna uprava je objavila novo stran v zvezi z obveznim poročanjem informacij o kriptosredstvih (DAC8 IN CARF). 04.11.2025
DAVKI Nova možnost prijave v eDavke – enostavno z virtualno osebno izkaznico V sistemu eDavki je omogočena nova, enostavnejša možnost prijave prek storitve SI-PASS, to je prijavo z uporabo virtualne osebne izkaznice. To pomeni, da se lahko posameznik identificira kar prek mobilnega telefona, brez dodatnih kartic ali čitalnikov. Še vedno pa se je v eDavke mogoče prijaviti z digitalnim potrdilom ali pa z davčno številko in geslom. 29.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 15. izdaja, oktober 2025. 29.10.2025
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za VirDoh za leto 2023 Do četrtka, 13. 11. 2025, do 23.59 je prek sistema eDavki omogočena oddaja KP-KPD za VirDoh za odmerno leto 2023. 24.10.2025
DAVKI Plačilo davka – opozorilo glede preverjanja prejemnika Pri izvajanju plačilnih transakcij se od 9. 10. 2025 izvaja tudi obvezno preverjanje prejemnika plačila ((Verification of Payee – VoP), s katerim se preverja, ali se naziv oziroma ime prejemnika plačila ujema z IBAN-om prejemnika plačila. 23.10.2025
DAVKI Obvestilo glede dostave CbC poročil

Poročevalce, ki v skladu s III.B poglavjem četrtega dela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dostavljajo poročila po državah (CbC poročila) Finančni upravi RS, obveščajo, da so dolžni preko produkcijskega komunikacijskega kanala B2B oddati CbC poročila najpozneje v 12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij. Za poslovno leto, ki se končna 31. 12. 2024, se CbC poročilo predloži do 31. 12. 2025.

 21.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 14. izdaja, oktober 2025. 16.10.2025
DAVKI Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev Finančna uprava je objavila spremembo v dokumentu Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev. 15.10.2025
DAVKI eDavki: Prevajalnik ''Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV'' v obliko CSV FURS obvešča, da so na eDavkih, med Pripomočki, dodali novo stran Prevajalnik ''Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV'' v obliko CSV. 14.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR, 12. izdaja, oktober 2025. 08.10.2025
DAVKI FURS: Objavljena so različna gradiva v zvezi z evidencama Na spletni strani FURS so v zvezi z evidencama v pomoč objavljena različna gradiva, ki jih navajamo v nadaljevanju. 08.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 16. izdaja, oktober 2025. 07.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 15. izdaja, oktober 2025, med drugim dopolnjen s poglavjem 1.2.4 Vpogled v evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV na eDavkih. 02.10.2025
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za VirDoh za leto 2024 Do 11. 10. 2025 do 23.59 je preko sistema eDavki omogočena oddaja KP-KPD za VirDoh za odmerno leto 2024. 02.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala in dohodek z INR, z dodanim 5. poglavjem v zvezi z dohodkom z INR, 11. izdaja, september 2025. 01.10.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, september 2025. 25.09.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov, 3. izdaja, september 2025. 19.09.2025
DAVKI Vpisovanje negativnih zneskov v polje DAVEK88 v evidenci obračunanega DDV in evidenci odbitka DDV

Zaradi različnih tehničnih izvedb evidentiranja popravkov v skladu z 88.b členom ZDDV-1 na strani davčnih zavezancev v evidenci obračunanega DDV in evidenci odbitka DDV, je davčni organ v zvezi z ugotavljanjem zneska davka, če se v polju OBRAVNAVA navede način obravnave »2« ali »3«, omogočil tudi vpisovanje negativnih zneskov (torej, znesek v polju DAVEK 88 v minus).

 18.09.2025
DAVKI Pregled oddaje (semafor) za Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV FURS obvešča, da so na eDavkih vklopili Pregled oddaje (semafor) za Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. 16.09.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2025

FURS je izdal nov dokument Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2025, 1. izdaja, september 2025.

 10.09.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za vpogled in preverjanje evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV v eDavkih FURS je izdal nov dokument – Navodila za vpogled in preverjanje evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV v eDavkih, september 2025. 09.09.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila (ZDMV-1) FURS je izdal spremembo dokumenta Davek na motorna vozila (ZDMV-1), 5. izdaja, september 2025. 08.09.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, 5. izdaja, avgust 2025. 29.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance Finančna uprava RS je objavila spremembe dokumentov v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost za različne vrste zavarovancev (za zavarovance, prostovoljno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zavarovanje za primer brezposelnosti, samozaposlene osebe, kmete, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, družbenike ter kmete, prostovoljno vključene v zavarovanje). 29.08.2025
DAVKI Davčni zavezanci, ki niso predložili evidenc DDV do roka za predizpolnitev obračuna DDV za julij 2025, morajo obračun DDV predložiti sami. Zadnji dan za oddajo evidenc DDV, da davčni organ sestavi predizpolnjen obračun DDV, je bil 26. 8. 2025 oz. 14. 8. 2025. Če ste predložili evidenci, vendar ne do navedenega roka za predizpolnitev obračuna DDV-O, morate obračun DDV-O predložiti sami, so sporočili s FURS. 29.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za vpogled in preverjanje evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV v eDavkih FURS je izdal nov dokument – Navodila za vpogled in preverjanje evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV v eDavkih, 1. izdaja, avgust 2025. 28.08.2025
DAVKI Predizpolnjene vloge za obročno plačilo poenostavile postopek: že 40 odstotkov oddanih prek eDavkov Od marca letos je v sistemu eDavki omogočena hitra in enostavna oddaja vlog za obročno plačilo letne odmere dohodnine v dveh ali treh obrokih. 26.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 14. izdaja, avgust 2025. 25.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljske dajatve – spremembe dokumentov (4)

Finančna uprava RS je izdala spremembe v več dokumentih, ki obravnavajo različne okoliske dajatve (podrobnejši opis).

 25.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK-1 in REK-O obrazcih Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK obrazcu, 5. izdaja, avgust 2025. 22.08.2025
DAVKI Oddaja evidenc DDV – rok je 20. avgust 2025 Na pobudo Zbornice računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je bil izveden sestanek z vodstvom Finančne uprave. 20. avgusta 2025 je zadnji dan za oddajo evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV za davčne zavezance, ki morajo oddati rekapitulacijsko poročilo (RP-O) za mesec julij. 20.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 17. izdaja, avgust 2025. 19.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, avgust 2025. 18.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori Evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 13. izdaja, avgust 2025. 18.08.2025
DAVKI POZOR! Predizpolnitev obračuna DDV za julij 2025, če je davčni zavezanec dolžan predložiti tudi RP-O
Zadnji dan za oddajo evidenc, da davčni organ v teh primerih sestavi predizpolnjen obračun DDV, je 14. 8. 2025.
 14.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci FURS je izdal spremembo dokumenta – Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci, avgust 2025. 13.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 13. izdaja, avgust 2025. 13.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci FURS je izdal nov dokument – Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV – atipični davčni zavezanci, avgust 2025. 13.08.2025
DAVKI FURS: Izdaja eRačunov za plačilo OPSV v avgustu FURS sporoča, da bodo E-računi za plačilo prispevkov za socialno varnost zavezancem dostavljeni tekom dopoldneva 20. 8. 2025. 12.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, 4. izdaja, avgust 2025. 08.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance, prostovoljno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zavarovanje za primer brezposelnosti Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance, prostovoljno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zavarovanje za primer brezposelnosti, 6. izdaja, avgust 2025, dopolnjeno s pojasnilom za zavezance na zavarovalni podlagi 021 v zvezi s prispevki za dolgotrajno oskrbo. 08.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV, avgust 2025. 07.08.2025
DAVKI Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV – 5. 8. 2025 FURS opozarja, da je treba biti pri oddaji evidenc pozoren, ali se le te oddajajo prek testnih Beta eDavkov ali produkcijskih eDavkov. 06.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Pooblaščanje

FURS je izdal spremembo dokumenta - Pooblaščanje, avgust 2025, s pojasnilom glede dostopanja zakonitih zastopnikov do profilov mladoletnih otrok (do dopolnjenega 15 leta starosti) v portal edDavki.

 04.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Postopek preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa elektronskega dokumenta

Finančna uprava RS je obnovila objavo dokumenta – Postopek preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa elektronskega dokumenta, 2. izdaja, julij 2022.

 04.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Razkritje podatkov upravičeni osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeleženec v upravnem ali sodnem postopku

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Razkritje podatkov upravičeni osebi, ki dokaže, da je stranka ali udeleženec v upravnem ali sodnem postopku, 3. izdaja, avgust 2025.

 04.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritja) Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritja), avgust 2025, v zvezi z obdelavo in vzdržanem podatkov. 04.08.2025
DAVKI Sistem za oddajo DDV evidenc že deluje Že v jutranjih urah je bilo uspešno prejetih kar nekaj evidenc in tudi uspešno predizpolnjenih obračunov DDV. 01.08.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Uvoz evidenc preko portala eDavki

Finančna uprava RS je objavila nov dokument Uvoz evidenc preko portala eDavki, 1. izdaja, julij 2025.

 31.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 13. izdaja, julij 2025. 31.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Smernice za sporočanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in prenos v osrednji elektronski sistem informacij o plačilih (CESOP) FURS je izdal spremembo dokumenta - Poročanje podatkov ponudnikov plačilnih storitev (CESOP), julij 2025. 30.07.2025
DAVKI FURS: Seznam oseb, ki imajo status pooblaščenega tujega posrednika

Finančna uprava RS je objavila Seznam oseb, ki imajo status pooblaščenega tujega posrednika (datum zadnje spremembe 24. 07. 2025).

 30.07.2025
DAVKI Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV – 1. 8. 2025 FURS obvešča, da bo od 1.8.2025 dalje na eDavkih odprta možnost oddaje evidenc preko spletnih servisov, uvoza na eDavkih in MiniBlagajn. 29.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, 3. izdaja, julij 2025. 29.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje) FURS je izdal spremembo dokumenta Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O in REK-1b obrazec), 13. izdaja, julij 2025 v zvezi z predložitvijo podatkov ob odsvojitvi delnic ali deležev tudi če je davčna osnova ugotovljena v skladu z 98. členom ZDoh-2 enaka 0 (nič) ali pa je negativna. Navedeno velja za izplačila od 01. 01. 2025 dalje. 28.07.2025
DAVKI Razosebljeni individualni podatki o poslovanju fizičnih oseb z dejavnostjo Razosebljeni podatki o poslovanju fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov in za njih ne velja obveznost javne objave podatkov o poslovanju. 25.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodek iz kapitala; Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, julij 2025.

 24.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 12. izdaja, julij 2025. 23.07.2025
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 30. julija 2025 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 30. maja 2025 in imajo doplačilo dohodnine, FURS obvešča, da se rok za plačilo izteče 30. julija 2025. 22.07.2025
DAVKI Poenostavljeni vlogi za ugotovitev rezidentskega statusa po ZDoh-2 Objavljeni sta novi, poenostavljeni verziji vlog za ureditev rezidentstva: Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2 – prihod v RS, ter Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2 – odhod iz RS. 18.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Regres in letni dopust FURS je izdal spremembo dokumenta - Regres in letni dopust, 4. izdaja, julij 2025, z dodanim pojasnilom glede izplačila regresa, če ima delavec več delodajalcev. 
 16.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, 2. izdaja, julij 2025. 15.07.2025
DAVKI EK: Tehnična uredba za avtomatsko davčno izmenjavo v EU (DAC9) Evropska komisija je sprejela izvedbeno uredbo, katere cilj je zagotoviti tehnično rešitev za avtomatsko izmenjavo dopolnilnih davčnih napovedi med državami EU v skladu z direktivo o upravnem sodelovanju (DAC9). 15.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 12. izdaja, julij 2025. 14.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 7. izdaja, julij 2025. 14.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je z dne, 11. 7. 2025 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV, 33. izdaja, julij 2025, s prilogami. 14.07.2025
DAVKI Predizpolnitev DDV-O na Beta eDavkih FURS obvešča, da bodo na Beta eDavkih vklopili predizpolnitev obračuna DDV-O na podlagi oddanih evidenc za obdobje junij 2025 oziroma april-junij 2025, oddanih od vključno 14. 7. 2025 dalje. 09.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 5. izdaja, julij 2025. 07.07.2025
DAVKI Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV FURS obvešča, da je na portalu eDavki na Vpogledih dodan nov vpogled ''DDV-Evidenci''. Po kliku na ''DDV-Evidenci'' se odpre nova stran z vpogledi: 07.07.2025
DAVKI FURS: Spremembe in aktualna vprašanja na področju ZDDPO in ZDoh Finančna uprava RS je pripravila video, v katerem so predstavili spremembe in aktualna vprašanja na področju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakona o dohodnini. 07.07.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice EU

Finančna uprava je objavila spremembo Pojasnila FURS št. 0920-7191/2018-8 z dne 29. 4. 2019, dopolnitev št. 0920-7191/2018-19 z dne 20. 12. 2019, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

 03.07.2025
DAVKI Ključne informacije občasnim prirediteljem ob prirejanju klasičnih iger na srečo (srečelov, tombola) Pregled ključnih informacij je namenjen zavezancem (v nadaljevanju: prireditelj), ki v skladu z Zakonom o igrah na srečo (ZIS) občasno prirejajo klasične igre na srečo. 03.07.2025
DAVKI Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 11. izdaja, julij 2025 02.07.2025
DAVKI Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2024 Rok za vložitev dohodninske napovedi je 31. julij 2025. 02.07.2025
DAVKI Oddaja REK in OPSV obrazcev na eDavkih Oddaja REK-O obrazcev je omogočena tudi za datume izplačila od vključno 1. 7. 2025 dalje. 01.07.2025
DAVKI Uvoz pripravljenih evidenc preko portala eDavki Finančna uprava je objavila nov dokument z navodili glede postopka uvoza pripravljenih evidenc preko portala eDavki. 27.06.2025
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. junija 2025 Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku junija in ga še niste preverili, svetujemo, da to storite čim prej. Le do 30. junija 2025 še lahko daste ugovor. 26.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah, 5. izdaja, junij 2025. 20.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o mednarodni obdavčitvi posameznikov Finančna uprava RS je objavila spremembe v Brošuri o mednarodni obdavčitvi posameznikov, 7. izdaja, junij 2025, ki se navezujejo na 5. poglavje pojasnila - Prodaja na daljavo. 20.06.2025
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za VirDOH, VirOpr in VirPN2 za leto 2024 FURS sporoča, da je do četrtka, 10. 07. 2025, v sistemu eDavki omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2024. 19.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 dalje

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta  Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 dalje, 2. izdaja, junij 2025.

 19.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom, junij 2025. 18.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 19. izdaja, junij 2025. 18.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Novosti pri poročanju informacij za davčna leta 2025, 2026 in 2027

Finančna uprava je objavila nov dokument: FACTA - Novosti pri poročanju informacij za davčna leta 2025, 2026 in 2027, 1. izdaja, junij 2025.

 18.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 12. izdaja, junij 2025, s spremembami in z dopolnitvijo 8.3 poglavja - Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. 16.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Pojasnjevalne opombe KN – neuradno prečiščeno besedilo

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Pojasnjevalne opombe KN – neuradno prečiščeno besedilo.

 13.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi

Finančna uprava RS je objavila nov dokument - Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, junij 2025.

 13.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Podrobnejše informacije o izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in poročanju o finančnih računih

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Podrobnejše informacije o izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in poročanju o finančnih računih. 

 13.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Primeri izpolnjevanja evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV, junij 2025.

 13.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, junij 2025.

 11.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance Finančna uprava RS je objavila spremembe dokumentov v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost za različne vrste zavarovancev (za družbenike, za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic ter kmete, ki so prostovoljno vključeni v zavarovanje). 09.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 16. izdaja, junij 2025. 05.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije, 5. izdaja, junij 2025. 05.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki članov volilnih organov

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Dohodki članov volilnih organov, 5. izdaja, maj 2025v zvezi s plačilom prispevkaza obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo po stopnji 1 % tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja.

 03.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji

FURS je pripravil spremembo dokumenta - Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji, 6. izdaja, junij 2025.

 03.06.2025
DAVKI Onemogočena oddaja REK-O za datume izplačil od 1. 7. 2025 FURS obvešča, da je zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo in s tem povezanimi aktivnostmi na področju REK obrazcev onemogočena oddaja REK-O obrazcev z vrstami dohodkov, na katerih se bo obračunaval prispevek za dolgotrajno oskrbo za Obdobje izplačila en mesec v prihodnost od Datuma izplačila. 02.06.2025
DAVKI DDV-O: nova neobvezna polja Dne 29. 5. 2025 je bila na produkcijo nameščena dopolnitev obrazca DDV-O s tremi novimi neobveznimi polji. 02.06.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 13. izdaja, maj 2025. 02.06.2025
DAVKI Finančna uprava izdala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2024 Finančna uprava je v drugem svežnju z datumom odpreme 30. maj 2025 poslala 627.746 informativnih izračunov dohodnine za leto 2024, od tega več kot tretjino v elektronski obliki v eDavke preko sistema eVročanje. 30.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 4. izdaja, maj 2025. 30.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Uvozni postopki

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Uvozni postopki, 2. izdaja, maj 2025.

 29.05.2025
DAVKI Po novem je na voljo tudi klepetalnik Finančne uprave za dohodnino Poleg klepetalnika za DDV, ki so ga na FURS uvedli že 8. maja in ga vsakodnevno uporablja vsaj 200 različnih zavezancev, je po novem na voljo tudi klepetalnik za dohodnino. Tik pred izdajo nove tranše dohodnine tako Finančna uprava RS z novim digitalnim robotom oziroma pogovorno umetno inteligenca uporabnikom omogoča 24/7 dostop do informacij v zvezi z dohodnino ter s tem boljšo informiranost zavezancev. 28.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – samozaposlene osebe

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – samozaposlene osebe, 6. izdaja, maj 2025 v zvezi z zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo.

 27.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – kmete

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – kmete, obvezno zavarovanje na podlagi  17. člena ZPIZ-2, zavarovalni podlagi 051, 052; 7. izdaja, maj 2025 v zvezi z zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo.

 27.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: CESOP verzije FURS je izdal nov dokument – CESOP verzije, 1.11 izdaja, maj 2025. 22.05.2025
DAVKI Davčna obremenitev stroškov dela 41,5-odstotna Davčna obremenitev stroškov dela se je v primerjavi z letom prej zvišala za 1,8 odstotne točke. 21.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, maj 2025. Spremembe opredeljuje Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki v 91.a členu določa, da se posebni davek na določene prejemke od izplačil na podlagi podjemnih pogodb iz šestega odstavka 53.c člena tega zakona ne plačuje. 19.05.2025
DAVKI Pozor! Digitalni klepetalnik trenutno odgovarja le na vprašanja o DDV in davčnih blagajnah

FURS obvešča, da novi digitalni klepetalnik, ki so ga uvedli pred kratkim, trenutno deluje izključno na področju davka na dodano vrednost (DDV) in davčnih blagajn.

 16.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2, 4. izdaja, maj 2025.

 15.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčevanje umetnikov in športnikov

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčevanje umetnikov in športnikov, 5. izdaja, maj 2025.

 15.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah, 4. izdaja, maj 2025.

 14.05.2025
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 30. maja 2025 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. marca 2025 in imajo doplačilo dohodnine, želimo obvestiti, da se rok za plačilo izteče 30. maja 2025. 14.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Razkritje podatkov upravičeni osebi, če ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oz. za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Razkritje podatkov upravičeni osebi, če ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oz. za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov, 2. izdaja, januar 2025.

 14.05.2025
DAVKI Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV FURS obvešča, da se bo v povezavi s predlaganjem evidenc obračunanega DDV in evidence odbitka DDV, ki bo obvezno od 1. 7. 2025 dalje, na eDavkih pripravila rešitev, preko katere se bo lahko uvozila pripravljena zip datoteka Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. Uvoziti bo mogoče evidence v formatih, navedenih v tehničnih specifikacijah. 13.05.2025
DAVKI Uporabite DDV klepetalnik Finančne uprave Novi digitalni robot oziroma pogovorna umetna inteligenca uporabnikom omogoča 24/7 dostop do informacij, boljšo informiranost zavezancev, posledično manj napačno oddanih vlog in manj obremenitev zavezancev s popravki. V naslednjih mesecih bomo poleg klepetalnika za področje DDV in davčnih blagajn predstavili klepetalnike tudi za druge davčne vsebine. 12.05.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom, maj 2025.

 09.05.2025
DAVKI Obvestilo glede dostave FATCA sporočil

Finančne institucije Slovenije, ki Finančni upravi RS, v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočajo informacije o računih ZDA, o katerih se poroča (FATCA sporočila) obveščamo, da so na podlagi 266.g člena ZDavP-2 dolžne oddati informacije za poročevalsko leto 2024 do 31. maja 2025. Finančna uprava RS preveri tehnično veljavnost prejetih FATCA sporočil in poročevalskim finančnim institucijam pripravi povratno informacijo o tehnični ustreznosti v obliki statusnega sporočila v roku nekaj dni oziroma v najkrajšem možnem času.

 08.05.2025
DAVKI Obvestilo glede pozivanja za RP-O V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, je FURS podal pojasnilo, ki ga objavljamo v nadaljevanju. 07.05.2025
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz prve tranše letnega poračuna za leto 2024 FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri Finančni upravi in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2024, da bodo dne 12. maja 2025, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 8. maja 2025. 06.05.2025
DAVKI Napoved za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja za rezidente – obrazec Doh-Zap1, 1. 6. 2025 FURS obvešča, da bo s 1. 6. 2025 na voljo spremenjen obrazec Doh-Zap1 – Napoved za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja za rezidente. 25.04.2025
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. aprila 2025 Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku aprila in ga še niste preverili, to storite čim prej. Rok za ugovor se izteče 30. aprila 2025. Če ste prejeli dohodke iz tujine in jih niste napovedali že med letom, morate tudi te dohodke napovedati v ugovoru. Če pa so nenapovedani dohodki iz tujine edini dohodki, informativnega izračuna ne boste prejel in morate sami vložiti letno napoved. 24.04.2025
DAVKI Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV V povezavi s predlaganjem evidenc obračunanega DDV in evidence odbitka DDV, ki bo obvezno od 1. 7. 2025 dalje FURS obvešča, da se bo na eDavkih pripravila rešitev, preko katere se bo lahko uvozila pripravljena zip datoteka Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. Uvoziti bo mogoče evidence v formatih, navedenih v tehničnih specifikacijah. 17.04.2025
DAVKI Nedelovanje spletnih plačil iz eDavkov, 18. 4. 2025 V petek, 18. 4. 2025, predvidoma med 7. in 11. uro ne bo mogoče izvesti spletnih plačil iz eDavkov zaradi tehnoloških posegov na informacijskem sistemu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP). 16.04.2025
DAVKI FURS je izdal nov dokument – CESOP verzije, 1. izdaja, julij 2024. FURS je izdal spremembo dokumenta – CESOP verzije, april 2025.
11.04.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 11. izdaja, april 2025. 04.04.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 17. izdaja, april 2025. 04.04.2025
DAVKI Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS podaja nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV).

3.4.2025 03.04.2025
DAVKI Uveljavljanje olajšave zaradi nalog zaščite, reševanja in pomoči – prvi sveženj izračunov dohodnine Zavezanci, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoč nepretrgoma najmanj 10 let, so upravičeni do osebne olajšave pri letni odmeri dohodnine v višini 1.500 evrov letno. Podatke Finančna uprava pridobi na osnovi evidence, ki jo vodi Urad RS za zaščito in reševanje. 03.04.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 32. izdaja, april 2025 02.04.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Prejeti podatki o dohodkih iz tujine – AEOI DAC1 FURS je izdal nov dokument: Prejeti podatki o dohodkih iz tujine – AEOI DAC1, 1. izdaja, marec 2025

Avtomatična izmenjava podatkov na področju neposrednega obdavčevanja 01.04.2025
DAVKI Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2024 Finančna uprava Republike Slovenije je v prvem svežnju z datumom odpreme 31. marec 2025 poslala 939.467 informativnih izračunov dohodnine za leto 2024. Zavezanci jih bodo prejeli v prvih dneh aprila. 01.04.2025
DAVKI Napaka pri obdelavi zahtevkov za vpogled 'Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih' e-Davki: obvestila o delovanju informacijskih sistemov FURS (ODIS-FU)

#eDavki

V petek, 28. 3. 2025, je prišlo do napake pri obdelavi zahtevkov za vpogled na eDavki edavki »Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih«.

31.03.2025
DAVKI Dopolnjena spletna aplikacija UJPnet Dne 28. marca 2025 je bila nameščena nova verzija spletne aplikacije UJPnet, verzija 2.7.2. 28.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2, 3. izdaja, marec 2025.

 28.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, 13. izdaja, marec 2025.

 27.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb, 4. izdaja, marec 2025. 26.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 2. izdaja, marec 2025. 24.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Zavezujoča informacija

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Zavezujoča informacija, 2. izdaja, marec 2025.

 20.03.2025
DAVKI Enostavno in hitro do obročnega plačila letne odmere dohodnine Če želite davek iz naslova letne odmere dohodnine plačati v dveh ali treh mesečnih obrokih, lahko zahtevo za obročno plačilo enostavno oddate preko eDavkov. 18.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo

FURS je izdal nov dokument Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo - Pojasnitev davčne obravnave, 1. Izdaja, marec 2025.

 18.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 17. izdaja, marec 2025. 18.03.2025
DAVKI Nov seznam tveganih držav Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja sporoča, da je objavljen nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. 17.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 9. Izdaja, marec 2025. 17.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovne informacije na začetku podjetniške poti - Fizične osebe z dejavnostjo

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Osnovne informacije na začetku podjetniške poti - Fizične osebe z dejavnostjo, 3. izdaja, marec 2025.

 14.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Poročilo k Tehničnemu protokolu - Seznam napak kod FURS je izdal spremembo dokumenta Poročanje operaterjev platform, s Prilogo k Tehničnemu protokolu – Seznam napak kod, 2. izdaja, marec 2025. 13.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je z dne, 11. 3. 2025 izdal 32. verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV s prilogami. 12.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Pokrivanje davčne izgube Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Pokrivanje davčne izgube, 2. izdaja, marec 2025. 11.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 11. izdaja, marec 2025.

 07.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala

FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 10. izdaja, marec 2025. 

 06.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 16. izdaja, marec 2025.

 04.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Informacija zavezancem glede obveznosti ureditve rezidentskega statusa

FURS je izdal nov dokument - Informacija zavezancem glede obveznosti ureditve rezidentskega statusa, 1. izdaja, marec 2025.

 04.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV

FURS je izdal nov dokument – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV  ter predizpolnitev obračuna DDV, 1. izdaja, februar 2025.

 03.03.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance Finančna uprava RS je objavila spremembe več dokumentov v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost za različne vrste zavarovancev, ki jih objavljamo v nadaljevanju. 03.03.2025
DAVKI Povišanje obveznega zdravstvenega prispevka V Uradnem listu RS, št. 12/2025 z dne, 26. 2. 2025 je objavljena nova višina obveznega zdravstvenega prispevka, ki od 1. marca 2025 dalje znaša 37,17 evra. 01.03.2025
DAVKI Posodobljen seznam z EU nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene

Države članice so v okviru stalne zaveze EU spodbujanju davčne preglednosti in pravične obdavčitve na svetovni ravni posodobile seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. 

 27.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji FURS je izdal spremembo dokumenta Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji, 7. izdaja, februar  2025.
25.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 8. Izdaja, februar 2025. 25.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Prenehanje opravljanje dejavnosti FURS je izdal spremembo dokumenta Prenehanje opravljanje dejavnosti, 3. izdaja, februar 2025. 25.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2024 Finančna uprava RS je objavila nov dokument Odmera dohodnine za leto 2024, 1. izdaja, februar 2025. 24.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov FURS je pripravili spremembo dokumenta - Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov, 6. izdaja, februar 2025. 24.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 9. izdaja, februar 2025. 21.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) FURS je izdal spremembo dokumenta - Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) z navedenimi ponazoritvami primerov. 21.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta, 2. izdaja, februar 2025. 21.02.2025
DAVKI Oddaja obračunov DDD-DDD za davčna obdobja 2025 Oddaja obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DDD-DDD) za obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2025 ali kasneje, bo v programsko podprti obliki omogočena v petek, 21. februarja 2025. 20.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Brošura o dohodku iz dejavnosti, 14. izdaja, februar 2025. 20.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za digitalni in zeleni prehod Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Olajšava za digitalni in zeleni prehod v 3. izdaji, februar 2025. 19.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike, 8. izdaja, februar 2025. 

 19.02.2025
DAVKI Svet EU sprejel novo elektronsko potrdilo o oprostitvi plačila DDV, ki bo nadomestilo papirna potrdila Svet EU je danes uradno sprejel nova pravila, s katerimi naj bi sedanja potrdila za prijavo oprostitev plačila davka na dodano vrednost (DDV) EU v papirni obliki nadomestili z novimi elektronskimi. 18.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava štipendij FURS je pripravili spremembo dokumenta - Davčna obravnava štipendij (Pogosta vprašanja in odgovori), 3. izdaja, februar 2025. 15.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za sobodajalce – fizične osebe

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Brošura za sobodajalce – fizične osebe, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 10. izdaja, februar 2025. 

 14.02.2025
DAVKI Ali imate vprašanja glede obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem?

Pomagajte si s podrobnejšimi pojasnili Finančne uprave, ki vključujejo tudi pogosta vprašanja in odgovore.

 12.02.2025
DAVKI Oddaja obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD na eDavkih

Na eDavkih sporočajo, da so odpravili napake pri oddaji obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD, ki so se pojavile 6. 2. 2025. Prav tako sporočajo, da bo oddaja obračunov DDPO in DDD za leto 2025 omogočena predvidoma v drugi polovici februarja oziroma najkasneje do konca februarja.

 07.02.2025
DAVKI Obvestilo glede pozivanja za RP-O V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, so na eDakvih podali pojasnilo. 07.02.2025
DAVKI Seznam jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform Dne 21. 1. 2025 je Ministrstvo za finance na svojih spletnih straneh objavilo seznam jurisdikcij, ki se štejejo za sodelujoče jurisdikcije in jim Republika Slovenija zagotavlja informacije o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform, prejete od poročevalskih operaterjev platform v Republiki Sloveniji v skladu z 255.aa členom ZDavP-2. 06.02.2025
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - napovedi oddajte do 28. februarja 2025 FURS sporoča, da lahko napovedi oddate tudi elektronsko preko sistema eDavki. 05.02.2025
DAVKI Novela ZDDV-1O in prenova navodil št. 13/2016 in št. 3/2020

V skladu Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) sta bili prenovljeni navodili št. 13/2016 in št. 3/2020. 

 05.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 10. izdaja, februar 2025.

 05.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 12. izdaji z dopolnitvijo točke 3.5.1 Skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora. 

 05.02.2025
DAVKI Bliža se rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine in davkov Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2024 se hitro približuje. Do 28. februarja 2025 bo treba oddati napovedi za dohodnino iz kapitala, dohodnino od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodka od izvedenih finančnih instrumentov. 04.02.2025
DAVKI Ne pozabite! Še nekaj dni za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane Rok za oddajo vloge je 5. februar 2025. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2025, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. 03.02.2025
DAVKI Program za testni izračun dohodnine Pri optimiziranju davčne obveznosti z vidika uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane si lahko pomagate s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki (na tej strani kliknite na povezavo Napoved za odmero dohodnine 2024). 03.02.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK-1 in REK-O obrazcih Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK obrazcu, 4. izdaja, januar 2025. 31.01.2025
DAVKI Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O FURS obvešča, da bo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2024 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2025 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 8. 2. 2025. 30.01.2025
DAVKI Navodilo o 2. spremembi Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV FURS je objavil dokument Navodilo o 2. spremembi Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV. 30.01.2025
DAVKI FURS: Oddaja AOP podatkov v obračunih DDPO in DohDej Finančna uprava RS bo na e-Davkih omogočila prenos podatkov bilance stanja in izkaza poslovnega izida (AOP podatki) ob odprtju že prej shranjenega osnutka obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej). Opisan prenos AOP podatkov v prilogo davčnega obračuna bo začel delovati najkasneje 31. januarja 2025. 29.01.2025
DAVKI Poročanje o prodaji blaga na daljavo v druge države članice - do 31.1. Poročilo o prodaji blaga na daljavo v druge države članice davčni zavezanec predloži davčnemu organu elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. 28.01.2025
DAVKI Posebna ureditev za male davčne zavezance Finančna uprava RS obvešča, da je bila objavljena predstavitev spremembe posebne ureditve za male davčne zavezance. 27.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, 9. izdaja, januar 2025. 24.01.2025
DAVKI Javni pozivi k vložitvi napovedi do 28. februarja 2025 FURS predstavlja javni poziv k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2024. 24.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvajanje 58. člena – plačnik davka Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Izvajanje 58. člena – plačnik davka, januar 2025. 22.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 31. izdaja, januar 2025. 21.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje

FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 7. Izdaja, januar 2025.

 17.01.2025
DAVKI Poziv k predložitvi obračuna za pavšalno nadomestilo za leto 2024 Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2024 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki preko sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 31. januarja 2025. 16.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV z dopolnitvami. 16.01.2025
DAVKI Evidenca obračunanega DDV in odbitka DDV (KIR, KPR), 13. 1. 2025

FURS obvešča, da je na eDavkih objavil posebne sheme in tehnično dokumentacijo za Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV (KIR, KPR).

 15.01.2025
DAVKI Vpogled v pravilne podatke za odmero dohodnine za leto 2024 iz REK obrazcev bo omogočen v sredo, 15. 1. 2025 Na portalu eDavki bo od 15. 1. 2025 zagotovljen vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2024 iz REK obrazcev. 15.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 14. izdaja, januar 2025. 15.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji FURS je izdal spremembo dokumenta: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji v 7. izdaji. 14.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Splošno o DDV, 9. izdaja, januar 2025 z zavedeni spremembami objavljenimi v nadaljevanju. 14.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen, 2. izdaja, januar 2025. 14.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Transferne cene FURS je izdal spremembo dokumenta Transferne cene, ki je skladen z določbami Smernic OECD za dolocanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davcne uprave, julij 2010, katere so delno povzete v Pravilniku o transfernih cenah.
14.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, januar 2025. 13.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

FURS je izdal spremembo dokumenta Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 16. izdaja, januar 2025.

 10.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Računi

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 6. izdaja, januar 2025.

 09.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev)

FURS je izdal spremembo dokumenta - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 3. izdaja, januar 2025.

 09.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta:  Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev, 5. izdaja, januar 2025. 

 09.01.2025
DAVKI Pozitivni trendi pri pobiranju javnofinančnih prihodkov tudi v letu 2024 Po prvih znanih podatkih je Finančna uprava v letu 2024 pobrala 25,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,6 milijarde evrov oziroma za 11,6 odstotka več kot v letu 2023 in za 4,1 milijarde evrov oziroma za 19,3 odstotka več kot v letu 2022. Dokončni podatki bodo znani po zaključnem računu v začetku februarja 2025. 09.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 30. izdaja, januar 2025. 07.01.2025
DAVKI Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) V Uradnem listu RS št. 112/24 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Podrobnejša predstavitev sprememb je objavljena v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področju DDV. 07.01.2025
DAVKI Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2024 Rok za oddajo vloge je 5. februar 2025. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2025, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. 07.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev z davkom od premoženja, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2025. 03.01.2025
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev) FURS je izdal spremembo dokumenta - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 2. izdaja, december 2024. 03.01.2025
DAVKI Spremembe na obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2024 FURS obvešča, da sta v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, spremenjeni Priloga 3 (Podatki iz bilance stanja) in Priloga 4 (Podatki iz izkaza poslovnega izida) odslej obvezni sestavni del obračuna za zavezance, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. 31.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov FURS je pripravili spremembo dokumenta - Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov, 5. izdaja, december 2024. 30.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo podrobnejšega opisa Dohodek iz delovnega razmerja, 13. izdaja, decembewr 2024, ki vsebuje dopolnitve na podlagi sprememb, določenih z novelo ZDoh-2AB (Uradni list RS, št. 104/24) in z novelo ZDavP-2O (Uradni list RS, št. 100/24). 30.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 12. izdaji z dopolnjenim pojasnilom glede ugodnejše davčne obravnave dohodkov iz delovnega razmerja v obliki delnic ali deležev v inovativnem zagonskem podjetju ter pojasnila v zvezi z skupninskim zavarovanjem odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora. 30.12.2024
DAVKI Sprememba Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2U

Z začetkom veljavnosti spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2U) se s 1. januarjem 2025 ukinja možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za pravne osebe.

 30.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za izpolnjevanje REK-O Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta – Navodila za izpolnjevanje REK-O, december 2024. 30.12.2024
DAVKI Plačevanje pavšalnih prispevkov v letu 2025 Objavljeni so novi zneski pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje za leto 2025. 27.12.2024
DAVKI Pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2025 Pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2025 pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja 27.12.2024
DAVKI Osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost (december 2024) Zavezanec plača prispevke do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. 24.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je na svojem spletnem portalu 13. 12. 2024 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV, 30. izdaja, december 2024 z navedenimi prilogami. 16.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta – Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, december 2024.

 11.12.2024
DAVKI Do konca leta še lahko namenite del dohodnine za donacije za leto 2024 Davčni zavezanec lahko zahteva, da se do 1 % dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij (za nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativne sindikate, registrirane cerkve in druge verske skupnosti in šolske sklade ali sklade vrtcev). 06.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin, 8. izdaja, november 2024. 02.12.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila, 6. izdaja, november 2024. 29.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, november 2024. 29.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Odlog in obročno plačilo davka za poslovne subjekte

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Odlog in obročno plačilo davka za poslovne subjekte, november 2024. 

 28.11.2024
DAVKI Dopolnitev pojasnila glede popravkov DDV-PPS obrazcev

FURS je ponovno dopolnil svoje Pojasnilo št. 0920-7191/2018-8 z dne 29.4.2019, ki ureja Pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice EU. Dopolnitev se nanaša na točko 5 Pojasnila glede popravkov predloženih obrazcev DDV-PPS. Omenjeni obrazec DDV-PPS morajo izpolniti določene osebe, ki pridobijo prevozno sredstvo iz druge države članice.

 26.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev) FURS je izdal nov dokument - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 1. izdaja, 2024.  
 19.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Regres in letni dopust FURS je izdal spremembo dokumenta - Regres in letni dopust, 3. izdaja, 2024.  
 18.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov

Finančna uprava RS jeizdala spremembo dokumenta Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov, 2. izdaja, november 2024.

 12.11.2024
DAVKI DDPO – obvezna oddaja Priloge 3 od 11. 11. 2024 Od danes, 11. 11. 2024 dalje, obračuna DOD-DDPO brez Priloge 3 ni mogoče več oddati. Če bodo bilančni podatki oddani na AJPES pred pripravo obračuna, se bodo le ti informativno prikazali na prilogi 3. 11.11.2024
DAVKI Obvestilo glede pozivanja za RP-O V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, je FURS podal  pojasnilo.
08.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Javna objava podatkov o izrečenih ukrepih prepovedi opravljanja dela na črno in prepovedi opravljanja dejavnosti Finančna uprava RS je objavila nov dokument - Javna objava podatkov o izrečenih ukrepih prepovedi opravljanja dela na črno in prepovedi opravljanja dejavnosti, 1. izdaja, november 2024. 
08.11.2024
DAVKI Osnutka izvedbenih uredb CBAM v javni obravnavi in poročanje za Q3 2024 Evropska komisija je objavila osnutek Izvedbene uredbe, ki podrobneje ureja pogoje in postopke v zvezi s statusom pooblaščenega deklaranta CBAM ter osnutek Izvedbene uredbe, ki podrobneje ureja register CBAM (tekom prehodnega obdobja, se za predložitev poročil uporablja prehodni register CBAM). Oba osnutka sta objavljena v angleškem jeziku in sta v javni obravnavi do 27. 11. 2024 oziroma 28. 11. 2024. 08.11.2024
DAVKI Obvestilo glede dostave CbC poročil

Poročevalci, ki v skladu s III.B poglavjem četrtega dela > Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dostavljajo poročila po državah (CbC poročila) Finančni upravi RS, obveščamo, da so dolžni preko produkcijskega komunikacijskega kanala B2B oddati CbC poročila najpozneje v 12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij. Za poslovno leto, ki se končna 31. 12. 2023, se CbC poročilo predloži do 31. 12. 2024.

 06.11.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Podelitev statusa zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Podelitev statusa zaradi spodbujanja prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, 2. izdaja, oktober 2024.  

 29.10.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, oktober 2024.  

 28.10.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta z dodatnim pojasnili glede opredelitve kraja poslovanja, ki ni poslovna enota nerezidenta po ZDDPO-2. Odgovorjeno je na novo 18. vprašanje glede opravljanja turistične dejavnosti, dodane so druge spremembe in dopolnitve v dokumentu, ki jih navajamo v nadaljevanju.

 23.10.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Podrobnejši opis o določbah postopka glede zastaranja

Finančna uprava RS je objavila nov dokument - Podrobnejši opis o določbah postopka glede zastaranja, oktober 2024.

 15.10.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Povrhnji davek – Prilagojeni kvalificirani dohodek

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Povrhnji davek – Prilagojeni kvalificirani dohodek, oktober 2024.

 03.10.2024
DAVKI Do potrdila o davčni številki zgolj z nekaj kliki Če potrebujete potrdilo o svoji davčni številki ali morda o davčni številki svojega mladoletnega otroka ali drugega pooblastitelja, ga lahko pridobite preko eDavkov. 02.10.2024
DAVKI Spremembe računov in podračunov za plačilo dajatev in trošarin Finančna uprava je objavila spremembe v seznamu računov občin za plačilo obveznih dajatev in spremenjene podračune za plačilo trošarin in okoljskih dajatev, ter spremembo dokumenta Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev. 01.10.2024
DAVKI Izpolnjevanje poročila CBAM brez podatkov o dejanskih emisijah V primerih, ko se poroča brez podatkov o dejanskih vgrajenih emisijah, se podatke o emisijah v poročilu CBAM izpolni na način naveden v nadaljevanju... 01.10.2024
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za VirDoh, VirPN1, VIR, VirObr in VirOpr za leto 2023 Od 25. 9. 2024 do 11. 10. 2024 do 23.59, je preko sistema eDavki omogočena oddaja kontrolnih podatkov VirDoh, VirPN1, VIR, VirObr in VirOpr za odmerno leto 2023. 26.09.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Gradnja in prenos komunalne opreme na občino Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Gradnja in prenos komunalne opreme na občino, 2. izdaja, september 2024. 18.09.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, s poudarkom na prenosu nepremičnin Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, s poudarkom na prenosu nepremičnin, 1. izdaja, maj 2023. 17.09.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah, 2. izdaja, julij 2022. 16.09.2024
DAVKI Podpisana davčna konvencija med Republiko Slovenijo in Avstralijo Državna sekretarka na Ministrstvu za finance, Katja Božič je v imenu Republike Slovenije podpisala Konvencijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka ter o preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom med Slovenijo in Avstralijo. 13.09.2024
DAVKI Prenova REK-1b obrazca Na Finančni upravi RS prenavljajo REK-1b obrazec, ki bo za obdobje od januar 2025 dalje ukinjen in se bodo vse vrste dohodkov poročale na enotnem REK-O obrazcu. 11.09.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Oprostitve - Diplomatski predstavniki

Finančna uprava je 3. septembra 2024 objavila spremembo dokumenta: Oprostitve - Diplomatski predstavniki, 3. izdaja, september 2024. 

 04.09.2024
DAVKI Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS podaja nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV). 02.09.2024
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za VIRDoh za leto 2023 Od 27. 8. 2024 do 2. 9. 2024 do 23.59, je preko sistema eDavki omogočena oddaja KP-KPD (VIRDoh) za odmerno leto 2023. 28.08.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodek iz kapitala; Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, avgust 2024.

 23.08.2024
DAVKI Razširjeno pojasnilo o uvrščanju kombiniranih in drugih motornih vozil v kombinirano nomenklaturo (KN) FURS obvešča zavezance, da je objavljeno novo Pojasnilo FURS, št. 4245-167/2021-82, z dne 12. 8. 2024, ki nadomešča pojasnilo FURS, št. 4245-167/2021-55, z dne 11. 9. 2023. Novo pojasnilo objavljanju v nadaljevanju. 16.08.2024
DAVKI FURS: Obvestilo glede pozivanja za RP-O V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, je FURS na spletni strani podal pojasnilo. 12.08.2024
DAVKI Rešenih že skoraj 60 odstotkov vseh vloženih ugovorov Finančna uprava je z osebno vročitvijo odpremila 18.365 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To je 59,30 odstotka vseh vloženih ugovorov. 09.08.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: CESOP verzije FURS je izdal nov dokument – CESOP verzije, 1. izdaja, julij 2024. 31.07.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Povrhnji davek – Prilagojeni kvalificirani dohodek Finančna uprava RS je objavila nov dokument Povrhnji davek – Prilagojeni kvalificirani dohodek, julij 2024.
29.07.2024
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 31. julija 2024 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. maja 2024 in imajo doplačilo dohodnine, FURS obvešča, da se rok za plačilo izteče 31. julija 2024. 18.07.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Tarifne opustitve

FURS je izdal spremembo dokumenta - Tarifne opustitve, v 21. izdaji.

 08.07.2024
DAVKI Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2023 Rok za vložitev dohodninske napovedi je 31. julij 2024. 02.07.2024
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2023 FURS sporoča, da bodo davčnim zavezancem, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri Finančni upravi in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2023, z dne 11. julija 2024, torej še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 9. julija 2024. 01.07.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende, obresti in premoženjske pravice FURS je izdal spremembo dokumenta Dividende, obresti in premoženjske pravice, v katerem se spreminjajo davčne stopnje od dividend po mednarodnih pogodbah. 28.06.2024
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 1. julija 2024 Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku junija in ga še niste preverili, svetujemo, da to storite čim prej. Le do 1. julija 2024 še lahko daste ugovor. 24.06.2024
DAVKI Osnova za obračun prispevkov od dohodkov poslovodij, avtorskih honorarjev dosežnih v okviru delovnega razmerja, nagrad za obvezno prakso ter vajeniških nagrad FURS obvešča o spremembi dokumenta. 21.06.2024
DAVKI Ukinitev CAPTCHA na eDavkih, 18. 6. 2024 V torek 18. 6. 2024 je FURS v zaprtem portalu eDavki izključil varnostno kodo (CAPTCHA). Varnostna koda bo ostala le pri kontaktnem obrazcu in pri registraciji uporabniškega računa. 19.06.2024
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za VirPN2 in VirDOH za leto 2023 Od 17. 6. 2024 do  27. 6. 2024 do 23.59, je preko sistema eDavki omogočena oddaja KP-KPD (VirPN2 in VirDOH) za odmerno leto 2023, sporoča FURS. 18.06.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje

FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 6. Izdaja, junij 2024.

 13.06.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Brošura o dohodku iz dejavnosti, 13. izdaja, junij 2024.

 12.06.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 29. izdaja, junij 2024. 

 11.06.2024
DAVKI FURS: Vodnik za vklop dvofaktorske avtentikacije (2FA) v mobilni aplikaciji eDavki Finančna uprava RS je objavila nov dokument Vodnik za vklop dvofaktorske avtentikacije (2FA) v mobilni aplikaciji eDavki, 2. izdaja, junij 2024, s podrobnimi navodili za vstop v eDavke. 11.06.2024
DAVKI Tuji uvozniki, ki imajo pri postopkih 42/63 slovensko identifikacijsko številko za DDV ter so imenovali še davčnega zastopnika za postopek 42/63 Pri postopkih 42/63 je bilo ugotovljeno, da je imelo več tujih uvoznikov, ki vlagajo deklaracije za postopek 42/63, hkrati slovensko identifikacijsko številko za DDV ter imenovanega davčnega zastopnika za postopke 42/63. 07.06.2024
DAVKI Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS podaja nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV). 05.06.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Specifikacija spletnih storitev za posredovanje podatkov o plačilih v sistem CESOP

Finančna uprava RS je objavila spremembo Specifikacija spletnih storitev za posredovanje podatkov o plačilih v sistem CESOP, 2. izdaja, maj 2024.

 03.06.2024
DAVKI Finančna uprava izdala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2023 Finančna uprava je v drugem svežnju z datumom odpreme 31. maj 2024 poslala 624.279 informativnih izračunov dohodnine za leto 2023, od tega kar tretjino v elektronski obliki v eDavke preko sistema eVročanja. Zavezanci jih bodo prejeli v prvih dneh junija. 31.05.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Povrhnji davek – pravila IIR, UTPR in mehanizem izravnave

Finančna uprava RS je objavila nov dokument – Povrhnji davek: Pravilo o vključitvi dohodkov, pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih in mehanizem izravnave, 1. izdaja, maj 2024.

 22.05.2024
DAVKI Davčna osnova za obračun DDV pri pridobitvi prevoznega sredstva iz druge države članice FURS v kontrolnih postopkih nad predloženimi obračuni DDV zaznava, da davčni zavezanci pri pridobitvah prevoznih sredstev iz drugih držav članic v davčno osnovo za DDV ne vključujejo DMV. 20.05.2024
DAVKI Osnova za obračun prispevkov od dohodkov poslovodij in avtorskih honorarjev doseženih v okviru delovnega razmerja FURS sporoča, da so dokument Dohodek iz delovnega razmerja dopolnili s točko 6.5 Obračun prispevkov od dohodkov iz zaposlitve, ki se štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Dopolnjen je tudi dokument  Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja s pojasnilom glede osnove za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje od dohodkov vajencev in nagrade za obvezno prakso dijakov in študentov. 17.05.2024
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 29. maja 2024 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 29. marca 2024 in imajo doplačilo dohodnine, FURS obvešča, da se rok za plačilo izteče 29. maja 2024. 16.05.2024
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 28. izdaja, maj 2024.

 16.05.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah, 2. izdaja, maj 2024.

 14.05.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Bonitete, 11. izdaja, maj 2024, in sicer z dopolnitvami v točkah 3.1 Uporaba avtomobila v zasebne namene, 3.1.1 Uporaba električnega avtomobila v zasebne namene, 3.1.2 Postavitev električne polnilne postaje in v poglavju 4.0 Kaj se ne šteje za boniteto in posebnosti.

 13.05.2024
DAVKI Pozivanje za predložitev RP-O trimesečnih davčnih zavezancev V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno je FURS izdal pojasnilo.
10.05.2024
DAVKI Odmere dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem že na poti Davčni zavezanci, ki ste za leto 2023 napovedali dohodke iz oddajanja premoženja v najem, obresti, obresti na denarne depozite, dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, dividende ter dohodke od odsvojitve vrednostnih papirjev, deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijske kupone, te dni že prejemate odmerne odločbe. 06.05.2024
DAVKI Osnova za obračun prispevkov od dohodkov poslovodij in avtorskih honorarjev dosežnih v okviru delovnega razmerja FURS sporoča, da je dokument Dohodek iz delovnega razmerja dopolnil s točko 6.5 Obračun prispevkov od dohodkov iz zaposlitve, ki se štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Dopolnjen je tudi dokument  Povracila stroskov in drugi dohodki iz delovnega razmerja s pojasnilom glede osnove za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje od dohodkov vajencev in nagrade za obvezno prakso dijakov in študentov. 03.05.2024
DAVKI Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja za 2024 FURS je objavil spremembo dokumenta - Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (KIDO), ki se uporabljajo v letu 2024, dopolnjen z združenim besedilom Multilateralnega inštrumenta (MLI) in KIDO. 03.05.2024
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2023 – 1. tranša FURS davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2023, obvešča, da bodo dne 10. 5. 2024, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 8. 5. 2024. 30.04.2024
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2023 – 1. tranša Finančna uprava obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2023, da bodo dne 10. 5. 2024, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 8. 5. 2024. 30.04.2024
DAVKI Moteno delovanje sistema eDavki in storitev G2G Zaradi vzdrževalnih del zalednega sistema FURS bo v nedeljo, 5. 5. 2024, od 8:00 do predvidoma 11:00 onemogočena oddaja naslednjih vlog v sistemu eDavki: 29.04.2024
DAVKI Prenovljena mobilna aplikacija eDavki Mobilna aplikacija eDavki, ki jo uporablja že več kot 300 tisoč zavezancev, ponuja nov izgled z izboljšano uporabniško izkušnjo in številne posodobljene funkcionalnosti. Nova aplikacija je bolj prijazna do uporabnikov in tudi do ranljivih skupin. Zavezanci bodo lahko oddajali vloge in prišli do želenih informacij na preprostejši način, predvsem pa z manj kliki. 26.04.2024
DAVKI Tveganje na področju dohodkov družbenikov, ki so vključeni v zavarovanje Finančna uprava RS (FURS) na področju dohodkov družbenikov, ki so obvezno zavarovani iz naslova lastništva družbe (zavarovalna podlaga 040) zaznava tveganje nepravilne davčne obravnave dohodkov in nepredlaganja obračunov davčnega odtegljaja (REK obrazci), zato je v letu 2024 na tem področju načrtovan povečan obseg nadzorov. 22.04.2024
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 29. aprila 2024 Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku aprila in ga še niste preverili, svetujemo, da to storite čim prej. Le do 29. aprila 2024 še lahko podate ugovor. 18.04.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino

FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 12. izdaja, april 2024 v zvezi z dohodki javnih uslužbencev napotenih na delo v tujino in povračilom stroškov prehrane avtoprevoznikom v mednarodnem cestnem prometu.

 15.04.2024
DAVKI Kako napovedati dohodke iz tujine? Če davčni zavezanec dohodkov iz tujine ne napove že med letom, mora tudi te dohodke napovedati v ugovoru zoper Informativni izračun dohodnine. Če pa so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki zavezanca, pa le-ta ne bo prejel Informativnega izračuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine. 11.04.2024
DAVKI Izjava o vračilu prejetih sredstev zaradi posledic poplav - delodajalci (NF-VraciloPoplave) Za oddajo je na voljo nova izjava o vračilu prejetih sredstev zaradi posledic poplav, ki jo vloži delodajalec, ki mora zaradi izplačanega dobička, nakupa lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačila nagrade poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oz. za leto 2023, vrniti eno ali več od sledečih prejetih sredstev, izplačanih s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje: 11.04.2024
DAVKI Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS je podal nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV). 03.04.2024
DAVKI Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2023 Finančna uprava je v prvem svežnju z datumom odpreme 29. marec 2024 poslala 930.749 informativnih izračunov dohodnine za leto 2023. Zavezanci jih bodo na dom prejeli po navadni pošti v prvih dneh aprila. 02.04.2024
DAVKI Obvestilo o nezmožnosti odtegnitve OZP – obrazec neOZP, 2. 4. 2024 Zavezanec za odtegnitev in plačilo OZP mora o morebitni nezmožnosti njegove odtegnitve iz razloga da mesečni dohodek zavarovanca ne zadostuje za njegovo odtegnitev o tem obvestiti zavarovanca in FURS na obrazcu, ki bo objavljen na spletni strani FURS. 02.04.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za digitalni in zeleni prehod

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Olajšava za digitalni in zeleni prehod, v 2. izdaji, marec 2024.

 28.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje davkov in drugih dajatev FURS je izdal spremembo dokumenta: Plačevanja davkov in drugih dajatev, 6. izdaja, marec 2024. 28.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 14. izdaja, marec 2024.

 25.03.2024
DAVKI Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja za 2024 FURS je objavil Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (KIDO), ki se uporabljajo v letu 2024, dopolnjen z združenim besedilom Multilateralnega inštrumenta (MLI) in KIDO. 21.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Avtomatična izmenjava informacij  o finančnih računih za namene  obdavčevanja. 15.03.2024
DAVKI Poziv k prijavi dohodkov, ki izvirajo iz poslovanja preko spletnih platform Ker se 2. aprila 2024 izteče rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej), zavezance, ki s poslovanjem preko spletnih platform in dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, pozivamo, da prejete dohodke vključijo v svoje davčne obračune. 14.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta.

 14.03.2024
DAVKI Povprečna letna stopnja davka in prispevkov V Uradnem listu RS, št. 19/2024 je objavljena Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji. Za leto 2023 znaša 34,93 %. 12.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 14. izdaja, marec 2024.

 07.03.2024
DAVKI Obvestilo za podjetnike in podjetja: ne pozabite na oddajo obračuna DDPO in DohDej za leto 2023 Bliža se rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) ter davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za leto 2023. Oba obračuna je mogoče oddati le elektronsko prek sistema eDavki. 06.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Povrhnji davek - splošne in postopkovne določbe Finančna uprava RS je objavila nov dokument Povrhnji davek - splošne in postopkovne določbe, februar 2024. 05.03.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih FURS je izdal spremembo dokumenta Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih, 2. izdaja, marec 2024. 04.03.2024
DAVKI Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju Za izplačila od 1. 3. 2024 do 28. 2. 2025 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.332,57 evrov. 29.02.2024
DAVKI Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za leto 2023 za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) Finančna uprava RS je objavila nov dokument Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za leto 2023 za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111). 28.02.2024
DAVKI Obveznost za plačilo razlike trošarine ob zvišanju DPC cigaret V skladu z devetim odstavkom 8. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16 s spremembami) nastane obveznost za obračun trošarine tudi takrat, ko se za drobno rezani tobak in cigarete zviša drobnoprodajna cena (DPC). 28.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo za registracijo strežniškega certifikata Finančna uprava RS je objavila nov dokument Navodilo za registracijo strežniškega certifikata, februar 2024. 27.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Postopek prve oddaje CESOP poročila

Finančna uprava RS je objavila nov dokument  Postopek prve oddaje CESOP poročila, februar 2024.

 27.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, februar 2024.

 26.02.2024
DAVKI FURS: Neknjižen Obvezni zdravstveni prispevek pri nekaterih samostojnih podjetnikih, 22. 2. 2024 Na FURS-u so zaznali napako pri (ne)knjiženju Obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) na REK-O obrazcih za obdobje 2402 pri nekaterih samostojnih podjetnikih.Ostali prispevki so bili knjiženi. Poteka sanacija teh primerov s predvidenim zaključkom 23.2.2023. Na eKartici je posledično lahko prikazano napačno stanje. 23.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, februar 2024.

 19.02.2024
DAVKI Novosti na področju nadzora izvoza blaga z dvojno rabo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je v torek, 13. februarja 2024, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije podjetjem predstavilo novosti na področju nadzora izvoza blaga z dvojno rabo. 15.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 8. izdaja, februar 2024. 14.02.2024
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - rok za oddajo je 28. februar Do 28. februarja 2024 je treba vložiti napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI) za leto 2023. 14.02.2024
DAVKI Obvestilo glede pozivanja za RP-O V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, FURS pojasnjuje: 12.02.2024
DAVKI Imate vprašanja glede obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem? FURS sporoča, da si lahko v primeru vprašanj glede obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem pomagate s podrobnejšimi pojasnili Finančne uprave, ki vključujejo tudi pogosta vprašanja in odgovore ali pokličete njihov klicni center. 12.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Izpolnjevanje dodatnih podatkov o plači polja S

FURS je pripravili nov dokument - Izpolnjevanje dodatnih podatkov o plači  polja S, 2. izdaja, februar 2024.

 05.02.2024
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - napovedi oddajte do 28. februarja 2024 Do 28. februarja 2024 je treba vložiti napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2023. 05.02.2024
DAVKI Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2023 Samo še danes, 5. 2. 2024 imate čas za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2023. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2024, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. 05.02.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 11. izdaja, februar 2024.

 02.02.2024
DAVKI Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O FURS obvešča, da bodo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2023 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2024 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 8. 2. 2024. 30.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 16. izdaja, januar 2024.

 24.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava agrarne skupnosti in njenih članov

FURS je izdal nov dokument Davčna obravnava agrarne skupnosti in njenih članov, 1. izdaja, januar 2024.

 24.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja

FURS je izdal spremembo dokumenta  Obdavčitev z davkom od premoženja, 10. izdaja, januar 2024, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2024.

 24.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obvestilo zavezancem ob odsvojitvi oziroma pridobitvi nepremičnine

FURS je izdal spremembo dokumenta Obvestilo zavezancem ob odsvojitvi oziroma pridobitvi nepremičnine; 3. izdaja, januar 2024.

 24.01.2024
DAVKI Kako prijaviti prihodke iz poslovanja preko spletnih platform? Na podlagi Direktive Sveta (EU) 2021/514 (v nadaljevanju: DAC7), bo Finančna uprava v letu 2024 prejela podatke o dohodkih, ki so bili ustvarjeni s poslovanjem preko spletnih platform v letu 2023. 23.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV

FURS je z dne, 22. 1. 2024 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV v zvezi s sprmemebami in dopolnitvami Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost.

22.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 10. izdaja, januar 2024, s pojasnili glede uvedbe novega obvezna zdravstvenega prispevka in napotitvami delavcev v tujino. 18.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 7. izdaja, januar 2024. 18.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 9. izdaja, januar 2024. 17.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, 7. izdaja, januar 2024. 16.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 9. izdaja, januar 2024.

 12.01.2024
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 26. izdaja, januar 2024.

 10.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

FURS je izdal spremembe v dokumentu Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, 9. izdaja, januar 2024.

 10.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 15. izdaja, januar 2024.

 09.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje

FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, v katerem se dopolnjuje pojasnilo v zvezi z zakonodajnimi spremembamiskladu Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023  (ZIUOPZP).

 09.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, december 2023.

 05.01.2024
DAVKI Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2023 Rok za oddajo vloge je 5. februar 2024. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2024, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. 04.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, 2. izdaja, januar 2024.

 04.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 10. izdaja, januar 2024.

 04.01.2024
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance, prostovoljno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zavarovanje za primer brezposelnosti

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance, prostovoljno vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zavarovanje za primer brezposelnosti, 4. izdaja, december 2023.

 30.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava daril

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Davčna obravnava daril, december 2023.

 29.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila, 5. izdaja, december 2023.

 28.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o obdavčitvi nepremičnin Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Brošura o obdavčitvi nepremičnin, 7. izdaja, december 2023. 28.12.2023
DAVKI Izvoznik - dodatno Na Finančni upravi RS so prejeli več vprašanj, kdo lahko nastopa kot izvoznik v izvozni deklaraciji, zato v nadaljevanju podajajo dodatna pojasnila. 27.12.2023
DAVKI Poročanja po spremenjenem Pravilniku o dostavi podatkov za odmero dohodnine Z objavo v Uradnem listu RS, št. 113/2023, z dne 10.11.2023, je prišlo je do sprememb > Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine. 25.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance

Finančna uprava RS je objavila spremembe več dokumentov v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost za različne vrste zavarovancev, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

 22.12.2023
DAVKI Javni pozivi k vložitvi napovedi do 28. februarja 2024 FURS v spodnjem dokumentu predstavlja javni poziv k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2023. 22.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 9. izdaja, december 2023 v zvezi s preceramic stopenj prispevkov za socialno varnost.

 22.12.2023
DAVKI Obvestilo o izpolnjevanju/preklicu izpolnjevanja pogojev za določitev mesečnega davčnega obdobja FURS obvešča zavezance, da bo oddaja Obrazca DDV-DavObdobje (Obvestilo o izpolnjevanju/preklicu izpolnjevanja pogojev za določitev mesečnega davčnega obdobja) prek sistema eDavki omogočena od 1. 1. 2024. 22.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Poročanje podatkov o povračilih stroškov službene poti in povračilih stroškov napotenih delavcev po 1. 1. 2018

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Poročanje podatkov o povračilih stroškov službene poti in povračilih stroškov napotenih delavcev po 1. 1. 2018, 1. izdaja, marec 2018. Velja za izplačila do vključno 31. 12. 2022!

 21.12.2023
DAVKI Od 1. 1. 2024 dalje možnost elektronske oddaje tudi KIDO zahtevkov za vračilo davka (KIDO 9 do KIDO 12) preko portala eDavki FURS s 1. 1. 2024 zagotavlja možnost elektronske oddaje vseh t. i. KIDO zahtevkov preko portala eDavki, s katerimi lahko zavezanci nerezidenti uveljavljajo ugodnosti po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodne pogodbe). 20.12.2023
DAVKI Navodilo za pripravo in dostavo podatkov o izplačanih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine po 19. členu ZIUOPZP FURS je pripravil nov dokument Navodilo za pripravo in dostavo podatkov o izplačanih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine po 19. členu ZIUOPZP in je namenjen prostovoljnim gasilskim društvom, ki delujejo v občinah, katere so bile prizadete zaradi poplav in plazov avgusta 2023. 19.12.2023
DAVKI Omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2023 FURS sporoča, da je v sistemu eDavki od petka,15. 12. 2023 omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2023 za naveden vire. 18.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je z dne, 13. 12. 2023 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV z dopolnitvijo sprememb novele ZDDV-1N. 13.12.2023
DAVKI Pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2023 in 2024 pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja FURS je objavil aktualen pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2023 in 2024 pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja. 13.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2023 Finančna uprava RS je objavila nov dokument Odmera dohodnine za leto 2023, december 2023. 11.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 7. izdaja, 2023, v katerem sta dodana dva nova odgovora na vprašanji. 11.12.2023
DAVKI FURS: Slovenski operaterji digitalnih platform morajo do konca januarja sporočiti podatke Finančni upravi Operaterji digitalnih platform v Sloveniji, preko katerih ponudniki prodajajo svoje blago ali storitve tretjim osebam, morajo podatke o teh prodajah v letu 2023, sporočiti Finančni upravi do 31. januarja 2024. 07.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za izpolnjevanje REK-O (velja od 1. 1. 2023 dalje)

FURS je izdal spremembo dokumenta Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O in REK-1b obrazec), 6. izdaja, december 2023 v zvezi z uvedbo novega obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga bodo za obdobje od januar 2024 dalje zavezanci obračunavali na obrazcih, na katerih tudi sedaj obračunavajo obvezne prispevke za zdravstveno zavarovanje.

 05.12.2023
DAVKI FURS: Obveznost poročanja o izplačilih dohodkov, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine S Pravilnikom o dostavi podatkov za odmero dohodnine je za leto 2023 uvedeno poročanje o izplačilih  dohodkov, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine. 04.12.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Vročanje FURS je izdal spremembo dokumenta Vročanje, z navedenimi spremembami določb pravnih podlag za elektronsko vročanje v postopkih. 01.12.2023
DAVKI Pravočasna oddaja obračuna DDV-O FURS sporoča, da bodo zaradi nedelovanja sistema eDavki, danes, 30. 11. 2023 obračune za DDV oddane jutri, 1. 12. 2023 upoštevali za pravočasne (ne označujete izjave "samoprijava"). 30.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Poročanje operaterjev platform

FURS je izdal nov dokument Poročanje operaterjev platform, ki podrobneje pojasnjuje pravila poročanja za poročevalske operaterje platform(MRDP/DAC7).

 29.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Smernice za sporočanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in prenos v osrednji elektronski sistem informacij o plačilih (CESOP) FURS je izdal nov dokument - Poročanje podatkov ponudnikov plačilnih storitev (CESOP), oktober 2023. 27.11.2023
DAVKI MiniBlagajna po novem tudi za negotovinska plačila Aplikacijo MiniBlagajna uporablja že 30.000 zavezancev. Finančna uprava je prisluhnila mnogim podjetnikom in podjetjem, ki želijo z MiniBlagajno izdajati tudi račune za negotovinska plačila. Nova verzija aplikacije omogoča tudi izpis računa s »QR kodo za plačilo« za lažje, enostavnejše in hitrejše plačilo računa. 24.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

FURS je izdal spremembo dokumenta Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila z dodano tarifno oznako KN/ šifra SKD za naravni med.

 23.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Mednarodna izmenjava informacij s carinskega in davčnega področja

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Mednarodna izmenjava informacij s carinskega in davčnega področja, 3. izdaja, september 2023.

 22.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Avtomatična izmenjava podatkov na področju neposrednega obdavčevanja

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Avtomatična izmenjava podatkov na področju neposrednega obdavčevanja, 5. izdaja, november 2023.

 21.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 13. izdaja, november 2023.

 17.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Insolvenčni postopki in drugi načini prenehanja pravne osebe

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Insolvenčni postopki in drugi načini prenehanja pravne osebe, 3. izdaja, november 2023.

 07.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Finančna uprava RS je objavila spremembo v izdani brošuri – Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, oktober 2023.

 03.11.2023
DAVKI Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS podaja nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV). 02.11.2023
DAVKI Seznam zakonodaje na področju porekla blaga - FURS FURS je pripravil seznam zakonodaje na področju porekla blaga je koristen pripomoček pri izvajanju pravil o poreklu v praksi. 02.11.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta Stopnje DDV, 6. izdaja, oktober 2023, v katerem so dodani odgovori na vprašanja v zvezi z obravnavo nižje stopnje DDV pri dobavi gasilske opreme. Pojasnjujejo tudi, ali je prostor za parkiranje lahko predmet samostojnega kupoprodajnega posla.

 27.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Sprememba zakonodaje na področju DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, 27. izdaja, oktober 2023.

 27.10.2023
DAVKI Obrazec za opravljanje dela na solidarnostno soboto Delodajalcem, ki bodo organizirali delo za namen solidarnostne sobote (ki je lahko tudi katerikoli drug dan), je na eDavkih na voljo “Obračun prispevkov za Sklad za obnovo Slovenije – obrazec PODO-OPSOS”. Ta obrazec predloži delodajalec, ki je organiziral solidarnostno delovno soboto v skladu s 101. členom Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 – ZIUOPZP (Uradni list RS, št. 95/23). 25.10.2023
DAVKI 1. novembra 2023 zvišanje trošarine za tobačne izdelke in obveznost za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete Uredba o določitvi zneska trošarine za tobačne izdelke (Uradni list RS, št. 106/2023; v nadaljevanju uredba), ki je izšla dne 13. 10. 2023, določa zvišanje zneska trošarine za tobačne izdelke iz sedmega in osmega odstavka 86. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, 47/16 s spremembami; v nadaljevanju ZTro-1) na dan 1. 11. 2023. 23.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS

Finančna uprava RS je objavila nov dokument Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, oktober 2023.

 19.10.2023
DAVKI Nov seznam tveganih držav za pranje denarja ali financiranje terorizma

Svet EU je sklenil, da se na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, dodajo Antigva in Barbuda, Belize ter Sejšeli. Hkrati so bile s seznama umaknjene tri jurisdikcije: Britanski Deviški otoki, Kostarika in Marshallovi otoki.

 18.10.2023
DAVKI Objava nove večstranske konvencije, ki naslavlja davčne izzive globalizacije in digitalizacije V zvezi z davčnimi izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije in globalizacije gospodarstva, je bilo ta teden objavljeno besedilo večstranske konvencije, ki posodablja mednarodni davčni okvir. 16.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Energenti in električna energija

Finančna uprava RS je objavila nov dokument –Energenti in električna energija, 4. izdaja, oktober 2023.

 12.10.2023
DAVKI Obvestilo glede dostave CbC poročil Poročevalci, ki v skladu s III.B poglavjem četrtega dela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dostavljajo poročila po državah (CbC poročila) Finančni upravi RS, obveščamo, da so dolžni preko produkcijskega komunikacijskega kanala B2B oddati CbC poročila najpozneje v 12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij. Za poslovno leto, ki se končna 31. 12. 2022, se CbC poročilo predloži do 31. 12. 2023. 10.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic in delnic

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic in delnic, oktober 2023.

 05.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2023

Finančna uprava RS je objavila nov dokument – Obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2023, 1. izdaja, september 2023.

 04.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 5. izdaja, 2023, v katerem sta dodani pojasnili glede stopnje DDV za zunanje ograje in stopnje DDV za sončne elektrarne.

 02.10.2023
DAVKI FURS: Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, 2. izdaja, september 2023.

 02.10.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV

FURS je z dne, 28. 9. 2023 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV s prilogami.

 28.09.2023
DAVKI Nov obrazec NF–NarNesrece - Izjava o izpolnjevanju pogojev do pomoči za samozaposlene V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) je z današnjim dnem (21. 9. 2023) na eDavkih na voljo izjava za izplačilo pomoči za samozaposlene zaradi poplav in plazov v avgustu 2023 (obrazec NF-NarNesrece). Upravičenec do pomoči je zavezanec  (samozaposleni, družbenik in kmet), ki je opravljal dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona, z upadom prihodkov iz dejavnosti zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023 za najmanj 25 % v letu 2023 glede na leto 2022. 22.09.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji

FURS je izdal spremembo dokumenta: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji v 6. izdaji.

 19.09.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: TARIC

Finančna uprava je 14. septembra 2023 objavila spremembo dokumenta: TARIC, 12. izdaja, september 2023.    

 15.09.2023
DAVKI Predizpolnjena vrsta obračuna na obračunih DOD-DDPO in DDD-DDD FURS obvešča, da je z današnjim dnem (11. 9. 2023) na obračunih DOD-DDPO in DDD-DDD za obračunska obdobja, ki se začnejo od 1. 1. 2023 dalje, predizpolnjena vrsta obračuna (redni letni obračun, obračun pri prenehanju, obračun za statusna preoblikovanja, itd.) na podlagi podatkov, ki izhajajo iz uradnih evidenc. 12.09.2023
DAVKI Dodatno obvestilo o zaključevanju izvoznih postopkov FURS zazanava, da se po uvedbi novih izvoznih sistemov v EU pojavljajo težave z zaključevanjem izvoznih postopkov v različnih primerih, katere poskušajo rešiti po različnih poteh. Do njihove odprave svetujejo uporabo zaključevanja izvoznega postopka na osnovi alternativnih dokazil.Poizvedovalni postopek se sicer prične, če urad izvoza v 90 dneh po prepustitvi ni obveščen o izstopu blaga, v okviru katerega se deklarantu posreduje sporočilo IE582 in se ga zaprosi za posredovanje alternativnih dokazil. 12.09.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritje)

FURS je pripravil spremembo dokumenta -Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritje), avgust 2023.  

 11.09.2023
DAVKI Izteka se rok za odlog plačila davčnih obveznosti zaradi poplav Naj spomnimo, da lahko še do vključno 6. septembra 2023 zaprosijo za odlog plačila tisti zavezanci, ki obveznosti iz upravičenega razloga, ki je povezan s poplavami, ne morejo plačati pravočasno. 05.09.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 7. izdaja, avgust 2023. 31.08.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, 11. izdaja, avgust 2023. 30.08.2023
DAVKI Predlaganje REK obrazcev na podlagi novele Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F Po določbah ZOPNN-F bodo delodajalci lahko koristili: Začasni ukrep povračila izplačanih nadomestil plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče in Začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. 30.08.2023
DAVKI Rešenih že več kot 57,88 odstotkov vseh vloženih ugovorov Finančna uprava je z osebno vročitvijo odpremila 19.385 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To je 57,88 odstotkov vseh vloženih ugovorov. 21.08.2023
DAVKI Začasni ukrep dodatna olajšava za donacije za leto 2023 Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) v povezavi z začasnimi ukrepi prinaša spremembo na področju dodatne olajšave za donacije za leto 2023. 14.08.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice EU – velja od 1. 1. 2020 dalje

Finančna uprava je z dne, 4. 8. 2023 ponovno dopolnila pojasnilo FURS št. 0920-7191/2018-8 z dne 29. 4. 2019, dopolnitev št. 0920-7191/2018-19 z dne 20. 12. 2019.

 08.08.2023
DAVKI FURS: Priporočamo zbiranje finančne pomoči prek humanitarnih organizacij Če fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine. 07.08.2023
DAVKI Osnove za plačilo ter zneski prispevkov za socialno varnost JULIJ 2023 Zavezanec plača prispevke do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

 01.08.2023
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine iz drugega svežnja se izteče 31. julija 2023 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. maja 2023 in imajo doplačilo dohodnine, želimo obvestiti, da se rok za plačilo izteče 31. julija 2023. 31.07.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Samostojne osebne storitve

Finančna uprava je objavila nov dokument: Samostojne osebne storitve, 1. izdaja, julij 2023.

 24.07.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2

Finančna uprava RS je objavila nov dokument – Odlog ugotavljanja davčne obveznosti po 1. točki drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, 1. izdaja, julij 2023.

 20.07.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino

FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 11. izdaja, julij 2023.

 18.07.2023
DAVKI Obrazec VATR-APP (Zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU) Davčnim zavezancem, ki so v začetku leta oddali zahtevek za vračilo plačanega DDV v Italijo preko eDavkov (obrazec VATR-APP - Zahtevek za vračilo DDV v drugi državi članici EU) in do dneva objave tega obvestila na eDavke še niso prejeli potrdila o prejemu (obrazec VATR-APPR - Potrditev prejema zahtevka za vračilo DDV v drugi državi članici EU), predlagamo, da ponovno vložijo zahtevek, sporoča FURS. 18.07.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, 3. izdaja, september 2021.

 11.07.2023
DAVKI Posodobljen seznam oseb, ki imajo pravnomočno odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve za zgorevanje goriva Pravnomočna odločba o prenehanju upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva. 10.07.2023
DAVKI Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2022 Zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine so na dom prejeli informativni izračun dohodnine. Pri tem velja opozoriti, da je Finančna uprava RS sestavila in odpremila informativni izračun za vse zavezance za dohodnino, ne glede na višino prejetega dohodka. 05.07.2023
DAVKI Napoteni vozniki FURS obvešča, da je z 18. aprilom začel veljati Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), v katerega je implementirana Direktiva 1057/2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 v okviru mobilnostnega svežnja I. 04.07.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Poročanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in CESOP

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Poročanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in CESOP (s pogostimi vprašanji in odgovori), julij 2023.

 04.07.2023
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2022 – 2. tranša Finančna uprava obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2022, da bodo dne 10. 7. 2023, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 6. 7. 2023. 03.07.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji

FURS je izdal spremembo dokumenta - Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji, 6. izdaja, junij 2023, v katerem je spremenjeno poglavje Vidik dohodnine.

 29.06.2023
DAVKI S 30.6.2023 se izteče rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine Zavezanci, ki ste prejeli informativni izračun v začetku junija (datum odpreme na ovojnici je 31. maj 2023), imate do 30. junija čas za vložitev ugovora zoper informativni izračun. 29.06.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Požarna taksa Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Požarna taksa, 2. izdaja, junij 2023. 28.06.2023
DAVKI 30. junija 2023 se izteče rok za oddajo soglasja za direktno obremenitev dohodnine Če želite plačati dohodnino s SEPA direktno obremenitvijo (SDD) oziroma »trajnikom«, morate soglasje za SDD oddati do 30. junija 2023, sporoča FURS. 26.06.2023
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. junija 2023 Dne 30. junija 2023 se izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine, ki je bil odpremljen 31. maja 2023. 26.06.2023
DAVKI Obvestilo o objavi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1100 o uvedbi preventivnih ukrepov v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine – podaljšanje ukrepa FURS obvešča, da je bila dne 5. 6. 2023 v Uradnem listu EU L 144 objavljena Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1100 o uvedbi preventivnih ukrepov v zvezi z nekaterimi izdelki s poreklom iz Ukrajine. 08.06.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, junij 2023 z dopolnitvami poglavja 8.3 Podjemne pogodbe z zaposlenimi zdravstvenimi delavci in podjemne pogodbe sklenjene za namen izvajanja dejavnosti ambulant za neopredeljene – oprostitev plačila posebnega davka na določene prejemke.

 07.06.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti FURS je izdal spremembo dokumenta – Izvršba nedavčnih obveznosti. 06.06.2023
DAVKI Spremembe računov in podračunov za plačilo dajatev in trošarin Finančna uprava je objavila spremembe v seznamu računov občin za plačilo obveznih dajatev in spremenjene podračune za plačilo trošarin in okoljskih dajatev, ter spremembo dokumenta Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajavtev. 02.06.2023
DAVKI Sem napoteni delavec (nerezident) in opravljam delo v tujini za slovenskega delodajalca Finančna uprava je na spletnih straneh objavila nov življenjski dogodek - Sem napoteni delavec (nerezident) in opravljam delo v tujini za slovenskega delodajalca s podrobnejšim opisom področja ter pripadajočimi obrazci, ki jih potrebujejo zavezanci v tem primeru. 01.06.2023
DAVKI Ugotovljene številne kršitve pri prodaji na obcestnih stojnicah Pretekli vikend nadzori na 21 lokacijah na obcestnih strojnicah sadja. Dvema pravnima osebama smo izrekli prepoved opravljanja dejavnosti. Eden od kršiteljev ni davčno potrdil kar 767 računov. 30.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, s poudarkom na prenosu nepremičnin Finančna uprava RS je objavila nov dokument – Davčna obravnava prenosov sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, s poudarkom na prenosu nepremičnin, 1. izdaja, maj 2023. 30.05.2023
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 2. junija 2023 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. marca 2023 in imajo doplačilo dohodnine, želi FURS obvestiti, da se rok za plačilo izteče 2. junija 2023. 23.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošni pogoji plačevanja dajatev z e-računom, maj 2023.

 22.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, 7. izdaja, maj 2023.

 19.05.2023
DAVKI Davčna obremenitev stroškov dela 39,7-odstotna Davčna obremenitev stroškov dela je bila za 0,7 odstotne točke nižja kot pred enim letom. 18.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje

FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 4. izdaja, maj 2023, v katerem dopolnjujejo pojasnila glede pogojev pri uveljavljanju olajšave za opremo, gradbene objekte, šotore in podobne pokrite prostore.  

 16.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete

FURS je izdal spremembo v dokumentu - Bonitete, 10. izdaja, maj 2023, in sicer s spremembo v točki 3.5 Zavarovalne premije, kjer je dokument spremenjen glede na dodatne informacije s strani Slovenskega zavarovalnega združenja in drugih deležnikov, pridobljene v zvezi s proučevanjem ustreznosti davčne obravnave premije za zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora.

 16.05.2023
DAVKI FURS izdal 208.935 odločb o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2022 Finančna uprava je na osnovi podatkov o višini katastrskega dohodka, ki jih pridobi od Geodetske uprave, in podatkov, ki jih zagotovijo drugi pristojni organi, odpremila 208.935 odločb o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2022. 15.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dovoljenje za začasno pooblaščenega prejemnika

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Začasno pooblaščeni prejemnik, 4. izdaja, maj 2023.

 12.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Mednarodna obdavčitev pokojnin

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Mednarodna obdavčitev pokojnin, 7. izdaja, maj 2023.

 10.05.2023
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2022 – 1. tranša Davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2022, obveščamo, da bomo dne 11. 5. 2023, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 9. 5. 2023. 04.05.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 10. izdaja, april 2023. 26.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – DOHODEK IZ KAPITALA; Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, april 2023. 25.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti, 4. izdaja, april 2023.

 21.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta:  Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev, 4. izdaja, april 2023.

 19.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Splošno o DDV, 8. izdaja, april 2023.

 19.04.2023
DAVKI 3. maja 2023 se izteče rok za ugovor in za oddajo soglasja za direktno obremenitev Dne 3. maja 2023 se izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine, ki je bil odpremljen 31. marca 2023. Če želite plačati dohodnino s SEPA direktno obremenitvijo (SDD) oziroma »trajnikom«, morate soglasje za SDD oddati do 3. maja 2023. 18.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Računi

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 5. izdaja, april 2023.

 18.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

FURS je izdal spremembo dokumenta - Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, s spremembami in dopolnitvami, ki jih navajamo v nadaljevanju.

 18.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Sprememba zakonodaje na področju DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Sprememba zakonodaje na področju DDV, 25. izdaja, april 2023.

 18.04.2023
DAVKI Slovenske družbe morajo poročati o kapitalskih naložbah v tujini Skladno z Zakonom o davčnem postopku morajo slovenske družbe, ki imajo hčerinske družbe v tujini, to prijaviti tudi na FURS. Družbe morajo to storiti tudi preko FURS z obrazcem DR-04 zaradi obveznosti poročanja kapitalskih naložb v tujini. 13.04.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 12. izdaja, april 2023.

 12.04.2023
DAVKI FURS: Poskus prevare z lažnim elektronskim sporočilom Nekateri zavezanci ponovno prejemajo prevarantska elektronska sporočila. Finančna uprava zavezance na takšen način ne obvešča. 03.04.2023
DAVKI Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 Zavezanci jih lahko pričakujejo v svojih poštnih nabiralnikih v prvih dneh aprila, v eDavkih pa jih čakajoi od 31. marca. Naslednji sveženj informativnih izračunov bo odpremljen konec maja 2023. 31.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 24. izdaja, februar 2023.

 30.03.2023
DAVKI Pojasnila FURS: Plačevanje davkov in drugih dajatev

FURS je izdal spremembo dokumenta: Plačevanja davkov in drugih dajatev, 5. izdaja, marec 2023.

 29.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Sprememba zakonodaje na področju DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Sprememba zakonodaje na področju DDV, 24. izdaja, marec 2023.

 28.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino

FURS je pripravil spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 9. izdaja, marec 2023 vezano na delo v tujini z obdobjem napotitve v primeru dogovora o opravljanju dela na domu. V dokmunemtu so pojasnjene še spremembe v zvezi s plačilom prisevkov in predlaganjem REK obrazcev ter izplačila iz sklada BUAK.

 27.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Gorivo za kmetijstvo

FURS je izdal spremembo dokumenta – Gorivo za kmetjistvo, 2. izdaja, marec 2023.

 24.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Novosti pri poročanju informacij za leto 2022

Finančna uprava je objavila nov dokument: Novosti pri poročanju informacij za davčna leta 2022, 2023in 2024, 1. Izdaja, marec 2023.

 21.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Tehnične zahteve za pošiljanje informacij Finančni upravi Republike Slovenije, s Prilogo k Tehničnemu protokolu za pošiljanje podatkov na FURS za namene izvajanja sporazuma FATCA (seznam kod napak). 21.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, v katerem se usklajuje nova višina prispevka od 1. aprila 2023 dalje.  

 21.03.2023
DAVKI Pregled oddaje (semafor) – nova eStoritev Pregled oddaje je nova eStoritev, katera omogoča uporabniku eDavkov prikaz informacij o oddanih oziroma o neoddanih dokumentih za vse svoje zastopane. Uporabnik na pregledu vidi le tiste podatke o oddanih oz. neoddanih dokumentih, za katere ima EDP pravico za vložitev dokumenta. Trenutno pregled oddaje vključuje obrazec DOD-DDPO in obrazec DDD-DDD. Ostale obrazce bomo dodajali postopoma. 20.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala

FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 6. izdaja, marec 2023.

 15.03.2023
DAVKI Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko za določena vlaganja uveljavljajo olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. 13.03.2023
DAVKI Povprečna letna stopnja davka in prispevkov V Uradnem listu RS, št. 28/2023 je objavljena Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji. Za leto 2022 znaša 34,85 %. 09.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini, v 6. izdaji, marec 2023.

 09.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za digitalni in zeleni prehod

Finančna uprava je izdala nov dokument: Olajšava za digitalni in zeleni prehod, v 1. izdaji, marec 2023.

 08.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (fizične osebe)

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Odpis, delni odpis, odlog in obročno odplačevanje davka (fizične osebe), februar 2023.

 07.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Poročanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in CESOP

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Poročanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in CESOP (s pogostimi vprašanji in odgovori), februar 2023.

 03.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za sobodajalce – fizične osebe

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Brošura za sobodajalce – fizične osebe, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 9. izdaja, marec 2023.

 03.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 7. izdaja, marec 2023.

 03.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Brošura o dohodku iz dejavnosti, 12. izdaja, marec 2023.

 02.03.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 11. izdaja, februar 2023.

 27.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Gorivo za kmetijstvo

FURS je izdal nov dokument – Gorivo za kmetjistvo, 1. izdaja, februar 2023.

 24.02.2023
DAVKI Oddaja obrazca DMV-N in obvezna prijava v storitev eVročanje FURS obvešča, da so spremenili funkcionalnost elektronskega vlaganja obrazca DMV-N (Napoved za odmero davka na motorna vozila). Sprememba se nanaša le na vlaganje obrazca DMV-N prek eDavkov (portal eDavki in mobilna aplikacija eDavki). 24.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 13. izdaja, februar 2023.

 24.02.2023
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

 23.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 12. izdaja, februar 2023.

 21.02.2023
DAVKI Imate nepremičnine, ki jih oddajate? 28. februar 2023 je rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v letu 2022. 17.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala

FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 5. izdaja, februar 2023.

 16.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila FURS je izdal spremembo dokumenta - Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, s spremembami in dopolnitvami, ki jih navajamo v nadaljevanju. 15.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV

FURS je z dne, 14. 2. 2023 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV s prilogami.

 14.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 4. izdaja, februar 2023. 14.02.2023
DAVKI Poročanje podatkov o boniteti za uporabo vozila V Uradnem listu RS št. 60/22 je bil objavljen obrazec REK-O. Za poročanje podatkov o bonitetah je v obrazcu določeno tudi vpis podatka »privatne poti več kot 500 km«. 14.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 11. izdaja, februar 2023.

 13.02.2023
DAVKI Elektronska napoved dobička iz kapitala in obvezna prijava v storitev eVročanje V eDavkih so spremenili funkcionalnost elektronskega vlaganja obrazca Napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (Doh-KDVP). Več informacij o elektronski oddaji dokumentov prek eDavkov in vključevanju v eVročanje je na voljo na strani FURS. 13.02.2023
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - napovedi oddajte do 28. februarja 2023 Napovedi lahko oddate tudi elektronsko preko sistema eDavki. 10.02.2023
DAVKI Obvestilo za podjetnike in podjetja: ne pozabite na oddajo obračuna DDPO in DohDej za leto 2022 Bliža se rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) ter davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za leto 2022. Oba obračuna je mogoče oddati le elektronsko prek sistema eDavki. 09.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 3. izdaja, v katerem je dodano pojasnilo k odgovoru na vprašanje glede obdavčitve storitev osebne asistence z DDV.

 09.02.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Možnost vključevanja davčnih osnov od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo za odmero dohodnine za odmerno leto 2022 Finančna uprava RS je objavila nov dokument – Možnost vključevanja davčnih osnov od dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) in dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo za odmero dohodnine za odmerno leto 2022, 1. izdaja, februar 2023. 07.02.2023
DAVKI Obveznost obračuna DDV ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti in obdobje popravka pri osnovnih sredstvih

Pojasnilo FURS št. 4230-358/2022-1 z dne 25. 11. 2022 in 3. 2. 2023

 06.02.2023
DAVKI Podjetniki pozor: po novem je rok za plačilo akontacije dohodnine 20. v mesecu Doslej so samostojni podjetniki in druge fizične osebe z dejavnostjo predhodno akontacijo dohodnine plačevali do 10. v mesecu, prispevke za socialno varnost pa do 20. v mesecu. Od letos sta omenjena roka poenotena, kar pomeni, da se lahko tudi predhodna akontacija dohodnine plača do 20. v mesecu. 01.02.2023
DAVKI Elektronska oddaja dokumentov prek eDavkov in vključevanje v eVročanje Finančna uprava obvešča, da je bila na eDavkih spremenjena funkcionalnost pri oddaji vloge za vzdrževane družinske člane. Zavezanec, ki vlogo za vzdrževane družine člane (VDČ) odda elektronsko in še ni prijavljen v eVročanje, se pred oddajo VDČ najprej prijavi v eVročanje. 31.01.2023
DAVKI Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O Iz FURS so sporočili, da bodo izvedli centralno spremembo davčnega obdobja od 7. 2. 2023 do 8. 2. 2023. 30.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica  do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 12. izdaja, januar 2023.

 27.01.2023
DAVKI Oddaja obrazca Doh-VDC in obvezna prijava v storitev eVročanje FURS obvešča, da je spremenjena funkcionalnost elektronskega vlaganja obrazca Doh-VDC (Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine). 27.01.2023
DAVKI Spremembe davčne obravnave rezervacij na podlagi novele ZDDPO-2S Pojasnilo FURS št. 0920-287/2023-2, z dne 16. 01. 2023 26.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti, 3. izdaja, januar 2023.

 26.01.2023
DAVKI Boniteta za električna vozila in davčno priznavanje stroškov v delu, ki se nanašajo na zasebno uporabo Pojasnilo FURS št. 0920-5588/2022-2, z dne 30. 03. 2022 26.01.2023
DAVKI Pojasnilo k spremenjenemu šestemu odstavku 21. člena ZDDPO-2 Pojasnilo FURS št. 4200-7173/2021-2, z dne 10. 01. 2022 26.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2022

Finančna uprava je izdala nov dokument: Odmera dohodnine za leto 2022, 1. izdaja, januar 2023.

 24.01.2023
DAVKI Odmera dohodnine za leto 2022 Finančna uprava je objavila nov dokument: Odmera dohodnine za leto 2022. 24.01.2023
DAVKI Oddaja zahtevkov KIDO 6 Finanča uprava je sporočila, da je omogočena elektronska oddaja zahtevkov za oprostitev davka od pokojnin na podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja (zahtevek KIDO 6) preko portala eDavki. 23.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja FURS je izdal spremembe v dokumentu - Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, januar 2023 (spremembe v poglavju 8.2 – Dohodki v prostovoljnih, ljubiteljskih športnih dejavnostih, če izplačilo nagrad ne presega 625 eur letno in dohodki sodnikov v športu in 9.0 - Obračun davčnega odtegljaja). 23.01.2023
DAVKI Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja za 2023

FURS je objavil Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (KIDO), ki se uporabljajo v letu 2023, dopolnjen z združenim besedilom Multilateralnega inštrumenta (MLI) in KIDO.

 20.01.2023
DAVKI Izplačevalci COVID19 dodatkov, izplačanih v letu 2022, ne poročajo FURS sporoča, da ddaja datoteke VIRIZV za leto 2022 na portalu eDavki ni omogočena. 19.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV

FURS je z dne, 18. 1. 2023 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV s prilogami.

 19.01.2023
DAVKI Poziv k predložitvi obračuna za pavšalno nadomestilo za leto 2022 Davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2022 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, morajo najkasneje do 31. januarja 2023 sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki. 18.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna osnova – rezervacije

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta – Davčna osnova – rezervacije, 3. izdaja, januar 2023.

 18.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb, 3. izdaja, januar 2023.

 17.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obračunavanje in plačevanje davka od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Obračunavanje in plačevanje davka od dohodkov pravnih oseb, 3. izdaja, januar 2023. 17.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 10. izdaja, januar 2023.

 17.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, januar 2023.

 17.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Oprostitev davka za opravljanje nepridobitne dejavnosti, 1. izdaja, februar 2018.

 17.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev storitev osebne asistence z DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo pojasnila FURS št. 0920-5312/2020 z dne 15. 4. 2020, 28. 3. 2022, 21. 10. 2022, 13. 12. 2022, 16. 1. 2023 z dodanimi odgovori na vprašanja 3. do 7. in nadomešča prejšnje pojasnilo v zvezi z obdavčitvijo storitev osebne asistence z DDV.

 16.01.2023
DAVKI Nesodelujoče tretje države Evropski sistem potrdil o ulovu je bil uveden zaradi izboljšanja sledljivosti vseh proizvodov morskega ribištva, s katerimi se trguje v EU v celotni proizvodni verigi, od ribiške mreže do krožnika. 16.01.2023
DAVKI Seznam vrst obračunov davka na podlagi katerih FURS izda e-račun za plačilo dajatev Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Seznam vrst obračunov davka na podlagi katerih Finančna uprava Republike Slovenije izda e-račun za plačilo dajatev, januar 2023. 13.01.2023
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

 10.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja

FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev z davkom od premoženja, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2023.

 09.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 8. izdaja, januar 2023.

 06.01.2023
DAVKI Osebna olajšava za prostovoljno in nepoklicno opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči

FURS bo zavezancem, rezidentom osebno olajšavo za prostovoljno in nepoklicno opravljanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let (zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 eurov), upošteval pri informativnem izračunu dohodnine na podlagi prejetih podatkov organa, pristojnega za zaščito, reševanje in pomoč.

 05.01.2023
DAVKI Obrazci DD-IPDO in DD-SprAkt za normirance Kljub spremembi > Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA),v zvezi z upoštevanjem normiranih odhodkov na obrazcih DD-IPDO (Izračun predvidene davčne osnove) in DD-SprAkt (Vloga za medletno spremembo višine akontacij) izračun normiranih odhodkov ne bo spremenjen in ostaja v višini 80 % (do 100.000 € prihodkov). 05.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023 FURS je pripravili nov dokument -Plačilo za poslovno uspešnost za izplačila od 1. 1. 2023, 1. izdaja, januar 2023 vezano na uveljavitev novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA). 05.01.2023
DAVKI Sprememba roka za plačilo predhodne akontacije DDPO in dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Z zadnjo spremembo > Zakona o davčnem postopku se poenoti rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost – tj. na najpozneje 20. dne v mesecu za pretekli mesec, kar daje možnost plačila predhodnih akontacij in prispevkov za socialno varnost z enim plačilnim nalogom.

 04.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, januar 2023. 04.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino FURS je pripravili spremembo dokumenta -Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, 8. izdaja, januar 2023 vezano na spremembo Uredbe (Uradni list RS, 162/2022) ter novosti zaradi uvedbe REK-O obrazca. 03.01.2023
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

V Uradnem listu 162/22 so bile objavljene spremembe in dopolnitve > Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja z objavljenim novimi zneski za neobdavčena povračila stroškov v letu 2023. Uredba je spremenila zneske dnevnic, terenskih dodatkov in ostalih izplačil, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. FURS je v zvezi s tem že izdala spremembo dokumenta: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 10. izdaja, januar 2023.

 03.01.2023
DAVKI Oddaja obrazca DDV-DavObdobje omogočena od 3.1.2023 dalje FURS obvešča, da bo oddaja novega Obrazca DDV-DavObdobje (Obvestilo o izpolnjevanju/preklicu izpolnjevanja pogojev za določitev mesečnega davčnega obdobja) prek sistema eDavki omogočena od 3. 1. 2023. 03.01.2023
DAVKI DDPO/DDD področje: spremembe in dopolnitve zaradi zakonskih sprememb ZDoh-2AA in ZDavP-2N Objavljene so bile spremembe > Zakona o davčnem postopku, s katerimi se med drugim podaljšuje rok za poravnavo akontacij davka od dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb. Ta je zdaj 20. v mesecu za pretekli mesec oziroma trimesečje. Tako obrok akontacije za december 2022 zapade v plačilo 20. januarja 2023. 03.01.2023
DAVKI Obvestilo o izpolnjevanju/preklicu izpolnjevanja pogojev za določitev mesečnega davčnega obdobja FURS obveščamo, da bo oddaja novega Obrazca DDV-DavObdobje (Obvestilo o izpolnjevanju/preklicu izpolnjevanja pogojev za določitev mesečnega davčnega obdobja) prek sistema eDavki omogočena od 3. 1. 2023. 30.12.2022
DAVKI Informacija o začetku uporabe Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko S 1. 1. 2023 se začne uporabljati Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka (BKMIDO), ki je začela veljati 14. aprila 2022. 29.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava daril Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Davčna obravnava daril, december 2022. 29.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava posojil med povezanimi osebami

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Davčna obravnava posojil med povezanimi osebami, 2. izdaja, december 2022.

 28.12.2022
DAVKI 1. januarja 2023 zvišanje trošarine za tobačne izdelke in obveznost za obračun razlike trošarine za drobno rezani tobak in cigarete Uredba o določitvi zneska trošarine za tobačne izdelke (Uradni list RS, št. 153/2021; v nadaljevanju uredba), ki je izšla dne 2. 12. 2022, določa zvišanja zneska trošarine za tobačne izdelke iz sedmega odstavka 86. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, 47/16 s spremembami; v nadaljevanju ZTro-1) na dan 1. 1. 2023. 23.12.2022
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za leto 2022 Od 16. decembra 2022 je na sistemu eDavki omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za odmerno leto 2022 za naslednje vire: 21.12.2022
DAVKI Pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2023 FURS je objavila aktualen pripomoček za izračun splošne olajšave v letu 2023 pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja. 21.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji

FURS je izdal spremembo dokumenta - Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji,v katerem je spremenjeno pojasnilo glede zavezancev – rezidentov Slovenije, ki dosegajo dohodke iz naslova opravljanja dejavnosti, ki imajo vir v tujini in v Sloveniji.

 20.12.2022
DAVKI Dodeljevanje količin tarifnih kvot v novembru in decembru 2022 ter januarju 2023 Generalni direktorat Evropske komisije za obdavčenje in carinsko unijo (DG TAXUD) nas je obvestil o posebnostih pri dodeljevanju količin tarifnih kvot v novembru in decembru 2022 ter januarju 2023. V navedenem obdobju dodeljevanje količin tarifnih kvot na podlagi zahtevkov za črpanje količin tarifnih kvot ne bo potekalo na praznične dni v Belgiji in proste dni Komisije. 19.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice EU Finančna uprava je objavila spremembo Pojasnila FURS št. 0920-7191/2018-8 z dne 29. 4. 2019, dopolnitev št. 0920-7191/2018-19 z dne 20. 12. 2019, ki ga objavljamo v nadaljevanju. 15.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, 21. izdaja, december 2022. 13.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Izpolnjevanje dodatnih podatkov o plači polja S FURS je pripravili nov dokument - Izpolnjevanje dodatnih podatkov o plači  polja S, 1. izdaja, december 2022. 12.12.2022
DAVKI Pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice EU

Finančna uprava je objavila spremembo pojasnila FURS št. 0920-7191/2018-8 z dne 29. 4. 2019, dopolnitev št. 0920-7191/2018-19 z dne 20. 12. 2019, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

07.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov

FURS je pripravili nov dokument - Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov, 1. izdaja, december 2022.  

 05.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o mednarodni obdavčitvi posameznikov

Finančna uprava RS je objavila spremembo v Brošuri o mednarodni obdavčitvi posameznikov, 6. izdaja, november 2022.

 02.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, z dodanim poglavjem 8.3 – Sklepanje pogodbo v javnih zdravstvenih zavodih z zdravstvenimi delavci.

 01.12.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti FURS je izdal spremembo dokumenta – Izvršba nedavčnih obveznosti.
 29.11.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je z dne, 24. 11. 2022 izdal novo verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV s prilogami. 24.11.2022
DAVKI Poročanje izplačevalcev dodatka dijakom in študentom FURS je sporočila način poročanja izplačevalcev dodatka dijakom in študentom po 77. členu ZDUPŠOP. 22.11.2022
DAVKI Donacije dohodnine šolskemu skladu in skladu vrtca Na podlagi 135. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in 142. člena Zakona o dohodnini so šolski skladi oziroma skladi vrtcev uvrščeni na seznam upravičencev do donacij za leto 2022. 21.11.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, 11. izdaja, november 2022. 18.11.2022
DAVKI FURS: Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu  Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

 17.11.2022
DAVKI Kombinirana nomenklatura EU 2023 V Uradnem listu EU L 282/2022, z dne 31. 10. 2022, je objavljena Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1998, z dne 20. septembra 2022, o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (tj. Kombinirana nomenklatura (KN)). 09.11.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila (ZDMV-1) FURS je izdal spremembo dokumenta Davek na motorna vozila (ZDMV-1), 4. izdaja, november 2022. 07.11.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, november 2022. 04.11.2022
DAVKI Regres in povračila stroškov javnih uslužbencev Ob izplačilu regresa javnim uslužbencem, ki ga določa Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 se obračuna akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost ter ob izplačilu davčnemu organu predloži REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1150 Drugi dohodki iz delovnega razmerja. 03.11.2022
DAVKI FURS: Navodila za izpolnjevanje obračuna DDV Finančna uprava RS je dopolnila dokument – Navodila za izpolnjevanje obračuna DDV, oktober 2022. 02.11.2022
DAVKI Obvestilo za oddajo obrazca DDV-O za obdobje od julija do septembra 2022 (trimesečni davčni zavezanci) oziroma za obdobje september 2022 (mesečni davčni zavezanci) Delovanje sistema eDavki je bilo zaradi tehničnih težav moteno od sobote, 29. 10. 2022, do ponedeljka, 31. 10. 2022, do 22.15, kar je povzročilo uporabnikom portala eDavki težave pri vlaganju obrazcev. 02.11.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Požarna taksa Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Požarna taksa, 1. izdaja, oktober 2022. 25.10.2022
DAVKI Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije (Doh-Don) Objavljen je nov obrazec > Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije (Doh-Don) z dodanim drugim delom, kamor se po novem lahko v drugi del obrazca vpisuje namenitev dela dohodnine za donacije šolskemu skladu oziroma skladu vrtca. 19.10.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Odškodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2 Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Odškodnine po 5. točki 27. člena ZDoh-2 v zvezi s sprejeto odločitvijo Ustavnega sodišča. 18.10.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete - uporaba pojasnila FURS sporoča, da so 22. 9. 2022 posodobili pojasnilo Bonitete v točki 3.5. Do priprave novega pojasnila se septembrska dopolnitev NE UPORABLJA. 10.10.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, oktober 2022. 05.10.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Potrdila in razkritja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Potrdila in razkritja, 2. izdaja, september 2022. 04.10.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, oktober 2022. 03.10.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, september 2022. 27.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je pripravili spremembo dokumenta - Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 22. izdaja, September 2022. 27.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 9. izdaji, z dopolnjenim pojasnili v poglavjih zavarovalne premije in plačila članarine zaposlenemu. 22.09.2022
DAVKI eDavki DDV-O - novosti Finančna uprava je na portalu eDavki objavila pojasnilo, kdaj se pri oddaji DDV-O obračuna proži napaka. Informacijo objavljamo v nadaljevanju. 21.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za sobodajalce – fizične osebe Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Brošura za sobodajalce – fizične osebe, v 8. izdaji, september 2022. 19.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Tarifne opustitve FURS je izdal spremembo dokumenta - Tarifne opustitve,v 17. izdaji, julij 2022.  15.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2022 Finančna uprava RS je objavila nov dokument – Obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2022, 1. izdaja, september 2022. 15.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin, 7. izdaja, september 2022. 12.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV, ki pojasnjujejo stopnje DDV po Zakonu o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE). 08.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, v 7. izdaji, september 2022. 06.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, v 10. izdaji, september 2022. 06.09.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, v 9. izdaji, september 2022. 06.09.2022
DAVKI Možnost testiranja novih vrst dohodkov REK-O obrazca V pomoč zavezancem pri prilagoditvi informacijskih sistemov je FURS na testnem portalu eDavki objavili dokument REK-O obrazec za izplačila vrst dohodkov z vgrajenimi predvidenimi kontrolami, ki jih je mogoče testirati. Prav tako je ogočenotestiranje vseh vrst dohodkov za katere se bo uporabljal REK-O obrazec razen vrste dohodka 1952 Drug dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti za pašne in agrarne skupnosti. 05.09.2022
DAVKI Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov FURS je na objavil pojasnilo sprememb na področju DDV glede Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov (ZNUDDVE). 30.08.2022
DAVKI Rešenih že več kot 62 % vseh vloženih ugovorov Finančna uprava RS je z osebno vročitvijo odpremila že 21.431 odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. To je 62,39 % vseh vloženih ugovorov. 16.08.2022
DAVKI Višina zneska za vračilo trošarine za komercialni prevoz za davčna obdobja od 1. avgusta še naprej znaša 0 evrov Z namenom zmanjšanja administrativne obremenitve tako za upravičence kot za davčni organ vas seznanjamo, da upravičencem, ki bodo predložili zahtevke za vračilo trošarine za komercialni prevoz, za davčna obdobja od 1. avgusta dalje, ne bo ugodeno, kljub temu, da so dejansko porabili pogonsko gorivo za komercialni prevoz, saj bo znesek za vračilo znašal 0 evrov dokler ne bo z uredbo določen znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen, ki bo višji od 330 evrov za 1000 litrov. 09.08.2022
DAVKI Vračilo preveč plačanega davka na fiduciarni denarni račun upravitelja Če se zoper zavezanca vodi postopek osebnega stečaja, se vračilo preveč plačanega davka izvede na fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja. 08.08.2022
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2021 – 3. tranša FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2021, da bodo dne 9. 8. 2022, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 5. 8. 2022. 01.08.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec)

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O obrazec), 2. izdaja, julij 2022.

 01.08.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino, v 6. izdaji, julij 2022. 29.07.2022
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine iz tretje tranše se izteče 1. 8. 2022 V ponedeljek, 1. 8. 2022, se izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine, ki je bil odpremljen 30. 6. 2022. 28.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Uvoz blaga v vrednosti do 150 eur iz tretjih držav po 1. 7. 2021 za fizične osebe

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Uvoz blaga v vrednosti do 150 eur iz tretjih držav po 1. 7. 2021 za fizične osebe (s pogostimi vprašanji in odgovori), 2. izdaja, julij 2022.

 27.07.2022
DAVKI FURS: Sem tuj študent in opravljam študentsko delo v Sloveniji Finančna uprava RS je objavila nov življenjski dogodek - Sem tuj študent in opravljam študentsko delo v Sloveniji. 25.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev dohodkov študentov (dijakov) po ZDoh-2 in mednarodnih pogodbah, 2. izdaja, julij 2022.

 25.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, 9. izdaja, julij 2022. 22.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, julij 2022.

 21.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Postopek preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa elektronskega dokumenta Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Postopek preverjanja istovetnosti fizičnega prepisa elektronskega dokumenta, 2. izdaja, julij 2022. 21.07.2022
DAVKI Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2021 Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel v letu 2021 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, mora dohodninsko napoved vložiti sam, in sicer najpozneje do 1. avgusta 2022, ne glede na višino prejetega dohodka. Napoved vloži na finančnem uradu, v katerem je v času vložitve napovedi vpisan v davčni register. 15.07.2022
DAVKI Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM (s pogostimi vprašanji in odgovori) Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s spremenjenim vprašanjem 46 in dopolnjenim vprašanjem 48. 05.07.2022
DAVKI Prenovljena navodila za izpolnjevanje obračuna DDV FURS sporoča, da so objavljena prenovljena navodila za izpolnjevanje obračuna DDV. 01.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Splošno o DDV, 7. izdaja, julij 2022 z zavedeni spremembami objavljenimi v nadaljevanju.

 01.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV s spremembami in dopolnitvami.

 01.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

FURS je izdal spremembo dokumenta - Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, s spremembami in dopolnitvami, ki jih navajamo v nadaljevanju.

 01.07.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS

Finančna uprava je 1. julija 2022 objavila spremembo dokumenta:  Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev.

 01.07.2022
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2021 – 2. tranša FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2021, da bodo dne 11. 7. 2022, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 7. 7. 2022. 30.06.2022
DAVKI FURS le še danes čaka na ugovore na izračune dohodnine

Finančna uprava RS bo le še danes čakala morebitne ugovore na informativne izračune dohodnine za leto 2021, ki jih je konec maja poslala 503.710 zavezancem. Ugovor morajo vložiti tisti, ki se s prejetim izračunom ne strinjajo - če so podatki pomanjkljivi ali nepravilni oz. je davčna obveznost ugotovljena napačno.

 30.06.2022
DAVKI FURS odpremila nove odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021 Finančna uprava je danes odpremila 72.249 novih odločb o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Prejeli jih bodo zavezanci, ki so zaradi uporabe nepravilnih vhodnih podatkov o višini katastrskega dohodka (KD) za določena gozdna zemljišča, posredovana s strani Geodetske uprave, v začetku maja 2022 prejeli napačne odmerne odločbe. 30.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je 28. junija 2022 objavila spremembo v dokumentu: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 8. izdaja, april 2022.

 28.06.2022
DAVKI Možnost testiranja novih vrst dohodkov REK-O obrazca V pomoč zavezancem pri prilagoditvi informacijskih sistemov smo na testnem portalu eDavki objavili dokument REK-O obrazec za izplačila vrst dohodkov z vgrajenimi predvidenimi kontrolami, ki jih je mogoče testirati. Na novo je omogočeno testiranje 20 vrst dohodkov poleg že objavljenih 18 vrst dohodkov. 28.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Sprememba zakonodaje na področju DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, junij 2022.

 27.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčenje umetnikov in športnikov

Finančna uprava je 1. julija 2022 objavila spremembo dokumenta: Obdavčenje umetnikov in športnikov.

 24.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Mednarodna obdavčitev posameznikov

Finančna uprava je 23. junija 2022 objavila spremembo Brošure o mednarodni obdavčitvi posameznikov.

 23.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji

Finančna uprava je 23. junija 2022 objavila spremembo dokumenta: Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji.

 23.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna osnova – rezervacije

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta – Davčna osnova – rezervacije, 2. izdaja, junij 2022.

 21.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Finančna uprava RS je objavila spremembo v izdani brošuri – Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, maj 2022.

 21.06.2022
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. 6. 2022 Tisti, ki ste informativne izračune dohodnine dobili 31. maja oziroma v začetku junija, imate še deset dni časa, da podate ugovor, če se podatki na izračunu ne skladajo z dejanskim stanjem. 20.06.2022
DAVKI Pravilnik o spremembah in dopolnitvah PZDDV-1 FURS obvešča, da je bil 15. junija 2022, v Uradnem listu RS, št. 82/22 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku o dodano vrednost. 16.06.2022
DAVKI Nov produkcijski B2B profil Zaradi zamenjave digitalnega potrdila na portalu eDavki za podpisovanje dokumentov, je FURS objavil nov produkcijski B2B profil. Nov profil je potrebno uporabiti od 13. 6. 2022 dalje. 13.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 8. izdaji, z dopolnjenim pojasnilom glede ugodnejše davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic. 10.06.2022
DAVKI FURS: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin, 6. izdaja, junij 2022. 10.06.2022
DAVKI FURS: Nakupi nepremičnin s strani tujcev

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Nakupi nepremičnin s strani tujcev, junij 2022.

 06.06.2022
DAVKI Ne spreglejte: zavezanci za odmero obveznosti iz kmetijstva naj do 6. junija na eDavkih preverijo, ali bodo prejeli novo odločbo Zavezance, ki so v začetku maja 2022 prejeli odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva za leto 2021 obveščamo, da se v ponedeljek 6. 6. 2022 izteče rok za vložitev pritožbe. 03.06.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Računi

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 4. izdaja, junij 2022.

 03.06.2022
DAVKI Pojasnila FURS: Plačevanje davkov in drugih dajatev

Finančna uprava je objavila nekaj sprememb v dokumentih s področja Plačevanja davkov in drugih dajatev.

 02.06.2022
DAVKI FURS poslal drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2021

Zavezanci jih lahko pričakujejo v svojih poštnih nabiralnikih v prvih dneh meseca junija 2022.

 
 31.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Pribitek k cestnini

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Pribitek k cestnini, 4. izdaja, maj 2022.

 31.05.2022
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 2. junija Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. 3. 2022 in imajo doplačilo dohodnine, FURS obvešča, da se rok za plačilo izteče 2. 6. 2022. 27.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete v 7. izdaji, z dopolnjenim pojasnilom glede ugodnejše davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic.

 26.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Splošno o DDV, 7. izdaja, maj 2022 z zavedeni spremembami objavljenimi v nadaljevanju.

 25.05.2022
DAVKI Finančna uprava z rešitvijo za napačne podatke pri odmeri obveznosti iz kmetijstva za lani FURS obvešča, da je našla rešitev za zavezance, ki so zaradi uporabe napačnih vhodnih podatkov prejeli napačne odmere obveznosti iz kmetijstva za leto 2021. Tem bo v juniju izdala nove odločbe, kar pomeni, da jim ne bo treba vlagati pritožb, saj bo nova odločba nadomestila prejšnjo, ki je napačna. 23.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Požarna taksa

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Požarna taksa, 3. izdaja maj 2022, v katerem se spreminja stopnja davka skladno s spremembo > Uredbe o požarni taksi (Uradni list RS, št. 68/22).

 20.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčnim zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčnim zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji, 5. izdaja maj 2022, v katerem se spreminja davčna stopnja skladno z dohodninsko novelo. 17.05.2022
DAVKI Obvestilo glede dostave CRS sporočil Finančne institucije Slovenije, ki v skladu s III.A poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočajo informacije o finančnih računih Finančni upravi RS, obveščamo, da so dolžne oddati CRS sporočila za poročevalsko leto 2021 do 31. maja 2022. Finančna uprava RS preveri veljavnost prejetih sporočil in poročevalskim finančnim institucijam pripravi ustrezno povratno informacijo v obliki statusnega sporočila v roku nekaj dni oziroma v najkrajšem možnem času. 10.05.2022
DAVKI Obvestilo glede dostave FATCA sporočil Finančne institucije Slovenije, ki Finančni upravi RS, v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočajo informacije o računih ZDA, o katerih se poroča (FATCA sporočila) obveščamo, da so na podlagi 266.g člena ZDavP-2 dolžne oddati informacije za poročevalsko leto 2021 do 31. maja 2022. Finančna uprava RS preveri tehnično veljavnost prejetih FATCA sporočil in poročevalskim finančnim institucijam pripravi povratno informacijo o tehnični ustreznosti v obliki statusnega sporočila v roku nekaj dni oziroma v najkrajšem možnem času. 10.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 8. izdaja, april 2022.

 09.05.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete v 7. izdaji, z dopolnjenim pojasnilom glede ugodnejše davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic. 06.05.2022
DAVKI Izdaja elektronskih potrdil o rezidentstvu v tujini FURS sporoča, da jih vedno več držav obvešča o elektronskem oz. digitalnem načinu izdaje potrdil o davčnem rezidentstvu. 05.05.2022
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2021 – 1. tranša FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2021, da bodo dne 10. 5. 2022, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 6. 5. 2022. 03.05.2022
DAVKI Izteka se rok za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2021 Naj spomnimo na oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) in davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) do 3. 5. 2022. 26.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 4. izdaja, april 2022. 25.04.2022
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 3. 5. 2022 V torek, 3. maja 2022 se izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine. 25.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, marec 2022.  

 22.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti od denarnih depozitov, dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Obresti od denarnih depozitov, dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, izdaja april 2022, v katerem se spreminja davčna stopnja skladno z dohodninsko novelo.

 22.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 20. izdaja, april 2022.  

 21.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 8. izdaja, april 2022.

 15.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Sprememba zakonodaje na področju DDV

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Sprememba zakonodaje na področju DDV, april 2022.

 15.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačilo za poslovno uspešnost Na podlagi sprejete novele ZDoh-2Z, ki na novo ureja davčno obravnavo izplačila za poslovno uspešnost je objavljen dokument - Podrobnejši opis plačila za poslovno uspešnost, ki se uporablja za izplačila od vključno 1. 1. 2022 dalje. 15.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – samozaposlene osebe

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – samozaposlene osebe, 3. izdaja.

 14.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike, 6. izdaja, april 2022.

 14.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Seznam vrst dohodkov REK-1

Finančna uprava Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Seznam vrst dohodkov REK-1.  

 14.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS

FURS je izdal spremembe v dokumentu - Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS (april 2022), glede obdavčitve dividend po spremenjeni davčni stopnji.

 13.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Odpis obveznosti, odpis terjatev ter konverzija terjatev v lastniški delež dolžnika, 2. izdaja, april 2022.

 11.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu -Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 3. izdaja, marec 2022.

 11.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o obdavčitvi nepremičnin

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu -Brošura o obdavčitvi nepremičnin, 6. izdaja, april 2022.

 08.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, 6. izdaja, april 2022.

 06.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 19. izdaja, april 2022.  

 06.04.2022
DAVKI Če ste letni davčni obračun oddali po 31. 3. 2022, se vam prestavi rok za plačilo akontacij Davčnim zavezancem, ki bodo letni davčni obračun DDPO in DohDej za leto 2021 oddali po 31. 3. 2022, poteče rok za plačilo marčevske akontacije dne 10. 5. 2022. 04.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 7. izdaja, marec 2022. 04.04.2022
DAVKI Ste prejeli informativni izračun dohodnine? Finančna uprava sporoča, da lahko informacijo o morebitni odpremi vašega informativnega izračuna dohodnine preverite v eDavkih. Iskalnik bo odgovoril na vprašanje, če mu sporočite vašo davčno številko. 02.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 7. izdaja, marec 2022.  

 01.04.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, marec 2022.  

 31.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu -Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe, pojasnilo pa velja za odmerni leti 2020 in 2021. 31.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Brošura o dohodku iz dejavnosti, 11. izdaja, marec 2022, v kateri sta pojasnjena spremenjena načina davčne obravnave oproščenih prispevkov za socialno varnost in davčna obravnava napitnin.  

 31.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini

Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini, 4. izdaja, marec 2022.  

 30.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, v katerem so navedene spremembe pri stroških rezervacij, davčni obravnavi napitnin, olajšavah za zaposlovanje, donacijah in vlaganjih v digitalni zeleni prehod ter druge.

 30.03.2022
DAVKI Pripomoček za izračun splošne olajšave FURS je objavil pripomoček za izračun splošne olajšave, ki se v letu 2022 upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja. 28.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 7. izdaji, z dopolnjenimi pojasnili glede uporabe električnega avtomobila v zasebne namene in ugodnejše davčna obravnava izvršitve pravice do nakupa delnic.

 25.03.2022
DAVKI Zavezancem za izvedbo pobota preveč plačanih davkov ni potrebno predložiti vloge FURS sporoča, da zavezancem v primeru obveznosti iz naslova preplačila davkov ni potrebno podajati posebnih vlog za izvedbo pobota, saj davčni organ pobot izvede po uradni dolžnosti. 25.03.2022
DAVKI Znana je dohodninska lestvica za letošnje leto

V Uradnem listu Republike Slovenije št. 41/2022 z dne, 23. marca 2022 je bil objavljen Pravilnik o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2022.   

 24.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu, 8. izdaja, marec 2022.

 24.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki članov volilnih organov

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Dohodki članov volilnih organov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumih, s spremembami prispevkov za socialno varnost za člane volilnega odbora.

 24.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Davčne obveznosti Slovencev ob odhodu iz Slovenije, 4. izdaja, marec 2022.

 23.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Mednarodna obdavčitev pokojnin

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Mednarodna obdavčitev pokojnin, s spremembami v poglavju davčna obravnava pokojnine iz prvega pokojninskega stebra z uskladitvami za leto 2022.   

 23.03.2022
DAVKI Seznam držav izven EU z nižjo obdavčitvijo dobička

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) je določenih nekaj ukrepov, ki se vežejo na seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 %, pri čemer pa to niso države članice EU.

 22.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, v katerem se usklajuje nova višina prispevka od 1. aprila 2022 dalje.  

 16.03.2022
DAVKI Nova višina prispevkov za vrednotnico za osebno dopolnilno delo V Uradnem listu Republike Slovenije št. 35/2022 je bila objavljena Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki jo je izdal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. 16.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

FURS je izdal spremembo dokumenta - Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, v 18. izdaji.

 15.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah

FURS je izdal spremembo dokumenta - Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah, v 4. izdaji.

 14.03.2022
DAVKI FURS: Pomoč za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu Vloga za pomoč "NF-IzjavaEnerg" bo na voljo na eDavkih predvidoma do konca marca 2022. Rok za oddajo vloge je 15. april 2022. Finančna uprava bo na podlagi uspešno obdelanih izjav izplačala pomoč 5. maja 2022. 10.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV z dopolnitvami. 04.03.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV z več dopolnitvami in spremembami dokumenta. 01.03.2022
DAVKI Danes poteče rok za prijavo davka na obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI! Danes se izteka rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2021. 28.02.2022
DAVKI Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju Za izplačila od 1. 3. 2022 do 28. 2. 2023 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.181,75 eur. 28.02.2022
DAVKI Rok za oddajo obračunov DDPO in DohDej je 3. maj 2022 Državni zbor RS dne 22. februarja 2022 sprejel Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE). V posebnem poglavju »Ukrepi na davčnem področju« je med drugim določeno, da mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu davčni obračun od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) najpozneje do 30. aprila za leto 2021. 24.02.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Računi

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Računi, 3. izdaja. Pojasnila se med drugim nanašajo na spremembe novele ZDDV-1 glede papirnatih računov, ki jih po novem ob izdaji ni več treba izročiti končnemu potrošniku.

 18.02.2022
DAVKI Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM (s pogostimi vprašanji in odgovori)

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM z dopolnjenim vprašanjem 47.

 17.02.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini

Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Drugi dohodki po Zakonu o dohodnini z dopolnitvijo poglavja 3.2 Oprostitve v zvezi z izobraževanjem. 

 15.02.2022
DAVKI FURS: Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki se uporabljajo v letu 2022 Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (KIDO), ki se uporabljajo v letu 2022, dopolnjen z združenim besedilom multilateralnega instrumenta (MLI) in KIDO. 15.02.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev z dopolnitvijo dokumenta v poglavjih 2., 5. in 10.. 15.02.2022
DAVKI Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM (s pogostimi vprašanji in odgovori) Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM z dopolnjenim vprašanjem 46. 14.02.2022
DAVKI Razširjeni pojasnili o uvrščanju kombiniranih in drugih motornih vozil v kombinirano nomenklaturo Gre za razširitev pojasnil, ki sta bili na spletni strani FURS objavljeni dne 16. 04. 2021, in sicer se razširitev pojasnil nanaša zgolj na del, kjer je pojasnjeno kako se v kombinirano nomenklaturo uvrščajo vozila tipa pick-up. 14.02.2022
DAVKI Obvestilo za podjetnike in podjetja: ne pozabite na oddajo obračuna DDPO in DohDej za leto 2021 Bliža se rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) ter davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za leto 2021. Oba obračuna je mogoče oddali le elektronsko prek sistema eDavki. 11.02.2022
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - ne pozabite na oddajo napovedi do 28. 2. 2022 Napovedi je mogoče oddati tudi elektronsko preko sistema eDavki. 10.02.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja FURS je izdal spremembo dokumenta - Obdavčitev z davkom od premoženja, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2022. 07.02.2022
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju – sprememba

Finančna uprava RS je dopolnila dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, in sicer se je spremenil odgovor na vprašanje 13.

 04.02.2022
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju – sprememba Finančna uprava RS je dopolnila dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, in sicer sta dodana odgovora na vprašanja 2.1.1 in 2.5.2. 03.02.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Transferne cene

FURS je izdal spremembo dokumenta: Transferne cene, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

 02.02.2022
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju – sprememba

Finančna uprava RS je dopolnila dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, in sicer sta dodana odgovora na vprašanja 2.5.1 in 6.1.

 01.02.2022
DAVKI Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za odmero dohodnine za leto 2021 Rok za oddajo vlog je 7. 2. 2022. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. 2. 2022, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. V papirnati obliki obrazca ne bo mogoče osebno prinesti na urad in dobiti potrdila o oddaji. 01.02.2022
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju - sprememba Finančna uprava RS je dopolnila dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, in sicer sta spremenjena odgovora na vprašanja 2.1 in 2.2 ter dodana 2.5 in 2.6. 25.01.2022
DAVKI Oddaja obračunov DOD-DDPO za leto 2022 Z današnjim dnem (21.1.2022) je odprta oddaja obračunov DOD-DDPO tudi za davčna obdobja, ki se začnejo od 1. 1. 2022 dalje. 24.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

FURS je izdal spremembo dokumenta - Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja s pojasnilom glede dveh novosti, in sicer pri uveljavljanju dejanskih stroškov prevoza in odkupu zbranega odpadnega materiala.

 21.01.2022
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju - dopolnitev Finančna uprava RS je dopolnila dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP10 na davčnem področju, in sicer so dodani odgovori na vprašanja 2.1, 2.2, 2.3 in 2.4. 20.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Obvestilo zavezancem ob odsvojitvi oziroma pridobitvi nepremičnine FURS je izdal spremembo dokumenta - Obvestilo zavezancem ob odsvojitvi oziroma pridobitvi nepremičnine; 2. izdaja, januar 2022. 18.01.2022
DAVKI Izjava o vračilu prejetih upravičenj (NF-COVID19 RegresVracilo) Na portalu eDavki od 1. 1. 2022 dalje ni več možna oddaja izjave za delno vračilo pomoči za financiranje regresa. 17.01.2022
DAVKI Na portalu eDavki je zagotovljena nova popravljena verzija podatkov za vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2021 iz REK obrazcev Na portalu eDavki je zaradi ugotovljene napake pri podatkih vira 1102 zagotovljena nova popravljena verzija podatkov za vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2021 iz REK obrazcev. Glede na prvotne podatke je spremenjen tudi datum zajema vključenih REK obrazcev. 14.01.2022
DAVKI Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah V skladu z vzpostavljeno sodno prakso v letu 2015 na področju ugotavljanja rezidentskega statusa, FURS preklicuje v septembru 2021 sprejeto odločitev, da se za obdobja od 1. 1. 2017 dalje, rezidentski status z uporabo t. i. prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodne pogodbe) in drugega odstavka 7. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 lahko ugotavlja tudi že v samem ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2. 14.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS

FURS je izdal spremembe v dokumentu Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS, ki se nanašajo na zadnje spremembe novele ZDDPO-2.

 13.01.2022
DAVKI Poziv k predložitvi obračuna za pavšalno nadomestilo za leto 2021 Davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2021 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, morajo najkasneje do 31. januarja 2022 sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga davčnemu organu predložiti, v elektronski obliki prek sistema eDavki. 12.01.2022
DAVKI KIDO zahtevek – izjava upravičenega lastnika dohodka

Na portalu eDavki je objavljen obrazec Izjava upravičenega lastnika dohodka, ki je lahko priloga KIDO zahtevku za zmanjšanje oz. oprostitev davka.

 12.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila

FURS je izdal spremembo dokumenta - Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica  do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 10. izdaja, januar 2022 v zvezi z zavedenimi spremembami glede izdaje računa in spremembami tarif pri uveljavljanju pravice do pavšalnega nadomestila.

 11.01.2022
DAVKI Ali ste seznanjeni z zahtevami ICS2? Pomen zagotavljanja visokokakovostnih predhodnih informacij o tovoru pred natovarjanjem (PLACI) v Sistem nadzora uvoza 2 (ICS2). 11.01.2022
DAVKI Rok za poročanje o naknadnih vplačilih je do konca januarja S 1. 1. 2020 se je spremenila davčna obravnava lastnih deležev in naknadnih vplačil. Z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) je bilo določeno dodatno poročanje. 10.01.2022
DAVKI Izjava za izplačilo pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-COV-2 za samotestiranje Na eDavkih je na voljo Izjava za izplačilo pomoči za nakup hitrih antigenskih testov na virus SARS-COV-2 za samotestiranje. 10.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja FURS je izdal spremembo dokumenta - Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. 10.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila (ZDMV-1) FURS je izdal spremembo dokumenta Davek na motorna vozila (ZDMV-1), v katerem se je spremenil način obvezne predložitve napovedi za odmero DMV v elektronski obliki za fizične osebe. 06.01.2022
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. 06.01.2022
DAVKI Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM (s pogostimi vprašanji in odgovori) Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori, in sicer sta se v dokumentu spremenila odgovora na vprašanji 11. in 13.. 06.01.2022
DAVKI Informacija slovenskim rezidentom, ki dosegajo dohodke iz zaposlitve in pokojnino na Švedskem Od 1. 1. 2022 se uporablja nova Konvencija med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom (Uradni list RS-MP, št. 13/21), ki je nadomestila Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja (Uradni list SFRJ-MP, št. 7/81). 06.01.2022
DAVKI Izplačevalci dohodkov, pozor! Če ste na Finančno upravo pozabili oddati podatke VIRVDC, imate čas še do konca januarja Izplačevalci dohodkov so morali davčnemu organu do 31. decembra posredovati podatke o uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki so jih med letom upoštevali pri zavezancu za dohodnino pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka po 105. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2), pod pogoji iz drugega odstavka 131. člena ZDoh-2. Če tega še niste storili, boste lahko preko eDavkov oddali podatke še do konca meseca januarja. 03.01.2022
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV, ki povzemajo spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davku o dodano vrednost. Izpostavljajo tudi spremembe prilog na naslednji povezavi (poglavje 1.0). 31.12.2021
DAVKI 31.12. je za s.p.-je rok za obvestilo o spremembi načina vodenja poslovnih knjig Samostojni podjetniki lahko samostojno izbirajo o načinu obdavčitve in načinu vodenja poslovnih knjig seveda upoštevaje zakon, ki vsebuje omejitve glede obsega dejavnosti, ki je še dopusten za posamezno izbiro. 31.12.2021
DAVKI KIDO zahtevki – možnost oddaje preko eDavkov Od 1. 1. 2022 dalje možnost elektronske oddaje KIDO zahtevkov za zmanjšanje/oprostitev davka (KIDO 1 do KIDO 8) preko portala eDavki. 30.12.2021
DAVKI FURS: Javni pozivi k vložitvi napovedi do 28. 2. 2022 Finančna uprava predstavlja javni poziv k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2021. 28.12.2021
DAVKI Napoved za odmero DMV v elektronski obliki Od 1. januarja 2022 tudi za fizične osebe obvezna predložitev napovedi za odmero DMV v elektronski obliki. 28.12.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja Finančna uprava je objavila nov dokument: Obdavčitev z davkom od premoženja, 8. izdaja, v katerme na podlagi Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2022 objavlja valorizacijo zneskov za odmero davka od premoženja. 24.12.2021
DAVKI Navodilo o obračunu davka na motorna vozila pri uvozu Dne 1. 1. 2022 prične veljati Navodilo o obračunu davka na motorna vozila pri uvozu. 24.12.2021
DAVKI FURS: Spremembe več dokumentov s področja Uvoza blaga Finančna uprava je objavila spremembe več dokumentov s področja uvoza blaga, ki jih navajamo v nadaljevanju. 21.12.2021
DAVKI Izvajanje testov v SIAIS2 za primer zahtevanja tarifne kvote 1. 1. 2022 se prične uporabljati nov slovenski avtomatizirani uvozni sistem (SIAIS2). Seznanjenost z novimi podatkovnimi elementi in poznavanje logike, ki velja v SIAIS2 je ključnega pomena za pravočasno vložitev in sprejem deklaracije v SIAIS2 na podlagali katere se zahteva tarifna kvota.  Priporočamo in predlagamo uvoznikom in deklarantom, da predhodno do 31. 12. 2021 v testnem okolju testirajo vložitev deklaracije v testni SIAIS2, s katero se bo zahtevala tarifna kvota. 14.12.2021
DAVKI Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM (s pogostimi vprašanji in odgovori) Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori, in sicer so v dokumentu dodali odgovor na vprašanje 45.. 13.12.2021
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za leto 2021 FURS obvešča, da je z na sistemu eDavki omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD. 10.12.2021
DAVKI Oomogočena oddaja VIRVDC in VIRUMIK za leto 2021 FURS obvešča zavezance, da je na portalu eDavki od 3. 12. 2021 omogočena oddaja VIRVDC in VIRUMIK za leto 2021. 07.12.2021
DAVKI Sprememba navodila o izvajanju postopka sprostitve blaga v prosti promet s plačila DDV oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico Sprememba navodila o izvajanju postopka sprostitve blaga v prosti promet s plačila DDV oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico začnejo veljati 1. 1. 2022. 02.12.2021
DAVKI FURS: Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM Finančna uprava RS je dopolnila dokument Širitev sistema "Vse na enem mestu" in posebne ureditve za poslovne subjekte - VEM, ki ga objavljamo v nadaljevanju. 01.12.2021
DAVKI Poziv gospodarstvu k opravljanju dela od doma Glede na izrazito poslabšanje epidemiološke slike v državi in hitrega porasta okužb z virusom Covid-19, MGRT na celotno slovensko gospodarstvo naslavlja poziv k opravljanju dela od doma v čim večji meri, povsod, kjer je mogoče delovne procese organizirati na ta način. 30.11.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Prenovljen slovenski avtomatizirani uvozni sistem (SIAIS2)

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Prenovljen slovenski avtomatizirani uvozni sistem (SIAIS2) z manjšimi dopolnitvami XSD/XML shem za sporočila in manjšimi dopolnitvami šifrantov za PE 2/2 in PE2/3.

 29.11.2021
DAVKI FURS: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju (posodobljeno) Finančna uprava RS je dopolnila odgovor 4. vprašanja v dokumentu s pogostimi vprašanji in odgovori v zvezi z ukrepi PKP9 na davčnem področju, ki ga objavljamo v nadaljevanju. 29.11.2021
DAVKI Poenostavitve REK obrazcev S finančne uprave so nas že septembra seznanili, da prenavljajo in poenostavljajo REK obrazce. Številni obstoječi REK obrazci: REK-1, REK-1a, REK-2 in PNiPD se ukinejo in nadomestijo z enotnim REK-O obrazcem. 22.11.2021
DAVKI Po novem lahko prek eDavkov plačajo davke tudi uporabniki spletne banke Bank@Net Spletno plačilo neposredno iz eDavkov omogoča enostavno plačilo vseh davkov skupaj z enim plačilnim nalogom. 19.11.2021
DAVKI Od 1. januarja 2022 obvezna vložitev zahtevkov za vračilo trošarine v elektronski obliki Za osebe, ki opravljajo dejavnost in uveljavljajo vračilo trošarine, je od 1. januarja 2022 obvezna predložitev zahtevkov za vračilo trošarine v elektronski obliki preko informacijskega sistema davčnega organa. 19.11.2021
DAVKI Razširjeni pojasnili o uvrščanju kombiniranih in drugih motornih vozil v kombinirano nomenklaturo FURS je objavil razširitev dveh pojasnil, ki sta bili na spletni strani FURS objavljeni dne 16. 04. 2021, in sicer se razširitev pojasnil nanaša zgolj na del, kjer je pojasnjeno kako se v kombinirano nomenklaturo uvrščajo vozila tipa pick-up. 02.11.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže

FURS je izdal 4. izdajo dokumenta - Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, oktober 2021.  

 26.10.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Uvoz blaga preko spleta (spletne pošiljke) FURS je izdal 2. izdajo dokumenta - Uvoz blaga preko spleta (spletne pošiljke), oktober 2021. 22.10.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Vročanje

FURS je izdal spremembo dokumenta - Vročanje, s spremenjenim pojasnilom pri postopku podpisa eVročilnice za pooblaščenca za vročanje.

 22.10.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori, in sicer je v dokumentu dopolnjen 11. odgovor ter sta dodana odgovora na vprašanji 32. in 33. 20.10.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS

Finančna uprava je 20. oktobra 2021 objavila spremembo dokumenta:  Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev.

 20.10.2021
DAVKI Bodite pozorni na spremenjene podračune za plačilo trošarin in okoljskih dajatev FURS želi ponovno spomniti, da so od 10. 6. 2021 spremenjeni podračuni za plačilo trošarin in okoljskih dajatev. 19.10.2021
DAVKI Uvrščanje blaga pri poštnih pošiljkah majhne vrednosti FURS je na spletni strani objavil obvestilo glede uvrstitve najpogostejših pošiljk majhne vrednosti. 14.10.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljska dajatev – spremembe dokumentov (3) Finančna uprava RS je izdala spremembe v več dokumentih, ki obravnavajo različne okoliske dajatve (podrobnejši opis). 12.10.2021
DAVKI Nov produkcijski B2B profil

Zaradi zamenjave digitalnega potrdila na portalu eDavki za podpisovanje dokumentov smo objavili nov testni in produkcijski B2B profil Nov profil je potrebno uporabiti od 29. 9. 2021 dalje.

08.10.2021
DAVKI Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije za leto 2020 Prva izplačila bodo nakazana do konca septembra 2021. 28.09.2021
DAVKI Finančna uprava po novem obiskuje novo registrirane podjetnike in jih informira Predstavniki mobilnih enot Finančne uprave od sredine septembra obiskujejo davčne zavezance, ki so pred kratkim ustanovili podjetje oziroma na novo registrirali dejavnost. 28.09.2021
DAVKI Obvestilo glede dostave CbC poročil Poročevalci, ki v skladu s III.B poglavjem četrtega dela > Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dostavljajo poročila po državah (CbC poročila) Finančni upravi RS, obveščamo, da so dolžni preko produkcijskega komunikacijskega kanala B2B oddati CbC poročila najpozneje v 12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij. Primeroma je treba za poslovno leto, ki se končna 31. 12. 2020, CbC poročilo predložiti do 31. 12. 2021. 27.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Avtomatična izmenjava informacij na področju neposrednega obdavčenja FURS je izdal spremembo dokumenta – Avtomatična izmenjava informacij na področju neposrednega obdavčenja.
24.09.2021
DAVKI Novo tehnično navodilo za izpolnjevanje obrazca DAC6 V letu 2021 so države članice EU začele izmenjevati DAC6 poročila preko osrednje podatkovne zbirke, ki jo upravlja in vodi Evropska komisija. 24.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Splošno o DDV, z dopolnitvijo pojasnil glede prodaje na daljavo in s tem v zvezi določitvijo kraja opravljanja storitev. Spremenjena oziroma dodana so še poglavja 15.7 Neunijska ureditev, 15.8 Unijska ureditev in 15.9 Uvozna ureditev. 23.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti FURS je izdal spremembo dokumenta – Izvršba nedavčnih obveznosti.
 23.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, z dopolnjenim pojasnilom glede testiranja na covid-19. 23.09.2021
DAVKI Upravičenci, ne pozabite na oddajo izjave za financiranje regresa Do 30. septembra 2021 bo na portalu eDavki na voljo izjava NF-Regres, preko katere lahko zaprosite za pomoč pri financiranju regresa. 22.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Regres in letni dopust FURS je izdal spremembo dokumenta - Regres in letni dopust, z dodanim 5. poglavjem: Regres in prenehanje delovnega razmerja.
21.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Uveljavljanje odbitka oziroma vračila tujega davka FURS je izdal nov dokument: Uveljavljanje odbitka oziroma vračila tujega davka slovenskih rezidentov pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. 13.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, s pojasnilom glede testiranja na covid-19. 10.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega zneska Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega zneska. 08.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve, v katerem pojasnjujejo spremembo Uredbe v 3. členu, ki določa pogoje in višino, do katere se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne všteva v davčno osnovo. 07.09.2021
DAVKI Nov slovenski avtomatizirani uvozni sistem (SIAIS2) Nov slovenski avtomatiziran uvozni sistem (SIAIS2) se prične uporabljati 1.10.2021. 06.09.2021
DAVKI Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah FURS obvešča, da se za obdobja od 1. 1. 2017 dalje rezidentski status z uporabo t. i. prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja in drugega odstavka 7. člena Zakona o dohodnini, ZDoh-2 lahko ugotavlja tako v samem ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2, kot tudi v postopku uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi v povezavi s konkretnim dohodkom oziroma v postopku skupnega dogovora. 06.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 19/2019 glede obravnave poslov "prodaje in povratnega najema" - dopolnitev

V zadnji dopolnitvi pojasnila FURS št. 092-5571/2020-4 z dne 8. 9. 2020 in z dne 25. 2. 2021, št. 0920-20435/2020 z dne 21. 6. 2021 ter št. 4230-156526/2014-3 z dne 21. 7. je dopolnjen odgovor na vprašanje št. 5 in dodan odgovor na  vprašanje št. 8.

 03.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: TARIC

Finančna uprava je 1. septembra 2021 objavila spremembo dokumenta: TARIC z obvestilom glede dostopa do spletne storitve TARIC3 za zunanje uporabnike.   

 02.09.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS Finančna uprava je 23. avgusta 2021 objavila spremembo dokumenta:  Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev. 23.08.2021
DAVKI 18. avgusta motnje v delovanju sistema eDavki V sredo, 18. 8. 2021, med 21. in 22. uro bodo potekala vzdrževalna dela sistema Halcom CA.  Med potekom del bo lahko prihajalo do manjših prekinitev delovanja spletnega servisa ws.halcom.si, zato bodo uporabniki eDavkov, ki imajo HALCOM digitalno potrdilo lahko imeli težave z dostopom do eDavkov. 16.08.2021
DAVKI Pozor, če plačujete obveznosti Finančni upravi iz tujine Bodite pozorni pri navedbi nestrukturirane reference NRC. V nadaljevanju objavljamo, kako pravilno navedete referenco, da bo obdelava plačila brez težav. 04.08.2021
DAVKI Direktiva DAC6: Poročanje o čezmejnih aranžmajih Finančna uprava je 3. avgusta 2021 objavila spremembo dokumenta: Poročanje o čezmejnih aranžmajih. 04.08.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino Finančna uprava je 2. avgusta 2021 objavila spremembo dokumenta: Davčna obravnava dohodkov delavcev, ki so napoteni na delo v tujino. 03.08.2021
DAVKI Pozor, danes je zadnji dan za doplačilo dohodnine Danes je še zadnji dan za doplačilo premalo plačane dohodnine iz drugega svežnja. 30.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava je 26. julija 2021 objavila spremembo dokumenta: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, v katerem so pojasnjene davčne spremembe v zvezi s prevozom na delo in z dela. 28.07.2021
DAVKI Iztekata se roka za doplačilo dohodnine in vložitev dohodninske napovedi FURS obvešča davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 31. 5. 2021 in imajo doplačilo dohodnine, da se rok za plačilo izteče 30. 7. 2021. Rok za vložitev dohodninske napovedi pa je 2. 8. 2021. 26.07.2021
DAVKI Predložitev dokazil o preferencialnem poreklu v času trajanja krize COVID-19 Evropska komisija je pripravila Informativno obvestilo št. 1, v katerem so navedeni izjemni ukrepi, ki jih je potrebno sprejeti za čas trajanja krize COVID-19.
26.07.2021
DAVKI Podaljšanje oprostitve za plačilo DDV FURS obvešča, da je s PKP9 določena oprostitev plačila DDV od vključno 1. maja 2021 do vključno 31. decembra 2021 za dobavo zaščitne in medicinske opreme iz seznama blaga, potrebnega za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19, vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Unije. 21.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: TARIC

Finančna uprava je 19. julija 2021 objavila spremembo dokumenta: TARIC z obvestilom glede dostopnosti spletnih storitev TARIC3 za zunanje uporabnike po dveh standardih.

 20.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava je 19. julija 2021 objavila spremembo dokumenta: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, v katerem so pojasnjene davčne spremembe v zvezi s prevozom na delo in z dela skladno z veljavno Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. 19.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta Finančna uprava je 16. julija 2021 objavila nov dokument: Stalna poslovna enota nerezidenta. 19.07.2021
DAVKI Izobraževanje poslovnih subjektov o novih bonih - BON21 - posnetek V sredo, 14. 7. 2021 je potekalo spletno izobraževanje na temo novih bonov (BON21) in lanskoletnih turističnih bonov (TB). Če ste ga zamudili, si poglejte posnetek. 15.07.2021
DAVKI Svet EU sprejel začasno oprostitev plačila DDV v zvezi z nakupi za darovanje Svet je danes sprejel spremembo direktive o DDV, ki uvaja začasno oprostitev plačila DDV za uvoz in nekatere dobave kot odziv na pandemijo covida-19. 13.07.2021
DAVKI Vlaganje zahtevkov za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev je od 17. 5. 2021 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) - portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Nova Gorica. 09.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala

FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, z dopolnitvijo 11. vprašanja in dodanima odgovoroma na 13. in 14. vprašanje.

 07.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM (OSS)

Finančna uprava je 6. 7. 2021 objavila spremembo dokumenta: Posebne ureditve VEM (OSS), neunijska, unijska in uvozna ureditev.

 06.07.2021
DAVKI Odziv na analizo Fiskalnega sveta o učinkih predlaganih davčnih sprememb Davčni sistem vpliva na odločitve gospodinjstev o potrošnji, varčevanju, ponudbi delovne sile, odločitvi o investiranju v človeški kapital; na odločitve podjetij o proizvodnji in aktivnosti, kreiranju delovnih mest, investicijami in inovacijah ter nenazadnje na produktivnost in rast. 06.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Obdavčitev z davkom na dediščine in darila z dodanim odgovorom na 14. vprašanje.

 06.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin

FURS je izdal spremembo dokumenta: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin z dodanimi odgovori na vprašanja 16. – 18.

 06.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev vodnih plovil

FURS je izdal spremembo dokumenta: Obdavčitev vodnih plovil, z dopolnitvijo odgovora na 4. vprašanje, glede sporočanja sprememb pri prodaji plovila.

 05.07.2021
DAVKI Vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2020 Rok za vložitev dohodninske napovedi je 2. 8. 2021. 02.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Uvoz blaga preko spleta (spletne pošiljke) Finančna uprava je objavila nov dokument: Uvoz blaga preko spleta (spletne pošiljke), v katerem so pojasnjene opravljene carinske formalnosti za blago, ki prispe iz tretjih držav (držav, ki niso članice EU). 01.07.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM (OSS) Finančna uprava je 30. 6. 2021 objavila spremembo dokumenta: Posebne ureditve VEM (OSS), neunijska, unijska in uvozna ureditev. 01.07.2021
DAVKI Navodilo za postopanje s poštnimi pošiljkami v vrednosti do 150 EUR, št. 1/2021 Finančna uprava je 30. 6. 2021 objavila Navodilo za postopanje s poštnimi pošiljkami v vrednosti do 150 EUR, št. 1/2021. 01.07.2021
DAVKI Carinjenje hitrih pošiljk majhne vrednosti do 150 EUR po 1. 7. 2021 V skladu z Direktivo Sveta (EU) 2017/2455, ki spreminja Direktivo 2006/112/EC (DDV direktiva) in Direktivo 2009/132/EC (DDV uvozne oprostitve), se 1. 7. 2021 odpravlja oprostitev plačila DDV za uvoz pošiljk majhne vrednosti do 22 EUR iz tretjih držav. 01.07.2021
DAVKI Iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev Finančna uprava je 30. 6. 2021 objavila iskalnik računov in referenc za plačilo obveznih dajatev. 30.06.2021
DAVKI Spremenjeni računi občin za plačilo obveznih dajatev Finančna uprava je 30. 6. 2021 objavila spremenjene račune občin za plačilo obveznih dajatev. 30.06.2021
DAVKI Spremenjeni podračuni za plačilo trošarin in okoljskih dajatev Finančna uprava je 30. 6. 2021 objavila spremenjene podračune za plačilo trošarin in okoljskih dajatev. 30.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori z dodanimi odgovori na vprašanja od 18. do 31..

 30.06.2021
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2020 – 2. tranša FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2020, da bodo dne, 8. 7. 2021, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 6. 7. 2021. 29.06.2021
DAVKI Sprememba Navodila o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu, št. 2/2019 Dne 1. 7. 2021 pričnejo veljati spremembe pri e-trgovanju, zato začne s tem dnem veljati tudi sprememba Navodila o uveljavljanju pravice o ob uvozu, št. 2/2019, kjer se črta drugi odstavek 22. točke Navodila. 29.06.2021
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. 6. 2021 V sredo, 30. junija 2021 se izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine, ki je bil odpremljen 31. maja 2021. 29.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti Finančna uprava je 28. junija 2021 objavila spremembo dokumenta: Izvršba nedavčnih obveznosti. 28.06.2021
DAVKI Iztekajo se ugodnosti na področju plačevanja davkov in prispevkov Zavezanci za davek lahko le še do 30. junija vlagajo vloge za odlog plačila oziroma obročno plačilo davčnih obveznosti v skladu z interventno zakonodajo. 28.06.2021
DAVKI Finančna uprava z novim posvetovalnim odborom Z namenom zmanjšanja tveganj napačnih ravnanj ali odločitev pri delu Finančne uprave Republike Slovenije je v.d. generalnega direktorja mag. Ivan Simič ustanovil strokovno posvetovalno skupino, ki bo Finančni upravi Republike Slovenije v pomoč pri sistemskih in procesnih vprašanjih v okviru njenih nalog in pristojnosti. 24.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM (OSS) Finančna uprava je 17. junija 2021 objavila nov dokument: Posebne ureditve VEM (OSS), neunijska, unijska in uvozna ureditev. 22.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Novosti pri poročanju informacij za leto 2020 Finančna uprava je 17. junija 2021 objavila spremembo dokumenta: Novosti pri poročanju informacij za leto 2020. 18.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Nadzor dovolilnic, ki ga izvajajo podjetja po zakonu o prevozih v cestnem prometu Finančna uprava je 17. junija 2021 objavila spremembo dokumenta: Nadzor dovolilnic, ki ga izvajajo podjetja po zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2). 18.06.2021
DAVKI Kako bodo s 1. julijem 2021 naslovniki urejali carinske formalnosti S 1. julijem 2021 bo ukinjena oprostitev plačila DDV-ja za uvoz blaga, vrednega do 22 EUR, iz tretjih držav. Blago, kupljeno v EU, bo glede DDV-ja enakopravno z blagom, kupljenim v tretjih državah in uvoženim v EU. 14.06.2021
DAVKI Obvestilo davčnim zavezancem, ki se želijo vključiti v posebno ureditev VEM (OSS) Davčne zavezance, ki se želijo vključiti v posebne ureditve VEM (posebna unijska ureditev, posebna neunijska ureditev in uvozna ureditev) FURS obvešča, da bo od 10. 6. 2021 dalje na spletni strani eDavki mogoče oddati vloge za vključitev v posebne ureditve VEM. 11.06.2021
DAVKI Omogočena oddaja KP-KPD za leto 2020 FURS obvešča, da je od 10.6.2021 do vključno 30.6.2021 omogočena oddaja kontrolnih podatkov KP-KPD za leto 2020. 10.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2021

Finančna uprava je objavila nov dokument: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2021.

 10.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremenjeni podračuni za plačilo trošarin in okoljskih dajatev

Finančna uprava je objavila nov dokument: Spremenjeni podračuni za plačilo trošarin in okoljskih dajatev.

 07.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Dedni redi in davčne oprostitve FURS je izdal spremembo dokumenta: Dedni redi in davčne oprostitve, v katerem so obravnavane le oprostitve za fizične osebe. 03.06.2021
DAVKI Nova obravnava obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD, ki so vloženi kot samoprijave in storni Od 1.6.2021 dalje se bodo obračuni DOD-DDPO in DDD-DDD, ki bodo vloženi po 55. členu ZDavP-2 (vrsta dokumenta I) in po 140.a členu ZDavP-2 (vrsta dokumenta J) ter storni (vrsta dokumenta S) ustavljali na eDavkih na statusu »čaka na kontrolo«. 02.06.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Pribitek k cestnini

FURS je izdal spremembo dokumenta: Pribitek k cestnini, v katerem so upoštevane spremembe > sklepa, ki določajo višino pribitka in čas začetka ter konca plačevanja pribitka.

 01.06.2021
DAVKI Na pošto drugi paket informativnih izračunov dohodnine FURS je danes na pošto odpremil drugi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2020. Zavezanci jih lahko pričakujejo v svojih poštnih nabiralnikih v prvih dneh meseca junija. 31.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori, in sicer so v dokumentu dodana vprašanja od 15. – 17..

 28.05.2021
DAVKI Izteka se rok za doplačilo dohodnine; na pošto še preostali izračuni V ponedeljek 31. maja se izteče rok za doplačilo dohodnine za leto 2020 (iz prve tranše) za tiste zavezance, ki so informativne izračune dohodnine prejeli v začetku aprila. 26.05.2021
DAVKI Nakazilo različnih protikorona pomoči FURS obvešča, da bo 20. maja zavezancem nakazala prvi obrok delnega povračilo nekritih fiksnih stroškov za obdobje april-junij 2021. Nakazana bodo tudi sredstva povračila izplačanega kriznega dodatka, zavezanci pa bodo prejeli tudi nakazilo povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije. 23.05.2021
DAVKI Sprememba: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju FURS je dopolnil dokument: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z ukrepi PKP7 na davčnem področju z vprašanjem 36.c, glede oprostitve plačila ZDDV-1 v primeru izdaje COVID-19 potrdil (o rezultatu testiranja, o cepljenju in o prebolevnosti COVID-19), ki se na željo pacienta natisnejo iz državnega registra CRPP - Centralni register podatkov o pacientu. 14.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Prenovljen slovenski avtomatiziran uvozni sistem (SIAIS2) Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Prenovljen slovenski avtomatiziran uvozni sistem (SIAIS2). 13.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Pojasnjevalne opombe KN – neuradno prečiščeno besedilo

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Pojasnjevalne opombe KN – neuradno prečiščeno besedilo.

 12.05.2021
DAVKI Pridobitve iz drugih držav članic in domače dobave zaščitne in medicinske opreme od vključno 1. 5. 2021 niso več oproščene plačila DDV FURS opozarja, da pridobitve iz drugih držav članic in domače dobave medicinske in zaščitne opreme od vključno 1. 5. 2021 dalje niso oproščene plačila DDV. Uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz tretjih držav pa je oproščen carin in DDV do 31. 12. 2021. 12.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori, in sicer so v dokumentu dodana vprašanja od 8. – 14..

 11.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti

FURS je izdal spremembo dokumenta – Izvršba nedavčnih obveznosti.

 11.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Brošura o dohodku iz dejavnosti s pojasnili v zvezi prispevki, ki se ne izvzemajo iz davčnega obračuna, ampak se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov v poslovnih knjigah. 

 10.05.2021
DAVKI Dopolnitev pogostih vprašanj in odgovorov glede mesečnega temeljnega dohodka pri zavezancih, ki so v letu 2020 in 2019 poslovali s skrajšanim delovnim časom Finančna uprava RS je med pogostimi vprašanji in odgovori na svojih spletnih straneh v času sprejemanja interventnih zakonov objavila tudi stališče glede načina izračuna upada prihodkov pri upravičencih, ki so v letu 2020 oziroma v letu 2019 poslovali s skrajšanim delovnim časom. 07.05.2021
DAVKI Oprostitev plačila DDV pri uvozu cepiv ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov na podlagi ZIUPOPDVE Na podlagi 47. člena ZIUPOPDVE so plačila DDV oproščeni uvozi cepiv proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oziroma Evropski Uniji ter in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako. 07.05.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Naknadno plačan davek od dohodkov iz zaposlitve v tujini pri napotenih delavcih

Finančna uprava je objavila nov dokument: Naknadno plačan davek od dohodkov iz zaposlitve v tujini pri napotenih delavcih s pojasnili glede opravljanja dela z napotenimi delavci v tujini in njihovo obdavčitvijo.

 06.05.2021
DAVKI Vlaganje zahtevkov za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev

Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za odlog plačila zneska dajatev je od 17. 5. 2021 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) - portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri FU Nova Gorica.

 05.05.2021
DAVKI FURS: Spremenjeni računi občin za plačilo obveznih dajatev Finančna uprava je objavila dokument: Spremenjeni računi občin za plačilo obveznih dajatev s seznamom 43. občin, ki so spremenile transakcijske račune. 05.05.2021
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2020 – 1. tranša Davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2020, FURS obvešča, da bodo dne 10. 5. 2021, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 6. 5. 2021. 04.05.2021
DAVKI Novo podaljšanje oprostitev za DDV in carine pri uvozu medicinske opreme (Sklep Komisije (EU) 2021/660) Začetno obdobje šestih mesecev, se tako sedaj podaljšuje do 31. 12. 2021. 03.05.2021
DAVKI Higienski vložki odslej manj obdavčeni Higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki so od danes manj obdavčeni, saj je začela veljati dopolnitev > Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), po kateri se za te izdelke obračuna 9,5-odstotna stopnja DDV in ne več 22-odstotna. 03.05.2021
DAVKI Izjava za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (NFS) za Q2/2021 Na eDavkih je od 30. 4. 2021 na voljo nova izjava za delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (obrazec NF-IzjavaNFS) za obdobje 1. 4. 2021 - 30. 6. 2021 (za drugi kvartal leta 2021). 30.04.2021
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. 4. 2021 FURS sporoča, da se v petek, 30. 4. 2021 izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine! 29.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Navodila za uporabo aplikacijo eIzvršbe

Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Navodila za uporabo aplikacijo eIzvršbe.

 22.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Širitev sistema vse na enem mestu in posebne ureditve za poslovne subjekte – VEM s pogostimi vprašanji in odgovori, in sicer so v dokumentu dodana vprašanja od 5. – 7.. 20.04.2021
DAVKI Prenehanje omejitve začetka postopkov davčne izvršbe Z 18. aprilom 2021 je prenehal veljati začasni ukrep omejitve začetka postopkov davčne izvršbe po 118. členu Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). 19.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Spremembe zakonodaje na področju DDV, in sicer pojasnjujejo spremembe Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 58/21. 16.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2020 Finančna uprava je danes objavila nov dokument: Odmera dohodnine za leto 2020. 14.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, z navedbo preoblikovanj KIDO pri navedenih posameznih državah. 13.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost Finančna uprava je 12. aprila 2021 objavila spremembo dokumenta: Olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v katerem dodaja odgovore na vprašanja od št. 15 – 20. 12.04.2021
DAVKI Če ste letni davčni obračun oddali po 31. 3. 2021, se vam prestavi rok za plačilo akontacij Davčnim zavezancem, ki so letni davčni obračun DDPO in DohDej oddali po 31. marca 2021, poteče rok za plačilo marčevske akontacije 10. maja 2021. 12.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Novosti pri poročanju informacij za leto 2020 Finančna uprava je 7. aprila 2021 objavila spremembo dokumenta: Novosti pri poročanju informacij za leto 2020. 07.04.2021
DAVKI Podaljšanje protikorona ukrepov za podjetnike in podjetja do 30. 6. 2021 Vlada je 24. 3. 2021 s sklepom podaljšala veljavnost nekaterih protikorona ukrepov do 30. 6. 2021. Med ukrepi, za katere je pristojna Finančna uprava, se podaljšuje pridobitev izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok in tudi ukrep delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Skrajni rok za uveljavljanje omenjenih ukrepov je torej 30. 6. 2021. 01.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) FURS je izdal spremembo dokumenta - Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) z navedenimi ponazoritvami primerov. 01.04.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji

FURS je izdal spremembo dokumenta: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji v 4. izdaji.

 31.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Nakupi nepremičnin s strani tujcev FURS je izdal spremembo dokumenta – Nakupi nepremičnin s strani tujcev. 29.03.2021
DAVKI V naslednjih dneh na pošto prvi izračuni dohodnine za lani Na FURS se že pripravljajo na začetek pošiljanja informativnih izračunov dohodnine za leto 2020. 29.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji FURS je izdal spremembo dokumenta - Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji, v 3. izdaji. Dopolnjena sta odgovora na vprašanji 1. in 3., ki ju objavljamo v nadaljevanju. 26.03.2021
DAVKI FURS: Smernice za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v R&R

Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta – Smernice za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj z dopolnjenim pojasnilom v točki 3.7, da lahko olajšavo za R&R uveljavlja tudi družba v skupini, ki izvaja R&R dejavnost.

 22.03.2021
DAVKI Podaljšanje ukrepa o začasni omejitvi začetka postopkov davčne izvršbe Vlada je s sklepom podaljšala ukrep začasne omejitve davčne izvršbe do 18. aprila 2021. V tem obdobju se davčna izvršba lahko začne samo v nujnih zadevah (118. člen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije - ZIUPOPDVE). 17.03.2021
DAVKI Vlada podaljšala ukrep posebnih pravil na področju davčne izvršbe Vlada je sprejela spremembo Sklepa o podaljšanju ukrepa na področju davčne izvršbe do 18. aprila 2021. 16.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Prenehanje opravljanje dejavnosti FURS je izdal spremembo dokumenta – Prenehanje opravljanje dejavnosti. 16.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti FURS je izdal spremembo dokumenta – Izvršba nedavčnih obveznosti. 10.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, v katerem je dopolnil odgovor na vprašanje glede obračunavanja DDV po nižji stopnje za storitve obnove in popravila zasebnih stanovanj. 09.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčenje umetnikov in športnikov FURS je 4. marca 2021 izdal spremembo dokumenta - Obdavčenje umetnikov in športnikov. 08.03.2021
DAVKI FURS: Pogosta vprašanja in odgovori – PKP5 na davčnem področju (posodobljeno) Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta Pogosta vprašanja in odgovori – PKP5 na davčnem področju v zvezi z veljavnim Pravilnikom o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, in sicer se spreminjata odgovora na vprašanji 3.12. in 3.14. 05.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti

FURS je izdal spremembo dokumenta – Brošura o dohodku iz dejavnosti z dodanim 5. poglavjem glede davčne obravnave oproščenih prispevkov za socialno varnost. Prispevki se ne izvzemajo iz davčnega obračuna, ampak se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov v poslovnih knjigah. Stališče je že potrebno upoštevati pri oddaji davčnega obračuna za leto 2020.

 01.03.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Novosti pri poročanju informacij za davčno leto 2020 FURS je izdal nov dokument – Novosti pri poročanju informacij za davčno leto 2020 s pojasnili glede poročanje identifikacijske številke davkoplačevalca ZDA (IŠD ZDA). 24.02.2021
DAVKI Oddaja Izjave o izplačanem kriznem dodatku (NF-KrizniDod) Oddana izjava je veljavna vse do izvedbe izplačila. V primeru naknadnega izplačila kriznega dodatka (ne glede na to, ali je bilo to poročano v REK-1 za obdobje 12/2020 ali 1/2021) ali morebitnega vračila dohodka s strani delavca, oddane izjave ni treba popravljati. 17.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb

FURS je izdal 7. izdajo dokumenta - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, februar 2021.

 15.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila (ZDMV-1)

FURS je izdal spremembo dokumenta – Davek na motorna vozila (ZDMV-1) z dodanimi vprašanji in odgovori od 10. – 15.  

 12.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Splošno o DDV z več pojasnili in dopolnitvami glede  skladiščenja na odpoklic, popravljanja napak v obračunu DDV, predložitve obračuna DDV po roku za predložitev ter predloga za predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka. 12.02.2021
DAVKI Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja FURS je izdal posodobljen dokument – Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja. 11.02.2021
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - ne pozabite na oddajo napovedi do 1. 3. 2021 Do 1. 3. 2021 je treba vložiti napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2020. Zakonski rok za vložitev navedenih napovedi je sicer 28. februarja, ker pa je letos to nedelja, se rok prestavi na ponedeljek, 1. marca 2021. 10.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti FURS je izdal spremembo dokumenta - Brošura o dohodku iz dejavnosti, s spremembo v davčnem obračunu, kjer lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in to največ v višini 63% davčne osnove. 05.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembo dokumenta – Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, in sicer se sprememba nanaša na zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub in davčnih olajšav, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij po ZDDPOO-2, pri čemer se prizna olajšava največ v višini 63% davčne osnove. 05.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike FURS je izdal spremembo dokumenta - Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike, s spremembo v davčnem obračunu, pri čemer lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2), največ v višini 63% davčne osnove. 05.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek od oddajanja premoženja v najem FURS je izdal spremembo dokumenta - Dohodek od oddajanja premoženja v najem, s spremenjeno davčno stopnjo cedularne obdavčitve v višini 27,5 % (za leto 2019 in prej 25 %) in s spremembo upoštevanja normiranih stroškov v višini 15 % (za leto 2019 in prej 10 %) od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. 04.02.2021
DAVKI Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane - rok oddaje je 5. 2. 2021 Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. V papirnati obliki obrazca ne bo mogoče osebno prinesti na urad in dobiti potrdila o oddaji.Rok za oddajo je 5. 2. 2021. 03.02.2021
DAVKI Izjava za delodajalce o izplačilu kriznega dodatka je že na eDavkih Na eDavkih je dostopna Izjava o izplačilu kriznega dodatka (NF-KrizniDod). Za povračilo izplačanega tovrstnega dodatka delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. 01.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Plačnik davka

FURS je izdal spremembo dokumenta – Plačnik davka, v katerem je dana obrazložitev k 58. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), v katerem je opredeljen pojem in vsebina izraza »plačnik davka« V drugem delu dokumenta so navedena tudi najpogostejša vprašanja in odgovori.

 01.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem v Sloveniji in v drugih državah in davčnim zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji

FURS je izdal spremembo dokumenta – Vračila DDV davčnim zavezancem v Sloveniji in v drugih državah in davčnim zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji ter opozarjajo na vročanja odločb in vlaganja pritožb, za katere veljajo pravila države članice vračila in ne Slovenije.  

 01.02.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Vračilo DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Vračilo DDV s pojasnili glede vloge za vračilo DDV, plačanim do konca leta 2020, ki se uredijo preko elektronskega portala v državi članici sedeža.

 29.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti

FURS je izdal spremembo dokumenta – Izvršba nedavčnih obveznostis pojasnili glede izterjave denarne nedavčne obveznosti drugih predlagateljev.

 28.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila (ZDMV-1) FURS je izdal nov dokument Davek na motorna vozila (ZDMV-1), v katerem podrobneje pojasnjujejo predložitev napovedi v primeru poškodovanih vozil ali v primerih, pri katerih se postopka homologacije ne more izvesti. 28.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Pooblaščanje FURS je izdal spremembo dokumenta - Pooblaščanje, v katerem je spremenjeno pojasnilo glede pooblastila za poslovanje prek portala eDavki. 27.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji

FURS je izdal spremembo dokumenta - Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji,v katerem je spremenjeno pojasnilo glede ugotavljanja davčne osnove in priglasitve ugotavljanja le-te z upoštevanjem normiranih odhodkov za zavezance ter plačilo prispevkov za socialno varnost.

 26.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Vročanje

FURS je izdal spremembo dokumenta - Vročanje, s spremenjenim pojasnilom pri postopku vročanja.

 25.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov finančne uprave republike Slovenije za leto 2021

FURS je izdal spremembo dokumenta - Kriteriji za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov finančne uprave republike Slovenije za leto 2021,v katerem opredeljuje ciljno usmerjenost v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih in carinskih utaj ter v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

 19.01.2021
DAVKI Vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2020 Na portalu eDavki je zagotovljen vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2020. 19.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti FURS je izdal spremembo dokumenta - Brošura o dohodku iz dejavnosti, z dodanim stališčem, da se prispevki ne izvzemajo iz davčnega obračuna, ampak se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov v poslovnih knjigah. Stališče se že upošteva pri oddaji davčnega obračuna za leto 2020. 18.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila

FURS je izdal nov dokument Davek na motorna vozila, v katerem podrobneje pojasnjujejo plačilo davka na motorna vozila v skladu z novelo Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-1), ki se je začela uporabljati s 1. 1. 2021.

 15.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti

FURS je izdal spremembo dokumenta - Izvršba nedavčnih obveznosti,v katerem dopolnjujejo določbe in pogoje v zvezi z izterjavo denarnih nedavčnih obveznostidrugih predlagateljev.

 12.01.2021
DAVKI POZOR! Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za odmero dohodnine za leto 2020 Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. V papirnati obliki obrazca ne bo mogoče osebno prinesti na urad in dobiti potrdila o oddaji. Rok za oddajo je 5. februar 2021. 12.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta - Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, v 14. izdaji. 07.01.2021
DAVKI Pojasnila o pravilih DDV pri e-trgovanju FURS sporoča, da je na voljo dokument EK, ki zajema obsežna pravila in pojasnila o novih pravilih DDV na področju e-trgovanja, ki se bodo začela uporabljati 1. julija 2021. 06.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja

FURS je izdal spremembo dokumenta - Obdavčitev z davkom od premoženja,v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2021.

 06.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o obdavčitvi nepremičnin FURS je izdal spremembo dokumenta - Brošura o obdavčitvi nepremičnin, v katerem dopolnjujejo pojasnilo glede vrednosti kapitala ob odsvojitvi in stopnji davka. 05.01.2021
DAVKI Omogočena je oddaja Obrazca za poročanje podatkov o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, prek portala eDavki Na portalu eDavki je dostopen Obrazec za poročanje podatkov o čezmejnih aranžmajih – DAC6, na spletni strani FURS pa so objavljena dodatna navodila za izpolnjevanje in oddajo obrazca. 04.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja FURS je izdal spremembo dokumenta - Dohodek iz delovnega razmerja, v katerem dopolnjujejo pojasnila pri davčni obravnavi vplačil v dodatno kolektivno zavarovanje, pri delu plače za poslovno uspešnost in predlaganju REK-1 obrazcev za invalidska podjetja, ter dodajajo odgovor na vprašanje 13a glede plačila akontacije dohodnine in prispevkov od nagrade, ki jo v breme slovenskega delodajalca nakaže tuje matično podjetje. 04.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Tarifne opustitve FURS je izdal spremembo dokumenta - Tarifne opustitve,v 14. izdaji. 04.01.2021
DAVKI FURS: Poročanje podatkov o izplačanih dodatkih, ki se v skladu z ZIUPOPDVE ne vštevajo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine Možnost poročanja o dodatkih v datoteki VIRIZD.DAT bo prividoma od 15. 1. 2021. 03.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Priprava na posredovanje podatkov o izplačanih dodatkih po 59. členu ZIUPOPDVE FURS je izdal nov dokument Priprava na posredovanje podatkov o izplačanih dodatkih po 59. členu ZIUPOPDVE, ki so jih izplačevalci v skladu z omenjenim členom zakona dolžni posredovati FURS. 03.01.2021
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na motorna vozila (ZDMV-1)

FURS je izdal nov dokument Davek na motorna vozila (ZDMV-1), v katerem podrobneje pojasnjujejo plačilo davka na motorna vozila v skladu z novelo Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-1), ki se začne uporabljati s 1. 1. 2021.

 30.12.2020
DAVKI FURS: Vračilo DDV po Brexitu

Za DDV, plačan do konca leta 2020, se vloge za vračilo DDV vložijo preko elektronskega portala v državi članici sedeža.

 28.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV, v katerem so dodali odgovor na vprašanje št. 44 glede predložitve priglasitev po 43. členu ZDDV-1 za malega davčnega zavezanca. 24.12.2020
DAVKI Spremenjeno stališče glede obravnave popoldanskih s.p. v zvezi z dokazovanjem upada prihodkov FURS obvešča, da se je spremenilo stališče glede obravnave popoldanskih s.p. v zvezi z dokazovanjem upada prihodkov. 23.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča

FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, v katerem dopolnjujejo drugo poglavje glede oprostitev.  

 21.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Stopnje DDV, v katerem dopolnjujejo pojasnila v zvezi z nižjo stopnjo DDV pri nudenju storitev preko portala oz. dostopom do elektronskih strokovnih gradiv. 18.12.2020
DAVKI Oddaja obrazca KP-NV – naknadna vplačila v gospodarske družbe FURS sporoča, da je na portalu eDavki nameščen obrazec obrazec KP-NV – naknadna vplačila v gospodarske družbe. Oddaja obrazca  KP-NV preko portala eDavki bo možna in obvezna od 1. januarja 2021 dalje. 16.12.2020
DAVKI Oddaja obrazca KP-KD – kapitalski deleži v osebnih družbah FURS sporoča, da je na portalu eDavki nameščen obrazec KP-KD – kapitalski deleži v osebnih družbah. Oddaja obrazca KP - KD preko portala eDavki bo možna in obvezna od 1.januarja 2021 dalje. 16.12.2020
DAVKI Oddaja obrazca LICIS – Vloga za pridobitev/odvzem licence za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo FURS obvešča, da je na portalu eDavki nameščen obrazec LICIS - vloga za pridobitev/odvzem licence za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo. Obrazec se nahaja v sklopu obrazcev Igre na srečo. Oddaja obrazca LICIS preko portala eDavki bo možna in obvezna od 1.januarja 2021 dalje. 16.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje

FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, v katerem dopolnjujejo pojasnila v zvezi z zakonodajnimi spremembami na področjih motornih vozil, gradbene zakonodaje in sredstev v poslovnem najemu. 

 15.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen

FURS je izdal nov dokument Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen, v katerem podrobno pojasnjujejo izvajanje postopkov nadzora transfernih cen ter pomembnejše ugotovitve v davčnih inšpekcijskih nadzorih s sodna prakso tega področja in z navedbo postopkov za odpravo dvojne obdavčitve.

 11.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Transferne cene

FURS je izdal nov dokument Transferne cene, v katerem podrobno pojasnjujejo transferne cene z zakonodajnimi podlagami s tega področja, z navedbo podatkov v zvezi s transfernimi cenami in cenami med povezanimi osebami ter postopki za odpravo dvojne obdavčitve.

 10.12.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Odkup lastnih deležev

FURS je izdal nov dokument Odkup lastnih deležev, v katerem podrobno pojasnjujejo izplačano vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe kot prikrito izplačilo dobička.

 08.12.2020
DAVKI Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov PKP6 predvideva tudi pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Vloga bo dostopna zgolj na eDavkih in to predvidoma od 17. 12. 2020 dalje. Rok za oddajo vloge je 31. 12. 2020. Finančna uprava bo nakazala pomoč do 20. 1. 2021. 30.11.2020
DAVKI Odlaganje davčnih obveznosti v obdobju do začetka veljavnosti PKP6 Do sprejetja šestega protikoronskega paketa (PKP6) pravna podlaga ne omogoča poenostavljenega uveljavljanja obročnega plačila oziroma odloga plačila davkov zaradi posledic epidemije, so sporočili iz finančne uprave RS. 25.11.2020
DAVKI Pri obročnem plačilu davkov bodite pozorni na plačilo s pravilnim sklicem!

V primeru odobrenega obročnega plačila davkov FURS zavezance poziva, da plačilo posameznega obroka vedno izvršite z referenco oziroma sklicem, določenim na odločbi o obročnem plačilu.

 16.11.2020
DAVKI Obvestilo o zaključku izvedbe popravkov knjiženj obveznosti iz naslova obračunov prispevkov za socialno varnost

FURS obvešča, da so popravki knjiženj obveznosti iz naslova obračunov prispevkov za socialno varnost (OPSV) za mesec marec, april in maj 2020 v povezavi z oprostitvijo plačila prispevkov po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) zaključeni.

 13.11.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Mednarodno obdavčenje pokojnin - sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Mednarodno obdavčenje pokojnin. 04.11.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - sprememba dokumenta Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X lps 20/2018, z dne 20. 5. 2020, izdano v zvezi z davčno obravnavo dohodka, doseženega z odkupom odpadnih surovin, so dohodki fizičnih oseb, doseženi z odprodajo odpadnih surovih lahko obdavčeni z dohodnino samo v primeru, ko se lahko opredelijo kot dohodki iz dejavnosti. 28.10.2020
DAVKI Odpisi, odlogi in obročno plačevanje davčnih obveznosti Glede na številna vprašanja davčnih zavezancev FURS pojasnjuje, da protikoronski ukrepi trenutno ne omogočajo lažjega uveljavljanja obročnega plačila oziroma odloga plačila davkov zaradi posledic epidemije. 27.10.2020
DAVKI FURS: Obvestilo glede zamenjave certifikata na produkcijskih eDavkih Finančna uprava je sporočila, da so zaradi zamenjave certifikata na eDavkih in certifikata za digitalni podpis objavili nov produkcijski B2B profil. 19.10.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčno potrjevanje računov – sprememba Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Davčno potrjevanje računov z ažurirano vsebino v podrobnejšem opisu in dopolnjenim pojasnilom pri 193 vprašanju. 14.10.2020
DAVKI Prenos pristojnosti v zvezi s postopki skupnega dogovarjanja FURS sporoča, da so se nanj prenesle pristojnosti v zvezi s postopki skupnega dogovarjanja iz 256. člena Zakona o davčnem postopku. 12.10.2020
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa - sprememba dokumenta Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta - Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa, v katerem sta spremenjena odgovora na vprašanji 50h in 51b. 07.10.2020
DAVKI Ukinitev oprostitve plačila DDV za pošiljke do vrednosti 22 EUR se prestavi na 1. 7. 2021 Konec julija 2020 so bili kot odziv na pandemijo COVID-19 sprejeti akti, s katerimi se je odložil začetek uporabe novih pravil o DDV pri e-trgovanju s 1. 1. 2021 na 1. 7. 2021 so sporočili iz finančne uprave. 06.10.2020
DAVKI Selitev Revoluta iz Velike Britanije v Litvo - prijava računa Na dan 29. 9. 2020 je imelo 18.517 davčnih zavezancev odprtih 18.804 računov pri Revolutu. FURS podatkov o tujih računih ne pridobiva po uradni dolžnosti iz uradnih registrov in evidenc, zato jih morajo zavezanci sporočiti sami (v 8 dneh po odprtju računa oz. po spremembi podatkov računa). Najenostavnejše je to urediti preko eDavkov. 05.10.2020
DAVKI Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med Kanado in EU – prepoved povračila dajatev od 21. septembra 2020 dalje Od 21. septembra 2020 dalje gospodarskim subjektom iz EU ni več mogoče povrniti carin za materiale, uvožene v EU, če so ti materiali vključeni v izdelke, ki se izvozijo v Kanado v okviru preferencialne tarifne obravnave. 28.09.2020
DAVKI Pridobitve iz drugih držav članic in domače dobave zaščitne in medicinske opreme od vključno 1. 8. 2020 niso več oproščene plačila DDV FURS opozarja, da pridobitve iz drugih držav članic in domače dobave medicinske in zaščitne opreme od vključno 1. 8. 2020 dalje niso oproščene plačila DDV. Uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz tretjih držav pa je oproščen carin in DDV do 31. 10. 2020. 21.09.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu – sprememba

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu s pojasnili glede izpolnitve obrazca napovedi odmere akontacije dohodnine, v katerem zavezanec napove dohodke, prejete iz tujine. V dokumentu so še pojasnila glede izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in obrazca letne napovedi za odmero dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja iz tujine.

 18.09.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah – prva izdaja

Finančna uprava RS je izdala nov dokument: Obdavčevanje dohodkov iz zaposlitve po mednarodnih pogodbah, ki podrobneje obravnava obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, ki jih slovenski rezidenti dosegajo v tujini pri tujem delodajalcu ali v Sloveniji za tujega delodajalca, ter njihovo davčno obravnavo.

 15.09.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin – sprememba

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin in ga dopolnila s smernicami, ki izhajajo iz izdane sodbe X Ips 19/2019 Vrhovnega sodišča RS glede obravnave poslov »prodaje in povratnega najema«. Omenjena sodba sicer opredeljuje, kdaj gre za enotno storitev financiranja davčnega zavezanca v smislu kreditiranja.

 11.09.2020
DAVKI Rešenih že 62 % vseh vloženih ugovorov na informativne izračune dohodnine

V teh dneh je bilo z osebno vročitvijo izdanih 20.601 (62 % glede na vložene ugovore) odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Nakazilo na TRR bo v 30 dneh od datuma vročitve odločbe.

 09.09.2020
DAVKI Uporabniki davčnih blagajn, pozor! Preverite, če vam kmalu poteče 5-letno namensko digitalno potrdilo. Novembra bo moralo novo namensko digitalno potrdilo pridobiti 5.840 uporabnikov davčnih blagajn, decembra pa še 29.500 takšnih uporabnikov. Vseh uporabnikov davčnih blagajn je sicer 86.025. 07.09.2020
DAVKI Brexit: Bodite pripravljeni! Trgovci, še štiri mesece je časa, da se pripravite na nove pogoje poslovanja z Združenim kraljestvom. Za pomoč pri tem FURS objavlja kratko brošuro z nujnimi informacijami in posodobljene kontrolne sezname za trgovce. 04.09.2020
DAVKI Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa - sprememba dokumenta Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta - Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa v VI. podpoglavje Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. 31.08.2020
DAVKI Rok za doplačilo dohodnine se izteče 31. 8. 2020 Davčne zavezance, ki so prejeli informativne izračune dohodnine z datumom odpreme 30. 6. 2020 in imajo doplačilo dohodnine, FURS obvešča, da se rok za plačilo izteče 31. 8. 2020. 24.08.2020
DAVKI Prenovljen slovenski avtomatiziran uvozni sistem (SIAIS2) - sprememba dokumenta

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Prenovljen slovenski avtomatiziran uvozni sistem (SIAIS2), v katerem so zajete manjše dopolnitve elektronskih sporočil, novo elektronsko sporočilo IE433B in dopolnitve šifrantov.

 19.08.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Pribitek k cestnini- sprememba dokumenta

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Pribitek k cestnini skladno s spremembami Sklepa o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih cestninskih cest (Uradni list RS, št. 81/18, 4/20 in 105/20),  ki bodo začele veljati 1. septembra in tako zajemajo spremembe glede odsekov cestninskih cest na katerih se plačuje pribitek, višine pribitka in časa začetka ter konca plačevanja pribitka.

 13.08.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Okoljska dajatev – spremembe dokumentov (8)

Finančna uprava RS je izdala spremembe v več dokumentih, ki obravnavajo različne okolijske dajatve (podrobnejši opis).

 11.08.2020
DAVKI Dopolnjena navodila za dostavo CbCR V Uradnem listu RS, št. 106/2020 z dne 30. 7. 2020, je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. 11.08.2020
DAVKI Obrazec DMV-N: Dodatna polja Finančna uprava obvešča, da je prišlo do spremembe na obrazcu DMV-N, ki so mu dodana in spremenjena polja vnosa. 10.08.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritja) - sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Varovanje podatkov (davčna tajnost, osebni podatki, razkritja) s spremembami v zvezi z obdelavo in vzdržanem podatkov  v novi evidenci - turistični boni v skladu z 35. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). 10.08.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2020 - sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2020 s spremembami davčne obravnave dohodkov v skladu z interventno zakonodajo. 07.08.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV – sprememba dokumenta

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Stopnje DDV, ki podrobneje obravnava davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I in po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge IV.

 05.08.2020
DAVKI Podaljšanje veljavnosti seznama blaga oproščenega uvoznih dajatev in DDV zaradi spopadanja s posledicami epidemije COVID-19 V Uradnem listu RS, št. 106/20 z dne 30. 7. 2020, je objavljen  odlok o določitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami epidemije COVID-19, ki je začasno oproščeno uvoznih dajatev in plačila davka na dodano vrednost pri uvozu. 04.08.2020
DAVKI Podaljšanje oprostitev za DDV in carine pri uvozu medicinske opreme Na podlagi Sklepa Evropske Komisije z dne 23. 7. 2020 o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 je sprejeta odločitev, da se podaljša začasna oprostitev carin in DDV pri uvozu medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz tretjih držav. 04.08.2020
DAVKI Nadomestilo plač zaradi odrejene karantene na podlagi interventne zakonodaje Za izplačila nadomestila plač delavcem, katerim je odrejena karantena in delodajalec uveljavlja vračilo izplačanih nadomestil pri Zavodu RS za zaposlovanje, ni predvideno ločeno poročanje na REK obrazcih. 30.07.2020
DAVKI Zadnji dan za poračun dohodnine iz drugega svežnja Danes se izteka rok za doplačilo dohodnine za leto 2019 za tiste zavezance, ki so informativne izračune prejeli v začetku junija. Vsi skupaj morajo državi vrniti nekaj več kot 64 milijonov evrov. 29.07.2020
DAVKI Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije FURS je danes objavil seznam prejemnikov namenitve dela dohodnine za donacije. Prva izplačila bodo nakazana do konca septembra 2020. 22.07.2020
DAVKI FURS: Plačevanje davkov in dajatev – sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta: Plačevanje davkov in dajatev. 13.07.2020
DAVKI Razlog za pozitivna stanja na eKartici Pri preverjanju stanja na eKartici na mobilnih ali eDavkih so nekateri zavezanci naleteli na pozitivno stanje, ki ga niso pričakovali je sporčil FURS. Zakaj tako? 01.07.2020
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2019 – 2. tranša FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri  in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2019, da bodo 8. 7. 2020, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 6. 7. 2020. 01.07.2020
DAVKI Oddaja nove sheme obrazcev DDV-O in VIES-KP

FURS obvešča, da so onemogočili oddajo DDV-O in VIES-KP po stari shemi.

 01.07.2020
DAVKI FURS poslal tretji in hkrati zadnji sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 FURS je v tretjem svežnju z datumom odpreme 30. 6. 2020 poslala 69.087 informativnih izračunov dohodnine za leto 2019. V tem svežnju bodo vključene zlasti fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Od 31. 3. 2020, ko so bili izdani prvi informativni izračuni, jih je tako letos skupaj izdanih 1.554.991. Zavezanci jih lahko pričakujejo v svojih poštnih nabiralnikih v prvih dneh meseca julija. 30.06.2020
DAVKI Preplačila DDPO in DohDej, kot posledica plačil v višini obrokov akontacije v mesecu aprilu in maju 2020 FURS ugotavlja, da je kar nekaj zavezancev, pravnih oseb in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v mesecu maju in juniju 2020 plačevalo zneske v višini obroka akontacije DDPO in DohDej za tekoče leto. Na podlagi 62. člena ZIUZEOP so bili zavezanci oproščeni plačila obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti in plačila obroka akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, za mesec april 2020 in za mesec maj 2020. 30.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na finančne storitve – sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Davek na finančne storitve. 30.06.2020
DAVKI Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/877 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 ter spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/341 V Uradnem listu  EU L 203 z dne 26. 6. 2020, je bila objavljena  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/877 z dne 3. aprila 2020 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 ter spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije. 29.06.2020
DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 29.6.2020 FURS opominja davčne zavezance, da se v ponedeljek (29.6.2020) izteče rok za vložitev ugovora zoper informativni izračun dohodnine. 24.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala – sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Obresti, dividende in dobiček iz kapitala. 22.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala – sprememba dokumenta

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Obresti, dividende in dobiček iz kapitala.

 11.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev obresti iz diskontiranih dolžniških vrednostnih papirjev po ZDoh-2 – sprememba dokumenta

Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Obdavčitev obresti iz diskontiranih dolžniških vrednostnih papirjev po ZDoh-2.

 10.06.2020
DAVKI Spremenjeno poročanje v polju B14 Boniteta – uporaba osebnega vozila na obrazcu REK-1 in REK-1f Finančna uprava RS obvešča, da je spremenjeno poročanje v polju B14 Boniteta – uporaba osebnega vozila na obrazcu REK-1 in REK-1f. 09.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Seznam vrst dohodkov REK-1

Finančna uprava Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Seznam vrst dohodkov REK-1.  

 09.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic in delnic – sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Davčna obravnava dohodkov iz kuponskih obveznic in delnic. 09.06.2020
DAVKI Danes je zadnji dan za oddajo obračunov DDPO in DDDej Zavezanci, ne pozabite da se rok za oddajo obračuna DDPO in DohDej izteče danes, 1. 6. 2020. 01.06.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davek na finančne storitve– sprememba dokumenta Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Davek na finančne storitve, 2. izdaja. 01.06.2020
DAVKI FURS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 Finančna uprava RS je v drugem svežnju z datumom odpreme 29. 5. 2020 poslala 686.961 informativnih izračunov dohodnine za leto 2019. Od 31. 3. 2020, ko je bilo zavezancem izdanih prvih 798.943 informativnih izračunov, jih je tako letos skupaj izdanih 1.485.904. Naslednji (in hkrati zadnji) sveženj informativnih izračunov dohodnine bo odpremljen konec junija 2020. 29.05.2020
DAVKI FURS: Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki se uporabljajo v letu 2020 Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Seznam veljavnih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, ki se uporabljajo v letu 2020. 28.05.2020
DAVKI Še do 1.6. je čas za oddajo IZJAVE za temeljni dohodek in oprostitev prispevkov

 

FURS sporoča zavezancem, da se izteka rok za oddajo IZJAVE za temeljni dohodek in oprostitev prispevkov.

 

 27.05.2020
DAVKI FURS: Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019 Zavezanci, ne pozabite na oddajo obračuna DDPO in DohDej do 1. 6. 2020. Rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) in davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za koledarsko leto 2019 je bil zaradi epidemije COVID-19 iz 31. 3. 2020 premaknjen na 31. 5. 2020. Ker pa je 31. 5. 2020 nedelja, je skrajni rok za oddajo obračunov za koledarsko leto 2019 ponedeljek, 1. 6. 2020. 26.05.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Pooblaščanje– nov dokument FURS je izdala nov dokument Pooblaščanje, ki vsebuje podrobnejše opise najbolj pogostih vrst pooblastil, ki jih uporabljajo zavezanci pri poslovanju s finančno upravo, 1. izdaja. 22.05.2020
DAVKI FURS prisotna na terenu – preverjanje podlag za delo in izdajanja računov Zavezanci, ki opravljajo dejavnosti, kjer so sproščeni ukrepi zaradi epidemije, so dolžni poslovati skladno z davčno zakonodajo. Finančna uprava RS svoje nadzorne aktivnosti najprej usmerja v preventivno delovanje in s prisotnostjo na terenu vpliva na davčno kulturo. Namen nadzora ni izrekanje glob, zato pozivamo zavezance, da pri svojem poslovanju uredijo podlage za delo z zaposlenimi in izdajajo in potrjujejo račune. 14.05.2020
DAVKI Bliža se rok za oddajo davčnih obračunov in letnih poročil

Rok za oddajo davčnih obračunov in letnih poročil je bil podaljšan do 31.5.2020. Ker je 31.5.2020 nedelja, je skrajni rok za oddajo ponedeljek, 1.6.2020.

 10.05.2020
DAVKI Oddaja OPSVZ, OPSVL, OPSVK in OPSVP za mesec april in maj 2020 v primeru bolniške odsotnosti V skladu z določbo 56. člena ZIUZEOP se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP, to je 11. 4. 2020, pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (nadomestilo OZZ) ali pravico do nadomestila pridobijo po uveljavitvi tega ZIUZEOP, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. 06.05.2020
DAVKI Še do 9. maja je čas za uveljavljanje oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov Novi rok na podlagi novele ZIUZEOP-A. Velja za samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence. 05.05.2020
DAVKI Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2019 – 1. tranša Davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 finančna uprava obvešča, da bodo dne 11. 5. 2020, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 7. 5. 2020. 05.05.2020
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost– sprememba dokumenta FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 13. izdaja. 04.05.2020
DAVKI Ste prek eDavkov vložili več IZJAV za temeljni dohodek in oprostitev prispevkov? Upošteva se zadnja prejeta IZJAVA! Do danes je 41.632 zavezancev vložilo 47.670 IZJAV za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka in, ali oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost. Nekateri zavezanci so vložili več izjav, ker so se očitno vmes premislili in spremenili izjavo. V tem primeru se upošteva kronološko zadnja izjava. 29.04.2020
DAVKI Še dva dneva do izteka roka za oprostitev marčevskih in aprilskih prispevkov na podlagi izjave Samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci morajo IZJAVO preko eDavkov vložiti do konca aprila, če želijo oprostitev za marčevske (od 13. 3. 2020 dalje) in aprilske prispevke, ki sicer zapadejo v plačilo 20. 4. in 20. 5. 2020. Če želijo oprostitev majskih prispevkov, ki sicer zapadejo v plačilo 20. 6. 2020, je rok za predložitev IZJAVE 31. 5. 2020. 28.04.2020
DAVKI Omogočena oddaja obrazca REK-1 Finančna uprava sporoča, da je od danes omogočena oddaja obrazca REK-1 za vrsti dohodka: 1002 Plača za delo v času epidemije in 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije. 23.04.2020
DAVKI FURS: Storno že predloženih obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD FURS ugotavlja, da želijo nekateri zavezanci stornirati že predložene obračune DDPO in DohDej za leto 2019 in kot razlog navajajo podaljšanje roka za predložitev obračuna do 31.5.2020. 22.04.2020
DAVKI FURS: Razlog za pozitivna stanja na eKartici Pri preverjanju stanja na eKartici na mobilnih ali eDavkih so nekateri zavezanci naleteli na pozitivno stanje, ki ga niso pričakovali. Tudi če niste upravičeni do odloga oziroma oprostitve prispevkov, ali zanje niste zaprosili, in morate poravnati prispevke za mesec marec (z zapadlostjo 20. april), obračun za prispevke (OPSV) za mesec marec zaradi prilagoditve programske podpore v FURS še ni evidentiran. 22.04.2020
DAVKI FURS: Testiranje novih vrst dohodkov za izplačila na podlagi interventnega zakona ZIUZEOP FURS obvešča, da je v BETA okolju omogočeno testiranje REK-1 z novima vrstama dohodkov 1002 in 1004, pripravljenih na podlagi interventnega zakona ZIUZEOP. 21.04.2020
DAVKI FURS: Uvedba elektronske napovedi DMV na eDavkih za registrirane uporabnike Glede na izredne razmere si želimo čimbolj »brezkontaktnega« poslovanja in hkrati olajšati davčnim zavezancem oddajanje napovedi za odmero davka na motorna vozila. Tako je na portalu eDavki omogočena oddaja te napovedi v elektronski obliki (obrazec DMV-N). Oddaja obrazca DMV-N je omogočena vsem registriranim uporabnikom eDavkov. 21.04.2020
DAVKI REK-1 in PNiPD obrazci za obdobje marec 2020 – uporaba oznake dokumenta »R«

Zavezanci naj obrazce REK-1 in PNiPD za obračunsko obdobje marec 2020 vlagajo z oznako »R«, ki se uporablja za predložitev obračunov po izteku roka. Zavezancem, ki bodo obračune vložili na tak način, ne bodo obračunane zamudne obresti. V kolikor so zavezanci navedene obrazce že vložili z oznako »O«, naj te stornirajo in jih ponovno vložijo z oznako »R«.

 16.04.2020
DAVKI FURS: Omogočena oddaja obrazcev REK-1 in PNiPD Ponovno je omogočena oddaja obrazcev REK-1 in PNipD za vsa izplačila in obdobja, razen za izplačila v skladu z ukrepi iz interventnega zakona. 15.04.2020
DAVKI Omogočena oddaja obrazcev REK-1 in PNiPD za obdobja do vključno 02.2020 FInančna uprava sporoča, da je od 10.4.2020 dalje spet omogočena oddaja REK-1 in PNiPD obrazcev za vsa izplačila za obdobja do vključno 02.2020. Oddaja REK-1 in PNiPD obrazcev za obdobja od 03.2020 dalje pa še naprej ostaja onemogočena. 10.04.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2019 – sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Odmera dohodnine za leto 2019, v katerem se med drugim v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju izjemoma spreminja rok za posredovanje letne odmere dohodnine davčnim zavezancem do 15. julija 2020.

 10.04.2020
DAVKI Oddaja OPSV na podlagi interventnih zakonov ZIUPPP in ZIUZEOP Zaradi sprejetja interventnih zakonov ZIUPPP in ZIUZEOP, ki za samozaposlene, družbenike in verske delavce ter kmete uvajajo ukrepa: odlog plačila prispevkov ter oprostitev plačila prispevkov se spreminjajo pravila pri oddaji obrazcev za obračun prispevkov za socialno varnost za mesec marec 2020. 09.04.2020
DAVKI Ali nameravate uveljavljati izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka po ZIUZEOP? FURS opozarja, da v petek, 10. 4. 2020, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Če pade obveznost plačila akontacije na ta dan 10.4.2020 morate plačati en dan prej. 07.04.2020
DAVKI Seznam dokumentov, ki jih vroča davčni organ - posodobljeno

FURS je objavil posodobljen seznam skupin, podskupin in posamičnih dokumentov, ki jih davčni organ, preko portala eDavki, elektronsko vroča.

 06.04.2020
DAVKI Aprilsko akontacijo davka na dobiček bo treba plačati Ker bo »mega« interventni zakon začel veljati 11. aprila, avtomatične zamrznitve plačil aprilskih akontacij davka na dohodke pravnih oseb in dohodke iz dejavnosti samozaposlenih ne bo. 06.04.2020
DAVKI Rok za oddajo davčnega obračuna DDPO za leto 2019 je prestavljen na 31. 5. 2020 Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki je začel veljati 28. 3. 2020, se rok za predložitev davčnega obračuna DDPO za koledarsko leto 2019 prestavi na 31. 5. 2020, in se na podlagi drugega odstavka 45. člena ZDavP-2 izteče 1. 6. 2020. 03.04.2020
DAVKI Rok za oddajo davčnega obračuna DohDej za leto 2019 je prestavljen na 31. 5. 2020 Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki je začel veljati 28. 3. 2020, se rok za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto 2019 prestavi na 31. 5. 2020, in se na podlagi drugega odstavka 45. člena ZDavP-2 izteče 1. 6. 2020. 03.04.2020
DAVKI FURS je izdal obvestilo glede odloga plačila zaradi epidemije bolezni COVID-19 ali plačila na obroke. FURS je izdal obvestilo glede odloga plačila zaradi epidemije bolezni COVID-19 ali plačila na obroke. Priložena sta obrazec in navodila za izpolnjevanje. 30.03.2020
DAVKI Prvi sveženj dohodnine predvidoma 31. 3. 2020, letos z izjemami Finančna uprava RS napoveduje, da bodo zadnji dan v marcu poslali prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine. Prejeli jih bodo le tisti, ki imajo vračilo dohodnine, v tem svežnju pa ne bo tistih, ki so uveljavljali družinske člane. 27.03.2020
DAVKI Podaljšanje roka za zaključek začasnega uvoza na podlagi zvezka ATA Finančna uprava sporoča, da zaradi trenutnih razmer nekateri gospodarski subjekti v določenem roku ne morejo ponovno izvoziti blaga, ki je bilo predhodno dano v začasni uvoz na podlagi zvezkov ATA. 26.03.2020
DAVKI Omejitev izvoza zaščitne opreme

V zvezi z ukrepi zaradi koronavirusa je Vlada 19.3.2020 sprejela Uredbo o izvajanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/402 z dne 14. marec 2020 o določitvi obvezne predložitve izvoznega dovoljenja pri izvozu nekaterih izdelkov.

 24.03.2020
DAVKI Obvestilo glede carinjenja in komuniciranja zaradi možnosti omejevanja širjenja »korona virusa – COVID-19« Finančna uprava sporoča, da do preklica uvajajo ukrepe poslovanja s carinskimi zavezanci z namenom, da čim bolj omejijo možnost širjenja »korona virusa – COVID-19«. 18.03.2020
DAVKI Povprečna letna stopnja davka in prispevkov

V Uradnem listu št. 14/2020 je bila objavljena Povprečna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji. Za leto 2019 znaša 35,37 odstotka.

 10.03.2020
DAVKI FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. 06.03.2020
DAVKI Ne pozabite na oddajo obračuna DDPO in DohDej

Bliža se rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ter davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) za leto 2019. Obračuna je mogoče oddali le prek sistema eDavki do 31.3.2020.

 05.03.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete – sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Bonitete, z dodanim pojasnilom glede ugotavljanje ugodnost pri izračunu bonitete za uporabo električnega osebnega vozila za privatni namen. Ugodnost se nanaša samo na električna osebna vozila, ne pa tudi na hibridna vozila, ki so delno na električni pogon.

 04.03.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji – sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji, s podrobnimi pojasnili glede vidika dohodnine (dopolnjeno) in vidika davka na dodano vrednost.

 04.03.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvršba nedavčnih obveznosti – sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Izvršba nedavčnih obveznosti, s podrobnimi pojasnili glede postopka izvršbe nedavčnih obveznosti, izračunom obresti dolžnikov, ter z navodili uporabo aplikacije eIzvršba – predlagatelji.

 03.03.2020
DAVKI V letu 2020 so bili izdani novi Incoterms 2020 V primerjavi z izdajo 2010 namesto dobavnega pogoja DAT (Dobavljeno na terminalu) uvaja nov dobavni pogoj DPU (Dobavljeno v kraju razloženo). Bistvena novost pri novem dobavnem pogoju  DPU, da je obveza prodajalca tudi razložitev blaga s prevoznega sredstva. 03.03.2020
DAVKI Zadnji dan za prijavo dobičkov, obresti in najemnin Vsi, ki so lani prodali vrednostne papirje in investicijske kupone, imajo le še danes čas za oddajo napovedi za odmero kapitalskih dobičkov. Danes je tudi zadnji rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine od obresti in od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, prijaviti je treba tudi prihodke od najemnin. 28.02.2020
DAVKI Vse obveznosti s FURS lahko opravite elektronsko preko eDavkov. Skladno s priporočili NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje) za potencialno preprečevanje virusnih okužb, kjer je med drugim priporočljivo izogibanje javnim prostorom, vsem zavezancem za izpolnjevanje davčnih obveznosti predlagamo možnost uporabe elektronskega poslovanja s Finančno upravo RS preko portala eDavki. 28.02.2020
DAVKI Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju - sprememba

Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Za izplačila od 1. 3. 2020 do 31. 12. 2020, znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.017,23 eur.

 25.02.2020
DAVKI Obdavčitev: Svet posodobil seznam EU z nekooperativnimi jurisdikcijami

Svet EU je sprejel posodobljene sklepe o seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

 18.02.2020
DAVKI Do 28. februarja je rok za oddajo nekaterih davčnih napovedi

Davčni zavezanci – fizične osebe, ki ste v preteklem koledarskem letu prejeli dohodke iz oddajanja premoženja v najem ali dohodke iz kapitala, ste dolžni oddati davčne napovedi, in sicer najkasneje do 28. februarja preko sistema eDavki, osebno na finančni upravi ali po pošti.

 18.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Podrobnejši opisi REK obrazec in postopek oddaje - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Obračuni in postopek oddaje po sistemu eDavki, Podrobnejši opisi REK obrazec in postopek oddaje,1. izdaja, z zadnjo dopolnitvijo – februar 2020.

 17.02.2020
DAVKI FURS: Elektronsko vročanje prek portala eDavki

FURS je poslal informativno obvestilo pravnim osebam in fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, ki nimajo urejenega pooblaščenca za vročanje in ki niso preko obrazca Vročanje-POS posredovali elektronski naslov za obveščanje o elektronsko odloženih dokumentih.

 14.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, z dodanim pojasnilom glede obrestne mere oziroma diskontne stopnje pri poslovnem najemu sklenjenem med povezanima osebama.

 13.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe – nov dokument

FURS je izdal nov dokument Dividende – izplačana vrednost delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe,  s pojasnili glede opredelitve izplačane vrednosti delnic ali deležev družbe. Dokument vsebuje tudi primere izračunov uveljavljanja zmanjšanja izplačane vrednosti delnic ali deležev.

 12.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov, z dodanim odgovorom na vprašanje v zvezi z davčnim potrjevanjem računov za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve (TBE) opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci iz drugih držav članic EU.

 12.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, s pojasnilom glede opredelitve stalne poslovne enote po določbah mednarodne pogodbe, kjer je potrebno upoštevati tudi pogoj stalnosti, kar pomeni, da dejavnost nerezidenta ne sme imeti samo začasnega značaja.

 05.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, januar 2020, v katerem so zavedene spremembe stopnje davka od dobička od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta po določbah ZDDOIFI in ZDoh-2 po sprejeti davčni reformi.  

 04.02.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, januar 2020, v katerem so v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) zavedene spremembe stopnje davka od dohodka iz kapitala: obresti, dividend in dobička iz kapitala. Dohodek iz kapitala se obdavčuje cedularno po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 27,5 % (za leto 2019 in prej 25 %) in brez upoštevanja davčnih olajšav.

 04.02.2020
DAVKI Vlogo za vzdrževane družinske člane lahko zgolj preko eDavkov oddate do 20. 2. 2020

Na Finančni upravi RS bodo od 6. 2. 2020 dalje v informacijski sistem vnašali podatke iz papirnatih vlog za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. V času vnosa teh podatkov bo ostal portal odprt tudi za zunanjo javnost.

 04.02.2020
DAVKI Omogočena oddaja obrazca RP-O za januar 2020

Finančna uprava obvešča, da je omogočena oddaja obrazca RP-O za obdobje januar 2020.

 03.02.2020
DAVKI Oddaja obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD za davčna obdobja od 1. 1. 2020 dalje

Od petka, 31. 1. 2020 je omogočena oddaja Obračunov davka od dohodkov pravnih oseb (DOD-DDPO) in Obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti (DDD-DDD), za davčna obdobja od 1. 1. 2020 dalje z vključenimi zakonskimi spremembami.

 03.02.2020
DAVKI Elektronske vloge za vzdrževane družinske člane do 20. februarja Zavezanci lahko vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane v elektronski obliki prek eDavkov oddajo do 20. februarja, v papirnati obliki pa do 5. februarja, so v četrtek sporočili iz Fursa. Poleg daljšega roka uprava ponuja predizpolnjen obrazec z lanskimi podatki in sodelovanje v nagradni igri. 31.01.2020
DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - ne pozabite na oddajo napovedi

FURS obvešča, da je do 28. 2. 2020 treba vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2019.

 22.01.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz oddajanja premoženja v najem - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Dohodek iz oddajanja premoženja v najem, januar 2020, v katerem so zavedene spremembe stopnje davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki se v skladu s 135.č členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčuje cedularno po 27,5 % (za leto 2019 in prej 25 %) proporcionalni davčni stopnji od davčne osnove in se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek.

 20.01.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o obdavčitvi nepremičnin - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta Brošura o obdavčitvi nepremičnin (4. izdaja), januar 2020, v kateri so zavedene spremembe stopnje davka od vrednost kapitala ob odsvojitvi v višini 27.5 odstotka, ki se na vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala zmanjšuje (po petih letih bo stopnja 20 odstotkov, po desetih letih 15 odstotkov, po petnajstih letih 10 odstotkov), po 20 letih imetništva nepremičnine tega davka ni več.

 17.01.2020
DAVKI Vpogled v podatke za odmero dohodnine - KP_Vpogledi

FURS obvešča izplačevalce, da je na voljo vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2019.

 16.01.2020
DAVKI Oddaja REK po novi zakonodaji

FURS sporoča, da je omogočena je oddaja REK-1 obrazca, z vrsto dohodka 1151, za datume izplačila od 1. 1. 2020 dalje. Za izplačila dela plače iz uspešnosti poslovanja je od 1. 1. 2020 dalje uvedena nova dohodninska vrsta dohodka: 1111 (del plače za poslovno uspešnost). Spremembe so bile na eDavkih implementirane 10. 1. 2020.

 14.01.2020
DAVKI Oddaja v najem poslovnemu subjektu

Uveljavljanje dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja -> Če so posamezniki oddajali premoženje v najem poslovnim subjektom in želijo uveljavljati dejanske stroške vzdrževanja premoženja, morajo zahtevek za uveljavljanje dejanskih stroškov na FURS vložiti najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. To torej velja le v primeru če fizična oseba oddaja premoženje v najem pravni osebi ali fizični osebi z dejavnostjo. Če oddaja v najem drugi fizični osebi je rok za oddajo napovedi in za uveljavljanje morebitnih dejanskih stroškov 28.2.2020.

 14.01.2020
DAVKI Omogočena oddaja Doh-Prem in Doh-Zap1

FURS obvešča, da je na sistemu eDavki omogočena oddaja dveh obrazcev: Doh-Prem in Doh-Zap1.

 14.01.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja - sprememba dokumenta FURS je izdal spremembo dokumenta –  Obdavčitev z davkom od premoženja (Podrobnejši opis), s spremenjenimi valorizacijskimi zneski na podlagi veljavnega Pravilnika o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2020. 14.01.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta –  Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (Podrobnejši opis), s pojasnili glede davčne obravnavne prehoda na nov način računovodskega spremljanja poslovnih najemov.  

 13.01.2020
DAVKI Ne pozabite na uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane za odmero dohodnine za leto 2019 FURS vabi, da uporabljajte spletni portal eDavki ali pa si naložite mobilno aplikacijo eDavki in poslujte s Finančno upravo RS hitro in enostavno od kjerkoli. Prednosti poslovanja preko sistema eDavki je veliko, med drugim tudi predizpolnjena vloga z lanskimi podatki. 11.01.2020
DAVKI Pojasnilo FURS: Tarifne opustitve - sprememba dokumenta

FURS je izdal spremembo dokumenta –  Tarifne opustitve (Podrobnejši opis), s pojasnili namena tarifnih opustitev, postopka za uvedbo opustitve avtonomnih dajatev, ter navodili pomembnimi za uvoznika.

 10.01.2020
DAVKI Vpogled v podatke za odmero dohodnine - KP_Vpogledi FURS obvešča, da bo vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2019 na voljo predvidoma po 15. januarju 2020. 08.01.2020
DAVKI Del plače za poslovno uspešnost - novo pojasnilo FURS

FURS je izdal nov dokument – Del plače za poslovno uspešnost (Podrobnejši opis), s pojasnili zakonske podlage glede ugodnejše davčne obravnave pri izplačilu za uspešnost delavcem. V omenjenem dokumentu je definirana in  pojasnjena tudi osnova za obračun akontacije dohodnine in davčna osnova za obračun prispevkov za socialno varnost, ter pravilno poročanje davčnemu organu na REK obrazcih s primeri (izplačilo do zneska PP in izplačilo nad višino zneska PP).

 07.01.2020
DAVKI Pojasnilo FURS - Splošno o DDV in Stopnje DDV

FURS je izdal spremembo dokumenta – Splošno o DDV, v katerem med drugim opozarjajo, da morate predložiti obračun DDV tudi, če v določenem mesecu ne prejmete storitve, od katere morate obračunati DDV (v tem primeru oddate prazen obračun). Objavili so tudi spremembe dokumenta  - Stopnje DDV.

 06.01.2020
DAVKI Onemogočena oddaja obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD za davčna obdobja od 1. 1. 2020 dalje Oddaja Obračunov davka od dohodkov pravnih oseb (DOD-DDPO) in Obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti (DDD-DDD), za davčna obdobja od 1. 1. 2020 dalje, zaradi zakonskih sprememb predvidoma do druge polovice januarja 2020 ne bo možna. 03.01.2020
DAVKI Spremembe pri izdajanju listin o nadzoru

FURS obvešča uvoznike, da je Evropska komisija dne 1. 1. 2020 uvedla novo aplikacijo za izdelavo listin o nadzoru po izvedbenih uredbah (EU) 2016/670 (železni in jekleni izdelki) in izvedbeni uredbi (EU) 2018/640 (izdelki iz aluminija). Nova aplikacija za izdelavo listin o nadzoru zahteva za izdajo več podatkov o uvozu, kot je bilo to do sedaj.

 03.01.2020
DAVKI S 1. januarjem nižji davek na knjigo, časopise in publikacije Z novim letom bo začela veljati novela > zakona o davku na dodano vrednost, ki ob dosedanjih dveh stopnjah DDV uzakonja tudi nižjo, petodstotno stopnjo DDV za knjige, časopise in periodične publikacije tako v fizični kot elektronski obliki. Sprememba prihaja več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena. 24.12.2019
DAVKI Prvi nadzor obdavčitve luksuznih avtomobilov zaključen Na Finančni upravi RS (FURS) izvajajo nadzore pri nekaterih zavezancih, ki svoje luksuzne avtomobile registrirajo v tujini, dejansko pa jih uporabljajo pa v Sloveniji in se na ta način želijo izogniti plačilu davka v Sloveniji. 19.12.2019
DAVKI Obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto 2020

FURS je v skladu z določili Zakona o dohodnini – ZDoh-2 objavil stopnje dohodnine in olajšave za leto 2020.   

 12.12.2019
DAVKI FURS objavil več novih življenjski dogodkov s področja uvoza blaga (Prebivalci) Finančna uprava je za prebivalce objavila več novih življenjskih dogodkov s področja uvoza blaga, ki pojasnjujejo davčne postopke, in sicer: Začasni uvoz avtomobila, Uvoz avtomobila iz tretjih držav, Postopek pri reklamaciji uvoženega blaga v garancijskem roku zaradi popravila oziroma zamenjave z novim identičnim izdelkom, Uveljavljanje oprostitve uvoznih dajatev za podedovane predmete, ki se nahajajo v tretji državi, Uveljavljanje oprostitve dajatev za osebno lastnino fizičnih oseb, ki prenesejo običajno prebivališče iz tretje države v Republiko Slovenijo, Začasni izvoz blaga na popravilo v garancijskem roku. 09.12.2019
DAVKI FURS: Brošura dohodka iz dejavnosti

FURS je izdal spremembo dokumenta Brošura dohodka iz dejavnosti (Podrobnejši opis), 6. izdaja, november 2019, v kateri dodatno pojasnjujejo prenos sredstev med podjetjem in prenos nepremičnine in prodaja le-te pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

 04.12.2019
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava daril Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Davčna obravnava daril, 2. izdaja v katerem spreminjajo pojasnilo glede davčne osnove pri premičninah za obdarjence kot fizične  in kot pravne osebe. 02.12.2019
DAVKI Pojasnilo FURS: Davčna obravnava daril Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Davčna obravnava daril, 2. izdaja v katerem spreminjajo pojasnilo glede davčne osnove pri premičninah za obdarjence (tako za fizične kot pravne osebe). 04.01.2018
dr. Jaka Cepec Zakaj sploh še hoditi na strokovne konference?

Počasi se zaključujejo šolske počitnice in s tem se počasi poslavlja tudi poletje. Jesen je tradicionalno obdobje za številna strokovna srečanja in med njimi seveda tudi tradicionalno srečanje Aktualna vprašanja insolvenčnega prava, ki bo letos potekalo 22. in 23. septembra 2026 v Hotelu Slon v Ljubljani.

 27.08.2026 10:20
prof. dr. Miro Cerar Vsi smo naši

Na tem svetu smo vsi ljudje različni. Vsak je svet zase. Pa vendar še vedno govorimo o človeški vrsti ter o tem, da živimo v istem svetu. Naša intuicija nas opozarja, da je resnični svet različnost v enosti, česar na naši čutno-razumski ravni nismo sposobni dodobra spoznati oziroma ozavestiti, zato smo različnih okusov, pristranski in nasploh polni predsodkov. Zaradi tega se tudi nenehno razvrščamo na naše in vaše. Na tiste, ki so nam bolj všeč in s katerimi delimo iste vrednote, ter na one druge. In kako je s tem v politiki, etiki in pravu?

 24.08.2026 09:29
mag. Janez Tekavc Burkini?

V slovenskih medijih je sredi poletja odjeknila novica, da so na bazenu v Mariboru ženski v burkiniju zavrnili kopanje.[1] Pri tem so se novinarji sklicevali na 14. in 41. člen Ustave, se pravi na pravico do enakosti pred zakonom in pravico do svobode vesti ter s tem sprožili burno polemiko o tem, kakšnih pravic oziroma krivic so deležni pripadniki islamske veroizpovedi v Sloveniji.

 21.08.2026 00:00
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Ceuta

Ne bodite negostoljubni do tujcev, da se ne izkažejo za angele v preobleki.
- moto knjigarne Shakespeare and Company v Parizu

Dobre ograje delajo dobre sosede.
- Robert Frost, Mending Wall, 1914

 20.08.2026 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Invalidnost ni navdih

Osebe z invalidnostjo pogosto slišijo dobronamerne besede: »Vi ste res navdih.« »Neverjetni ste.« »Ne vem, kako zmorete.« Takšni komplimenti so skoraj vedno izrečeni z najboljšim namenom in izražajo občudovanje. Pa vendar se za njimi skriva vprašanje, o katerem razmišljamo redkeje.

 13.08.2026 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in prave počitnice

Nekoč se mi je priznani pravnik pritoževal, da niti med počitnicami ne more izklopiti prava. Čeprav daleč stran, nekje med borovci in pesmijo škržatov, je bila glava še vedno v pisarni. Med paragrafi, pravnimi mnenji, študentskimi prošnjami, neprebranimi diplomskimi in magistrskimi nalogami. Pa še javne pravne zadeve so bile vseprisotne in niso nikdar usahnile. Nauk je bil, da za pravo in pravnike ni nikdar pravih počitnic.

 10.08.2026 00:00
Miriam Seliškar O vroči jeseni Za tiste, ki ste prebrali julijsko kolumno: bilo je približno točno 8,33 koraka! Prijateljica je trajanje dopusta komentirala: kratko, a sladko. In imela je seveda prav: ko imaš manj časa, tega izkoristiš do zadnje minute. Kar je dobro, je treba ponoviti in zato bom »oddelala« tudi drugi del počitnic. 06.08.2026 15:34
Zoran Skubic Še en »nečuven« škandal (ali njih več) v tem našem parlamentu… (2. del)

Že večkrat sem si drznil tudi javno ponoviti bržkone izposojeno misel, češ da ne izobrazba, kaj šele položaj (prirojen ali pridobljen) ne jamči za plemenitost človeka. Si ali nisi. Žal tako je. In nič nam tako nazorno ne prikazuje to dejstvo kot pa prav kak izbran primer obnašanja naših oblastnikov v preteklosti.

 03.08.2026 00:00
dr. Jaka Cepec Več je vedno bolje

Verjetno nas večina začne prvi podopustniški dan s priklopom na elektronsko pošto in z ocenjevanjem »škode«, ki je v času odsotnosti nastala. Kot vse vas, je tudi mene čakala kopica neprebranih sporočil, nedokončanih nalog in dogovorov, ki sem jih pred odhodom lahkomiselno odložil na čas po dopustu. Vmes se je zgodilo tudi dovolj stvari, o katerih bi se bilo treba izreči, napisati kakšen odziv ali vsaj oblikovati stališče. Po nekaj urah sem imel občutek, da že z vsem močno zamujam, čeprav sem se z dopusta šele vrnil in tudi pojmovno vsega tega še nisem mogel opraviti.

 30.07.2026 00:00
prof. dr. Miro Cerar Odgovornost do ustave

Odgovornost do ustave je najvišja stopnja obče družbene odgovornosti v državno organizirani družbi. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju je lahko za posameznika na osebni ravni pomembnejša kakšna druga vrsta odgovornosti, npr. do družine, prijateljev, boga, verske ali lokalne skupnosti ali delovnega kolektiva. Toda če posameznik postane izvoljeni predstavnik ljudstva, minister, sodnik ali kak drug funkcionar, se s tem poklicno in prvenstveno zaveže zvestobi ustavi, zato njegovo morebitno nespoštovanje ustave nikakor ne sme biti tolerirano.

 27.07.2026 09:49
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič »Verschlimmbessern«

Star pregovor pravi, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Nemci so to pomensko izjemno jedrnato strnili v okorno zvenečo besedo »verschlimmbessern«, ki pomeni poslabšati stvar z dobronamernim poskusom izboljšanja. Gre za sestavljenko iz besed verschlimmern (poslabšati) in verbessern (izboljšati).

 23.07.2026 06:53
mag. Janez Tekavc Zelen ali sivo črni podnebni prehod

Samo nekaj let je tega, ko sem zastopal v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja investitorja, ki je hotel svojo bodočo nepremičnino ogrevati s toplotno črpalko. V postopku sem naletel na težavo, da to ni bilo dovoljeno, ker je občinski prostorski načrt določal, da je obvezna priključitev na plin. Na območju gradnje je bila določena obvezna priključitev na plin in uporaba plina. Občina je tik pred tem vložila milijone v izgradnjo plinskega omrežja ter z odlokom nato silila vse, da se priključijo na ta plin. Razlog naj bi bil v varstvu okolja in ne v zgrešeni občinski investiciji, ki nikakor ni uspela zbuditi dovolj zanimanja pri lastnikih nepremičnin. Investicijo je občina reševala s prisilo in, kot je navadno pri teh stvareh, uporabila ali morda kar zlorabila svoja oblastvena upravičenja tako, da je določila obvezno priključitev na ta sistem.

 20.07.2026 10:22
dr. Sara Ahlin Doljak Otrok ni vsebina

Zadnje čase se večkrat zalotim, da ob pogledu na družbena omrežja ne vidim več samo fotografij. Vidim pravna vprašanja. Vidim otrokovo dostojanstvo. Vidim vprašanje privolitve. Vidim bodočega odraslega človeka, ki bo nekoč morda moral živeti z digitalno sledjo, ki je ni ustvaril sam.

 16.07.2026 00:00
prof. dr. Matej Avbelj UI marksizem in populizem

Še vedno živimo v dobi pregovornega navdušenja nad umetno inteligenco (UI). UI uživa podporo njenih razvijalcev, investitorjev in nas uporabnikov, ki si z njo lajšamo svoj vsak dan na poti do večje učinkovitosti.

 13.07.2026 00:00
Miriam Seliškar Prav(o) za vse!

Če obljubite, da ne boste nikomur povedali, vam zaupam veliko skrivnost: sodne počitnice in dopust so tik pred vrati. Še parkrat grem spat, pa se bom zbudila (skoraj) na obali – mož je namreč rezerviral parcelo 30 korakov od plaže. Ok, mogoče jih je 15, ampak ne bomo dlakocepili, a ne.

 09.07.2026 20:46
Zoran Skubic Še en »nečuven« škandal (ali njih več) v tem našem parlamentu… (Uvertura in 1. del)

Ah, ponovno o zgodbah, ki jih piše življenje zunaj in znotraj parlamentarnih hodnikov. Sedaj Slovenci, kljub (neutemeljenim) očitkom, vseeno nismo neka docela neizkušena devica, ko je govora o intrigah in intrigancah parlamentarnega »lajfa«.

 06.07.2026 09:25
dr. Jaka Cepec Optimizem, ki nas drži pokonci

Sedim na terasi s pogledom na morje in namesto da bi v miru užival ob zvokih čričkov, sedim za prenosnikom in tipkam tole kolumno. Nisem pozabil, da rok za oddajo kolumne praktično sovpada z začetkom dopusta, ravno obratno, že tri tedne prej sem si izdelal prav soliden načrt vseh stvari, ki jih moram pred dopustom počistiti z mize.

 02.07.2026 00:00
prof. dr. Miro Cerar Nihanja

Slovenija je v močnem pravno-političnem nihanju. Marsikje iz ene skrajnosti v drugo. Vlada napoveduje in že sprejema nekatere skrajne pravne in politične ukrepe, ki so reakcija na nekatere skrajne poteze prejšnje vlade, ki so bile reakcija na skrajne poteze prejšnje vlade itd.

 29.06.2026 10:09
mag. Janez Tekavc Digitalizacija sodstva: oranje s konji v dobi traktorjev

O digitalizaciji sodstva se govori že desetletja. Če je bilo slovensko sodstvo pred desetletji skorajda pionirsko v evropskem merilu, je po desetletjih še vedno le korak naprej, nekako tako kot rajnka Avstro-Ogrska monarhija v primerjavi z angleško industrijsko revolucijo. Pri nas še vedno orjemo s konji, drugod že nekaj let uporabljajo vsaj parne stroje, če ne celo sodobne traktorje.

 22.06.2026 00:00
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Parazit v naših mislih: kako umetna inteligenca odloča o naših usodah

Misli stroja so postale misli človeka.
Človek misli, da misli,
a misli stroj.
Požrl ga je in ga nadomestil z zobatimi mislimi.
Človek pa še vedno misli, da misli.[1]

 18.06.2026 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Zoisove štipendije na Vrhovnem sodišču

V Sloveniji se z javnim denarjem dela zelo sproščeno. Aneksi, podražitve ter druge malverzacije »za naše« in »njihove« javne projekte niso noben problem. So utečena praksa.

 15.06.2026 08:53
dr. Sara Ahlin Doljak Ko tehnologija postane glas pravnika

V pravu smo navajeni, da avtoriteto pogosto povezujemo z glasom. Odvetnik govori pred sodiščem, profesor predava v predavalnici, mediator vodi dialog med sprtimi stranmi. Govor ni zgolj sredstvo komunikacije, temveč pogosto tudi simbol strokovne moči, prepričljivosti in legitimnosti. Toda kaj se zgodi, ko glas izgine? Oziroma natančneje, ko ne izgine misel, temveč zgolj njen tradicionalni zvočni nosilec?

 11.06.2026 01:38
Zoran Skubic Desant na Aljažev stolp

Triglavu, temu braniku večnosti, slovenske, sem nekaj izbranih besed »izgubil« že januarja, ko je šlo za domala pozabljeno povest o dokaj žalostni usodi obeh (Njegovega Visočanstva) ladij istega imena. Tokrat pa je na vrsti kratka črtica o tem, kako se je, vsaj na ravni medijske agitacije, nekaj kratkih let po vojni, ki je dokaj neslavno potopila tudi SMS Triglav (I.), vnela pravcata propagandna bitka, ki bi se – zlasti, če bi zmanjkalo prepotrebne barve – lahko kaj kmalu utegnila prevesiti tudi v kak pravi, pravcati oborožen spopad. In vse našteto prav za – sam vrh Triglava.

 08.06.2026 09:11
Miriam Seliškar Ena plus ena sta dve

Ko se dolgo časa ukvarjaš z določenim, morda celo ozko strokovnim, področjem, se zna zgoditi, da večino časa vidiš le drevesa, gozd pa je le megleno ozadje ne povsem centrirane slike.

 05.06.2026 13:03
prof. dr. Miro Cerar Vplivi na volitve

Letošnja volilna kampanja, volitve v državni zbor ter povolilno sestavljanje vladne koalicije so nam nazorno pokazali, da se tudi slovenska politika hitro in uspešno prilagaja novi bizarni realnosti, ki ji v demokratičnem delu sveta diktira tempo predvsem ameriški predsednik Trump.

 01.06.2026 09:32
dr. Jaka Cepec Študentski s.p.

Samostojni podjetniki v letu 2026 na zakonodajnem področju doživljajo pravo malo renesanso. Najprej je v davčni položaj podjetnikov posegla odhajajoča vlada z znamenitim novembrskim Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Novoizvoljeni Državni zbor pa je potrdil Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ponovno posega v vprašanja davčno-socialnega položaja podjetnikov. Aprila 2026 pa je skupina poslank in poslancev v Državni zbor vložila še predlog Zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika.

 28.05.2026 07:16
mag. Janez Tekavc Davčna reforma: pol - pol Slovenski rek: »Naj sosedu krava crkne, če je že sami nimamo.« ali skrajšano: »Naj sosedu krava crkne« bi bil lahko slogan številnih davčnih mini reform, ki smo jim priča v zadnjih letih. Sveti gral fovšije so t. i. »normiranci«. 25.05.2026 04:17
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Dolgoročno preživetje Slovenije: Čas je za približevanje (tudi) Višegrajski skupini

In čisto ném
z zlim vetrom grem,
sem mu igrača,
in me
zdaj sem, zdaj tja,
kot mrtev list obrača.[1]

             - Paul Verlaine

 21.05.2026 01:58
prof. dr. Matej Avbelj Mlinski kamen političnega primitivizma

Pisalo se je leto 2000. V Ljubljani se je snovala nova desna opozicijska koalicija. Razvpiti komedijant jo je na kabaretnem, pol uradnem dogodku tovarišev nekdanje partije razglasil za koalicijo pička.

 18.05.2026 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetnik resnice ali resnica odvetnikov

V času, ko ima vsak svojo resnico prilagojeno trenutku, je pravo eno izmed zadnjih zatočišč, ki si sploh še upa govoriti o resnici v ednini. Tudi znotraj prava ta gotovost vztrajno bledi. Pravnik, še posebej odvetnik, je danes razpet med dve vlogi: med odvetnika resnice in resnico odvetnikov. Eno kliče k poklicni samodisciplini, spoštovanju dejstev, zvestobi postopku in zakonu. Drugo pa vedno glasneje k prilagoditvi pripovedi, k oblikovanju resnične zgodbe, ki mora predvsem zmagati.

 14.05.2026 03:59
Zoran Skubic Kavč in vse, kar k temu pristoji

Navadno se izogibam preveč dnevnoaktualnim temam. Hipno, instantno, bežno in ihtavo zame ni zanimivo, raje imam malce bolj poglobljen razgled. Konec koncev se mi le pozna, da nisem popolnoma svež ali neizkušen jurist, pa da ne bo pomote, kot vse v življenju, tako v dobrem kot včasih tudi slabem. A vendar me včasih kakšen utrinek sedanjosti vseeno premami, da tudi o tem spišem še kakšno misel več, pa čeprav tokrat ponovno o meni dokaj ljubih parlamentarnih zadevah.

 11.05.2026 09:25
Miriam Seliškar Ne vidim prav, gledam narobe?

Pri spoštovanju se mi zdi, da se zadnje čase vse bolj zatika. Spoštovati dano besedo. Spoštovati stisk roke. Spoštovati starejše – ne toliko njihovih let, bolj izkušnje, ki jih imajo. Spoštovanje napak – svojih in tujih. Spoštovanje drugih in drugače mislečih, pa čeprav se z njimi (absolutno) ne strinjamo, je ključ ohranjanja vsaj minimalnih medsebojnih odnosov.

 07.05.2026 16:13
prof. dr. Miro Cerar Merilo napredka

Napredek je bistvena sestavina življenja. Tu smo zato, da se razvijamo, da napredujemo. Toda kaj sploh je napredek? Ali drugače: ali je vsak napredek smiseln? Vsi napredujemo v šoli, pri igrah, v službah, pri razumevanju medsebojnih odnosov in drugih aktivnostih. Toda ali je napredek v znanju zemljepisa, zgodovine ali matematike po vrednosti enak napredku v veščinah laganja ali prisvajanja tujih stvari? Ali sploh napredujemo v pravih smereh ali pa z marsičem, kar počnemo, zapravljamo dragoceni življenjski čas in dejansko celo nazadujemo?

 04.05.2026 09:21
dr. Jaka Cepec Upniki med teorijo, pravom in prakso

Na aprilski Sodniški šoli insolvenčnega prava sem imel uvodno predavanje o vlogi upnikov pri poplačilu terjatev — o tem, ali upniki s svojimi pravicami v insolvenčnem postopku dejansko dosegajo boljše rezultate.

 30.04.2026 06:27
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Zakaj ne govorimo o pravniški diplomaciji?

Znanstvena in kulturna diplomacija sta že zdavnaj postali samoumevni del mehke moči države. Sta pomembni orodji, s katerima države gradijo medsebojno razumevanje, širjenje vrednot in vpliva, ne da bi aktivirale klasičnih vzvodov oblasti. Tretja veja oblasti, ki je sicer najbolj neodvisna in zavezana vladavini prava, je v mednarodnem prostoru skoraj nevidna.

 23.04.2026 01:18
mag. Janez Tekavc Bognedaj, da bi crknu ekran

Si upamo kot družba seči dlje in popolnoma prepovedati elektronske medije za otroke ter za vse, tako  za otroke in kot tudi za odrasle, še vsa družabna omrežja? Nekaj zgledov za to je že v tujini. Avstralija je omejila dostop za otroke, EU pripravlja ukrepe, ki bi omejili dostope za otroke. Kitajska ima sicer svoja omrežja, vendar nič manj zasvojenosti z njimi.

 20.04.2026 10:35
dr. Sara Ahlin Doljak Skrb za glas: pravica, ki jo še vedno preslišimo

Ko govorimo o glasu, pogosto mislimo na nekaj samoumevnega. Na zvok, ki pride iz nas, ko želimo izraziti misel, voljo ali čustvo. Toda glas ni le fizična danost. Je pravno relevantno sredstvo izražanja, temelj človekovega dostojanstva in eden ključnih načinov uresničevanja osebnostnih pravic.

 16.04.2026 01:24
prof. dr. Matej Avbelj Demokratizacija kibernetskih napadov

Živimo v obdobju nenehnih kriz. Permakriza, če poslovenimo angleško skovanko, ki je bila leta 2022 tamkajšnja beseda leta, se v Evropi vleče že od propada pogodbe o ustavi za Evropo naprej. Odtlej smo živeli ustavno-politično krizo, finančno, ekonomsko, migrantsko, varnostno krizo, krizo temeljnih vrednot: demokracije in vladavine prava, javnozdravstveno krizo, krizo zaradi vojne v Ukrajini, kasneje v Izraelu in zdaj še v Iranu. Tega ni konca ne kraja. Grozi pa nam še morebitna kibernetska kataklizma.

 13.04.2026 06:30
Miriam Seliškar A si ti tut vn padu? Not padu ali pa vn padu – grozno, ko zapišeš, ampak v resničnem svetu zelo uporabno. Na tisti pozitivni strani smo, ko »not« pademo – ko nas nekaj zanima in raziskujemo, poizvedujemo, spremljamo. »Vn pademo«, ko imamo vsega dovolj in spustijo zavore kulturnega pogovora, prepričevanja. 09.04.2026 10:24
dr. Jaka Cepec Pari passu (II): pravičnost v treh jezikih

V prejšnji kolumni sem pokazal, da pri enakih številkah — ista masa, iste terjatve — tri različna pravila delitve dajo tri povsem različne rezultate. Enako premoženje, enake terjatve, tri različne ideje pravičnosti. Obljubil sem, da bom pokazal, od kod ta pravila sploh pridejo. In predvsem: zakaj izbira med njimi ni tako samoumevna, kot se zdi.

 02.04.2026 08:25
Zoran Skubic Služiti!

Sedaj, ko obeležujem okrogel mernik dvajsetih letnikov reševanja nemalokrat precej zahtevnih strokovnih zadreg (drugih) v raznoraznih službah, je seveda čas za refleksijo. Kje sem, od kod izviram, kaj me še vedno – mika. Že dejstvo, da sem se profesionalno za dokaj nekratek čas znašel v javnem sektorju, je izvorno nezaželen sad konkretnih življenjskih okoliščin, na katere nisem imel nikakršnega vpliva.

 30.03.2026 10:17
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Ko središče več ne drži 'Vse. Vse ptice. Vse bomo pobili, je rekel. In zbal sem se, da mi bo neko noč skoz temne sanje razklal lobanjo in da bo iskal z blaznim kljunom, če se v gnezdu mojih misli ne skrivajo pojoče ptice,' je nekoč zapisal Dane Zajc.[1] 26.03.2026 05:33
prof. dr. Miro Cerar Lojalnost ustavi

Volitve so za nami in pričenja se proces oblikovanja nove sestave državnega zbora in nove vlade. Spodobi se, da čestitamo političnim strankam, ki so zasedle mesta v parlamentu, med njimi seveda še posebej zmagovalni stranki.

 23.03.2026 09:23
dr. Sara Ahlin Doljak Ko pravo utihne, spregovori mediacija

V mediaciji, pridruženi sodnim postopkom, kjer se prepiri razraščajo in rane ostajajo nevidne, tišina ni odsotnost besed, temveč prostor za soglasje. Tam, kjer sodne dvorane zamolčijo čustva in kjer Družinski zakonik (DZ) pogosto ne zadostuje za razumevanje človeške bolečine, stopi v ospredje mediator. Delo mediatorja ni bleščeče, ni kričeče. Je tiho. In ravno zato tako zelo močno. Mediacija, kot jo opredeljuje tudi Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ), poudarja prostovoljnost, nevtralnost in zaupnost kot temeljne stebre postopka. Prav ti elementi ustvarjajo pogoje, v katerih lahko dialog nadomesti spor in razumevanje nadvlada potrebo po zmagi.

 19.03.2026 03:19
mag. Janez Tekavc Platon na volišču

Predvolilni čas je tisti, ki kar vabi k branju Platonove Države, še posebej tistega dela, ki spodbuja k razmisleku o tem, kakšen naj bi bil vladar. Hotel sem prepisati odlomek iz knjige, pa knjige nisem našel, tako da sem si pomagal z iskalnikom, našel srbsko izdajo in odlomek prevedel s pomočjo umetne inteligence.

 16.03.2026 08:42
Miriam Seliškar Trideset vprašanj in odgovorov

Zdajle nekdo zavija z očmi, ampak že Carly Simon je pela, da ta pesem ni o njem, v mojem primeru o njej. Pravzaprav gre bolj za razmišljanje o času, njegovem minevanju in sledeh, ki jih pušča na naših obrazih.

 12.03.2026 11:21
prof. dr. Matej Avbelj Svet brez mednarodnega prava

Iranskega ajatole ni več. To je dobra novica. Načeloval je totalitarni državi, ki je grobo obračunavala z vsemi, ki niso bili po volji njeni od, menda, boga poslani oblasti. Nenazadnje smo masakre na ulicah Teherana lahko spremljali še nedavna. Iranski podpis najdemo tudi pod Hamasom, Hezbolahom, pri Hutijevcih in še kje. Pa vendar, tokratni napad na Iran z mednarodnim pravom nima opraviti nič.

 09.03.2026 04:15
dr. Jaka Cepec Pari passu: pravičnost ali iluzija samoumevnosti?

Načelo pari passu oziroma načelo par conditio creditorum odgovarja na tisočletja staro vprašanje, kako razdeliti omejen vir med več upravičencev, kadar je vsota zahtev upravičencev večja od razpoložljivega vira. Načelo par conditio creditorum ponudi zelo enostavno in robustno rešitev, ki se je od rimskega prava naprej praktično (nihče ni zares dvomil v to pravilo) uporabljala v vseh pravnih redih.

 05.03.2026 01:13
Zoran Skubic Razporoka naša vsakdanja?

V teh vrsticah se mi je že večkrat zapisala (bržkone) sposojena misel, da je uradna sklenitev »večne« zveze dveh posameznikov – vsaj po razpoložljivih dognanjih znanosti in področne stroke (ali strok) sodeč – še vedno daleč najslabša pogodba, kar jih premore civilistika. Pa spet brez zamere. A vsakdo, ki je poročen, je že po sami sili tega dejstva lahko le neizprosen optimist. Še zlasti, če ima tak par za povrh skupni naraščaj.

 02.03.2026 10:13
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Volitve in kognitivno vojskovanje: smo pripravljeni?

Državnozborske volitve so praktično pred vrati. Manj kot samo vsebino programov različnih strank in notranjepolitične vidike bi rad izpostavil nekaj drugega. Nahajamo se v specifičnem zgodovinskem trenutku. Mednarodnopolitične okoliščine že dolgo niso bile tako zaostrene. Vprašanje je, če je Slovenija pripravljena.

 26.02.2026 05:44
prof. dr. Miro Cerar Volilni molk

Parlamentarne (državnozborske) volitve so pred vrati in pričela se je volilna kampanja, ki se v skladu z zakonom zaključi z dnem, ko nastopi volilni molk. Ta se prične 24 ur pred dnem glasovanja in traja vse do zaključka glasovanja. Razprava o tem, ali je volilni molk smiseln, se je v preteklosti odprla že večkrat.

 23.02.2026 09:11
dr. Sara Ahlin Doljak Družinsko pravo kot prostor individualizirane pravičnosti

V pravni stroki pogosto govorimo o pravnih normah, institutih in postopkih, kakor da bi obstajali v sterilnem, od ljudi ločenem prostoru. Na številnih pravnih področjih se takšna abstrakcija zlahka ohranja: pogodbe se razdrejo, odškodnine se izplačajo, gospodarske družbe se preoblikujejo, življenje pa teče naprej, pogosto brez vidnih posledic.

 19.02.2026 01:32
mag. Janez Tekavc Limita

Pred več kot sto leti je Fran Milčinski, ki ni bil le pravnik, napisal delo, ki kar ne izgubi svoje večne aktualnosti. Šaljivost je pač doma v naših krajih. Morda tudi sedaj ne pojenja, samo da se v zadnjih mesecih rada kaže v bliskovitih spremembah davčne zakonodaje namesto v koruznih hlebčkih in tekmovanju s Tepančani. Ena skupna točka pa vendarle veže stoletje razlike: poseben občutek za matematiko.

 16.02.2026 10:50
Miriam Seliškar Hiša enakosti

Ravno sem odkorakala svoj dnevni sprehod. No, nisem! Zadnjih nekaj dni sem se borila z običajno sezonsko nadlogo – prehladom. Malce za šalo, malce zares: to sem si lahko »privoščila«, ker so mi bili tudi sodni urniki naklonjeni, nisem imela nobenih razprav ali »zadev v rokih«.

 12.02.2026 16:21
prof. dr. Matej Avbelj E6 za Evropo dveh hitrosti

V pričakovanju parlamentarnih volitev 22. marca se je v Sloveniji na nek način ustavil čas. O, ko bi se res. (Ne)dogajanje zadnjih tednov priča o tem, da slovenska politika našo državo s polno paro potiska celo nazaj. Medtem pa se svet, ki je dokončno padel s tečajev, na naše politične petelinje boje pač ne ozira. Razumljivo. Toda skrbeti bi nas moralo vsaj to, da tudi v Evropski uniji (EU) naša država postopoma, a vztrajno drsi v drugi plan.

 09.02.2026 01:51
dr. Jaka Cepec Motiti se je človeško, zato se algoritem ne sme motiti

Kaj se zgodi, ko vam tehtnica vsako jutro pokaže natančno pet kilogramov preveč? Prvih nekaj dni ste verjetno slabe volje, nato pa se prilagodite. Veste, kje ste. Napaka je sistemska, predvidljiva in – kar je ključno – obvladljiva. V vedenjski ekonomiji temu pravimo pristranskost (bias). Kaj pa, če je tehtnica nepredvidljiva? En dan vam ulije lažno upanje in pokaže tri kilograme premalo, naslednjič vas brez opozorila »kaznuje« s sedmimi kilogrami preveč. Takšni tehtnici ne boste nikoli zaupali. Njena težava ni v napačni nastavitvi, temveč v variabilnosti. To je šum (noise).

 05.02.2026 09:57
Zoran Skubic Tehnološka zloba (ali »ker lahko …«)

V življenju dajem precej več poudarka tradicionalno preverjenim rešitvam kot pa včasih dokaj mimobežnim novotarijam. Bridke izkušnje (predvsem osebnih porazov) in kopica nepremišljenih odločitev so me namreč izučile, da je zaupanje resda dragocena valuta, a z njo vseeno ni mogoče plačati prav vsakega zapitka, ki ti ga vsakdanjik neizbežno pripelje s sabo.

 02.02.2026 10:30
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič ZDA in 'Blagi blažitelj narodov': Ko najmočnejša sila omeji svojo mehko moč

V začetku leta je odjeknila novica, da Združene države Amerike izstopajo iz 66 mednarodnih organizacij. Čeprav ta odločitev ni pretirano presenetljiva, pa je potrebno bolj poglobljeno razumevanje tega, kaj se je dejansko zgodilo, pa tudi kakšne so posledice za ZDA, mednarodno pravo in svet.

 29.01.2026 06:18
prof. dr. Miro Cerar Zavore in ravnovesja

Naraščajoča nevarnost v svetu ne popušča. Obstoječi konflikti in grožnje, tudi takšne, kot je nakazana invazija ZDA na Grenlandijo, ter usihanje moči mednarodnega prava kažejo, da postaja zadeva tudi za Evropsko unijo (EU) vse bolj resna. Na srečo sprožajo vsi ti pojavi tudi nasprotne reakcije, tj. zahteve po miru, demokraciji, spoštovanju mednarodnega prava in normalizaciji porušenih odnosov v mednarodnem prostoru. Vprašanje je, kaj bo prevladalo. Upajmo, da bo tudi EU res kmalu dokončno dojela, da se mora postaviti na lastne noge, pokazati več odločnosti in mnogo bolje izkoristiti svoje potenciale.

 26.01.2026 10:24
dr. Sara Ahlin Doljak Ko vabilo obljubi enakopravnost, stavba pa jo zanika

Dostop do sodišča ni tehnično ali organizacijsko vprašanje, temveč eden izmed temeljnih pogojev pravice do sodnega varstva in poštenega postopka. V pravnem sistemu, ki temelji na načelu enakosti pred zakonom, bi moralo biti samoumevno, da so sodišča fizično, funkcionalno in organizacijsko dostopna vsem udeležencem postopkov. Kljub temu se v slovenskem sodstvu že leta razkriva globok razkorak med normativno zagotovljenimi pravicami in njihovo dejansko uresničitvijo. Ta razkorak ne obstaja le na abstraktni ravni predpisov, temveč se zelo konkretno in vsakodnevno kaže v prostoru sodnih stavb.

 22.01.2026 02:44
mag. Janez Tekavc Zakaj se tako zelo bojimo zdravnikov, ki delajo dopoldne v javnem sistemu in so popoldne zasebniki?

Smo jim nevoščljivi, ker popoldne zaslužijo več kot dopoldne? Smo nevoščljivi pacientom, ki si lahko privoščijo plačati za svoje zdravje?

 19.01.2026 04:43
Miriam Seliškar Izzivi, ki zmanjšujejo stres

No, tako. Sprejeli smo vse novoletne zaobljube in se jih večinoma še držimo! Za vse male prekrške in pregrehe bo še dovolj časa. Predhodnica novoletnih zaobljub, ki po svoji naravi veljajo za naprej, so takšni ali drugačni pregledi preteklih dogodkov. Včasih pa se da tudi brez njih. Je manj stresno!

 16.01.2026 11:37
prof. dr. Matej Avbelj Intenzivno usihanje mednarodnega prava

Z vidika mednarodnega prava se je leto 2026 začelo naravnost katastrofalno. Ameriške sile so se »sprehodile« v Caracas in zajele venezuelskega predsednika. Sporočeno nam je bilo, da Amerika potrebuje nafto te države, iz katere je bilo treba pregnati iranske, kitajske in ruske interese. Venezuele ne bo vodila demokratična opozicija, temveč Amerika za več let, in to prek ostankov Madurovega režima. To pa še ni vse. Zahodna polobla pripada ZDA, zato so oči Trumpove administracije že obrnjene tudi v Kolumbijo, da o Kubi niti ne govorimo.

 12.01.2026 00:00
dr. Jaka Cepec Ali lastništvo bank vpliva na poplačilo terjatev v stečajih?

S soavtorji že več kot desetletje empirično raziskujemo, kako v praksi potekajo slovenski stečajni postopki. V tem času smo se ukvarjali z različnimi vidiki stečajev – od njihovega trajanja in stroškov do vloge sodišč in stečajnih upraviteljev. Zadnja v nizu teh raziskav pa se je osredotočila na vprašanje, ki je bilo v mednarodni empirični literaturi zapostavljeno: kakšno vlogo imajo pri poplačilu terjatev sami upniki.

 08.01.2026 01:34
Zoran Skubic Zgodbe, naše vsakdanje, tokrat spet o ljubezni (ali pač?)

Pripovedna umetnost že od pamtiveka predstavlja vezivno tkivo vseh človeških skupnosti, in to že od časov, ko pisane besede sploh še ni bilo. Kako pomembna je bila nekoč vloga podajanja zgodb izkazuje že dejstvo, da je imela v bolj davni preteklosti ne glede na (prevladujočo) kulturo skorajda vsaka malce bolj organizirana vaška skupnost tudi svojega vedeža, beri – pripovednika. In ko je ta vedež umrl, še zlasti, če ni imel naslednika, je z njim izginil tudi del duše, predvsem pa zajeten kos nenadomestljive identitete te skupnosti.

 05.01.2026 10:42
prof. dr. Miro Cerar Mir in nemir

V preteklih dneh smo proslavljali Božič in zdaj smo že v pričakovanju novega leta. To je čas, ko radi govorimo tudi o miru. Želimo si miru v svetu in domačem okolju. Tisti, ki nas prednovoletni čas še posebej delovno izčrpa, si želimo vsaj nekaj mirnih prazničnih dni.

 29.12.2025 13:10
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Energetska revščina in vladavina prava

Ker se bliža zima in postaja vedno bolj mrzlo, se tudi letos spomnim, da mnogi nimajo dovolj toplega doma. Govorim o energetski revščini. Čeprav smo jo v Sloveniji v zadnjem desetletju uspeli zmanjšati, je, glede na zadnje podatke Statističnega urada, še vedno energetsko revnih prek 100.000 ljudi. Gre za problem, ki je v družbi široko prisoten, čeprav je situiranim pretežno neviden. Kot je pel Bob Dylan: 'How many times can a man turn his head, pretending that he just doesn't see?'

 24.12.2025 01:33
dr. Sabina Zgaga Markelj Rokohitrsko spreminjanje kazenske zakonodaje

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) ni prvi, ki bi bil v Sloveniji za kazensko področje rokohitrsko sprejet.  Iz izkušenj bi morali vedeti, da ima tak način sprejemanja zakonov posledice. Ker pa imajo sodišča navado prijazno pokrivati razne pomanjkljivosti zakonodajalca (verjetno zaradi hudih posledic doslednega spoštovanja načela zakonitosti za konkretni kazenski postopek), slednji nima pravih spodbud za skrbno pisanje zakonodaje.

 22.12.2025 03:43
dr. Sara Ahlin Doljak Od sodnih dvoran na Netflixu do resničnih sodnih hodnikov

V svetu, kjer algoritmi spodbujajo blišč in potrošnjo, se zdi, da družbeni status ni več rezultat integritete ali strokovnosti, temveč inventarja luksuznih predmetov, ki jih človek pokaže na zaslonu. Družbena omrežja in oglaševalska industrija nam vsak dan ponavljajo isto sporočilo: pomembno je, kaj imaš, ne kdo si.

 18.12.2025 04:53
prof. dr. Matej Avbelj Vse šibkejši imunski sistem države

Mesta, trgi in vasi so se zavili v praznično vzdušje. Otroci so na trnih, kaj jim bo prinesel božiček. Odrasli pa, kot pred vsakimi prazniki in počitnicami, še bolj hitimo z zaključevanjem vseh naših opravil. Da bi se nato lahko vsaj na kratko zaustavili. Predahnili. Ter ob koncu naredili tudi bilanco. Črto pod tistim, kar je bilo. V pričakovanju onega, kar nemara še pride.

 15.12.2025 05:16
Miriam Seliškar »Return to sender«

Hči je bila stara pet let (in pol, bi me dopolnila, če bi videla, kaj pišem), ko smo se za božično-novoletne praznike odpravili v London. Velike rjave očke so gledale med kapo in šalom v nov svet, drugačen od dobre, stare Ljubljane – nabrežja Ljubljanice z nekaj sramežljivimi lučkami in klasičnim okrasjem. London je žarel v vseh barvah, oblikah in zvokih.

 12.12.2025 10:45
Zoran Skubic Triglav ni samo gora …

Triglav je nesporno že od pamtiveka simbol slovenstva. Še tako razborit domači vaški ali regionalni posebnež, ki venomer, četudi zgolj iz od nekdaj pobratenih Srbov izposojenega motiva (beri: »inata«), kljubovalno vozi svojo »špuro«, se bo ob omembi našega mogočnega očaka ustavil, malodane pokrižal. Triglav je vendarle – Triglav.

 08.12.2025 16:33
dr. Jaka Cepec Zakaj »moje« stane več kot »tvoje«?

Ronald Coase je leta 1991 prejel Nobelovo nagrado za prelomno pojasnilo, da so transakcijski stroški in lastninske pravice osrednja elementa delovanja trga. Njegova ideja je bila preprosta, a vplivna: učinkovita razporeditev virov ni odvisna le od cen, ampak od pravnega in organizacijskega okolja, v katerem se ljudje sploh lahko pogajajo. S tem je ekonomijo premaknil iz sveta abstraktnih modelov v realnost, kjer imajo iskanje informacij, sklepanje pogodb in uveljavljanje pravic svojo ceno.

 04.12.2025 04:21
prof. dr. Miro Cerar Ohranjanje evropske (EU) identitete

Pred leti se je v mednarodnem prostoru uveljavil rek: Združene države izumljajo, Kitajska kopira, Evropa regulira (US invents, China copies, Europe regulates). Ta rek zdaj ni več v celoti aktualen, kajti Kitajska glede na število lastnih inovacij vedno hitreje dohiteva ZDA in jo bo verjetno kmalu prehitela. Delno pa rek še drži, kajti Evropa, točneje Evropska unija, je tako na področju inovacij, kot na številnih drugih področjih še vedno prvak v pravnem normiranju. In prav slednje nam pove veliko o nas samih – tako v pozitivnem, kot negativnem smislu. Seveda pa je to le delček perspektive, ki jo na kratko orisujem v tej kolumni.

 01.12.2025 10:51
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Tehnofevdalizem in mi, digitalni podložniki

Tehnofevdalizem pomeni ekonomski model, kjer si tehnološki velikani prisvojijo digitalne komunikacijske kanale, nato pa s podatki in odvisnostjo od platform ustvarjajo dobiček na do neke mere podoben način, kot so v 19. in začetku 20. stoletja lastniki zemljišč izkoriščali odvisni položaj viničarjev. Tako viničarstvo kot tehnofevdalizem opisujeta način sistemskega iztrganja rente od odvisne populacije; eden v vinogradništvu, drugi v digitalni ekonomiji.

 27.11.2025 01:41
dr. Sabina Zgaga Markelj Policijske evidence osebnih podatkov

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-9/24 z dne 25. 9. 2025 odločilo o zahtevi Informacijskega pooblaščenca (predlagatelj) za oceno ustavnosti prvega odstavka, prve alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 129. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), kolikor so se nanašali na evidenco kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol. Te določbe so urejale obdelavo osebnih podatkov iz evidenc policije v drugi fazi hrambe v t. i. blokirani obliki (to je obravnavanje v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov z dokumentarnim gradivom), roke hrambe navedenih osebnih podatkov, dostop do njih in ravnanje z anonimiziranimi podatki.

 24.11.2025 06:30
dr. Sara Ahlin Doljak Digitalna preobrazba v pravni praksi

Ko se poglabljamo v sodobno pravno prakso, se pred nami razkriva digitalna pokrajina, bogata z inovacijami. Umetna inteligenca ne le pomaga pri pravnem raziskovanju, temveč ga revolucionira, saj ponuja vpoglede s hitrostjo in globino, ki je bila pred desetletjem nepredstavljiva. Tehnologija veriženja blokov ne obljublja le transparentnosti, temveč nov, paradigmatičen nivo varnosti in zaupanja v transakcije. Te izboljšave napovedujejo novo dobo, vendar postavljajo ključno vprašanje: kako lahko pravna praksa sprejme ta digitalni objem, ne da bi se oddaljila od tistih, katerim je obljubila služiti?

 20.11.2025 11:46
prof. dr. Matej Avbelj Zlom ustave pod težo povsem razuzdane oblasti

Danes, v ponedeljek, 17. 11. 2025, bo Državni zbor – jasno – po nujnem postopku obravnaval predlog Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Gre za t. i. Šutarjev zakon, s katerim želi vlada Roberta Goloba ukrepati po novomeški tragediji. Vladin pristop je konceptualno in logično zgrešen ter očitno protiustaven.

 17.11.2025 03:05
Miriam Seliškar Presečna množica socialne in pravne države

V preteklih dneh smo se dnevno srečevali z novicami, ki jih pravzaprav sploh nikoli ne bi smeli slišati. Ja, šele ko se je zgodilo nepojmljivo, so se megalomanski državni aparati zganili in desetletja nenaoljeno kolesje je kar naenkrat zahreščalo, zakašljalo in se pognalo – a žal v napačno smer. Vedno znova in znova rešujemo pretekle težave, ki se jih, roko na srce, sploh ne da več rešiti. Kot rada rečem: voda pod mostom. Tega ne mislim podcenjujoče ali da bi bilo to zanemarljivo. Daleč od tega! Težave imamo – vsi skupaj, ne samo država, ne samo državni podsistemi, ne samo ministri in ne samo posamezna regija.

 13.11.2025 14:40
Zoran Skubic O ljubezni, časti in (res) neobhodnem živežu (tudi) v vojnem času

Pravo je umetnost, predvsem pa umetelnost pravičnega in dobrega. Če nič drugega, je to tista iztočnica, ki me je še kot popolnega laika v zame še precej bridkem prvem letniku »jusa« obvarovala tega, da se nisem raje prepisal na nek drug, recimo, precej lažji fakultativni izziv. Saj kar te na intimni ravni res izzove, te, če vseeno vztrajaš, tudi obrusi, okrepi, včasih morda celo oplemeniti. Preizkušnje so namreč niti, ki tkejo žlahtnost naše življenjske izkušnje. Brez njih težko postanemo tisto, kar nam je »zares« namenjeno. A pravo kot instrumentarij pravil dostojnega ravnanja »vobče« seveda ni docela imuno na bridke kaprice realnosti, zlasti seveda v izrednih razmerah, ko se dostojnost miru umakne brutalni sili neizprosnega vojnega konflikta, kar dandanes na našo žalost ni (več) popolnoma izključena možnost. Če kdaj, je pregovorna umetnost količkaj spodobne pravičnosti še toliko bolj na preizkušnji prav v časih, ko je uradna usmeritev celotnega državnega aparata prav v tem, da se sovraga, domačega ali tujega, z vsemi sredstvi onemogoči, izbriše, izniči. In tako se tudi razkorak med tem, kar je pravo in kar je (res) prav, venomer širi in poglobi, včasih celo do popolne neprepoznavnosti. V vojni namreč pravo kmalu postane še toliko bolj neobrzdano bojno sredstvo vladajočih politik, njegova prva žrtev pa je seveda pravica posameznika. No, razen, kot bomo videli, če si morda po igri usode doma z Dolenjskega (konca). No, vsaj tako nas uči naša zgodovinska (in pravna) izkušnja izpred malenkost več kot stotih let, kot bomo videli v nadaljevanju.

 10.11.2025 07:59
dr. Jaka Cepec Ali lahko danes tri sladolede?

Na letošnjih 51. Dnevih slovenskih pravnikov smo s kolegicami izr. prof. Mojco M. Plesničar ter asistentkama Manjo Skočir in Lano Katarino Gotvan pripravili sekcijo z naslovom Vedenjska ekonomija in pravo. V okviru dvourne sekcije smo predstavili osnove interdisciplinarnega področja, ki ga v zadnjem desetletju poznamo pod imenom vedenjska ekonomska analiza prava. Ob povabilu, da si ob priliki preberete naše prispevke v reviji Podjetje in delo, naj le na kratko pojasnim, da vedenjska ekonomska analiza prava združuje spoznanja ekonomije in psihologije ter razkriva, kako ljudje v pravnem sistemu dejansko sprejemajo odločitve – ne kot idealno racionalni akterji, temveč kot bitja z omejeno pozornostjo, voljo in informacijami, ki se odzivajo na spodbude, čustva in družbeni kontekst.

 06.11.2025 04:24
prof. dr. Miro Cerar Sodobniki

Že večkrat sem nameraval napisati nekaj strnjenih misli o sodobnikih, vendar sem za to očitno potreboval posebno spodbudo. To spodbudo mi je nehote dal Franci Gerbec, letošnji nagrajenec Zveze društev pravnikov Slovenije in Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije za življenjsko delo. Ob podelitvi tega velikega priznanja na letošnjih Dnevih slovenskih pravnikov se je namreč g. Gerbec v svojem govoru poimensko zahvalil številnim pravnikom, ki so mu pomagali pridobiti pravniško znanje ali so na različne druge načine pomembno zaznamovali njegovo pravniško pot. Naštel je imena in priimke številnih že pokojnih profesorjev, izkušenih pravnih praktikov, urednikov pravnih revij in drugih, ki so kot njegovi sodobniki prispevali svoje znanje in osebnostni vpliv k njegovemu razvoju in razvoju slovenskega prava. Vsaka takšna spoštljiva zahvala ima posebno pozitivno vrednost, hkrati pa nas opominja na pomanjkanje zavesti ljudi in človeštva o pravem pomenu naših sodobnikov.

 03.11.2025 08:57
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Pritožite se sončni upravi

V preteklih tednih se je v medijih ponovno pojavila zgodba o sončnih elektrarnah in t. i. net meteringu. Ne gre za novo problematiko, niti ne za izzive, ki jih v podobnih oblikah glede spodbud in drugih vidikov financiranja fotovoltaike v preteklosti nismo videli v drugih evropskih državah. Namen tega prispevka je podati resno kritiko, da se lahko tisti, ki so to stanje zakuhali, zamislijo nad svojim ravnanjem. Slovenija glede fotovoltaike pogosto deluje brez notranje logike, konsistence in odgovornosti. Ne gre za eno napako, ampak za serijo odločitev, ki so pripeljale do tega, da so v nezavidljivi situaciji vsi od odjemalcev do ponudnikov in da bo dolgoročni račun na koncu plačala država in davkoplačevalci.

 30.10.2025 01:23
dr. Sabina Zgaga Markelj Knjiga Slovenija in mednarodno kazensko pravo

V eni izmed prejšnjih kolumn sem že omenila pomen mednarodnega kazenskega prava v sedanjih časih in potrebo po njegovem poznavanju tudi v okvirih slovenskega pravnega sistema. Tokrat pa bi rada predstavila našo knjigo Slovenija in mednarodno kazensko pravo, ki je poleti izšla pri GV Založbi. Naš namen je bil obravnavati mednarodno kazensko pravo, kot se je v Sloveniji že uporabljalo in kot bi za Slovenijo še lahko bilo relevantno tako z vidika mednarodnega sodelovanja kot z vidika delovanja sodnega, vojaškega in političnega sistema.

 27.10.2025 05:36
dr. Sara Ahlin Doljak Med pravico do odločitve in dolžnostjo do sočutja

Ko pravo sreča človeško ranljivost, besede postanejo pretesne. Na točki, kjer se odločanje o življenju dotakne njegovega konca, kjer se razumsko sreča z neizbežnim, pravo ne more več biti le zakonski členi, ampak postane preizkus človečnosti. Razprava o avtonomiji ob koncu življenja ni vprašanje ideologije, temveč zrelosti: ali smo kot družba pripravljeni priznati, da svoboda ni le pravica odločiti, temveč tudi dolžnost razumeti trpljenje drugega?

 23.10.2025 02:05
prof. dr. Matej Avbelj »Reforma« in reforma pravosodja

Minuli teden je odprl novo poglavje v zgodbi o slovenski pravni državi. Politika je znova pokazala, da ji za učinkovito in pošteno pravno državo v resnici ni mar. Najpomembnejše pa je, da sta se Sodni svet in sodniško društvo odzvala drugače kot včasih. Ne zaradi varovanja lastnih koristi, temveč sistemsko in ad rem. V skrbi za ohranitev tistega, kar od pravne države še ostaja.

 20.10.2025 01:57
Miriam Seliškar Ko te čas ujame

Priznam, da sem pogrešala nežni glas računalniških tipk, ki ga moja tipkovnica »spušča« od sebe, kadar oblikujem besedilo – pa naj si bo za kolumne ali kakšno drugo besedilo. Najpogosteje imam med škrabljanjem tipk tudi dovolj časa, da misli oblikujem, prelijem v besede in na koncu preberem na dah, da začutim smisel in preverim, ali sem uspela preslikati moja razmišljanja v dokument (beri: na list).

 17.10.2025 12:31
Zoran Skubic Usodni trikotnik

Pisalo se je ne tako davno leto 1936, ko je samcati predstavnik haitijske športne delegacije ob slavnostni otvoritvi enajstih zaporednih poletnih olimpijskih iger v Berlinu res pisano gledal. A tokrat ne zgolj na račun dejstva, da so v tistih avgustovskih dneh venomer in vsepovsod odzvanjali uvodni stihi tam domače himne (v prostem prevodu »Mi čez vse«) ter drugih izbranih tevtonskih stihov ali da je prizorišče preletavala ogromna zračna ladja, ki je merila v dolžino skoraj četrt kilometra, ki bo čez manj kot leto končala v ognjeni kataklizmi blizu New Yorka.[1] Ni ga toliko motilo niti dejstvo, da je s slavnostnega podija (tudi) v njegovo smer vsake toliko precej nervozno pogledoval nek možicelj v rjavi uniformi s precej predirljivim glasom in dokaj pomenljivo frizuro, da o okusu njegovega brivca sploh ne izgubljamo besed. Ne, kar je edinega slavnostnega reprezentanta te karibske državice najbolj (z)motilo, je bilo dejstvo, da se je nekaj vrst za njim pod zaporedno črko L nahajalo devet predstavnikov države, ki je imela identično zastavo njemu lastni. Šele takrat je namreč dojel, da ima njegova (modro-rdeča) zastava enako barvno kombinacijo in razporeditev, kot je ta bila približno dve stoletji lastna tudi – Lihtenštajnu.

 13.10.2025 05:50
dr. Jaka Cepec Goljufanje kot optimalna strategija

Se vam v domačem gospodinjstvu pogosto zgodi, da kljub drugačnemu dogovoru s partnerjem le na hitro posesate ali nedosledno počistite kopalnico z mislijo, da je vse OK, ker bo naslednji teden za isto delo na vrsti drugi partner? Ste v zadnjih mesecih pozorno spremljali debato o t. i. dvojni rabi obrambnega proračuna? Ali res še nikoli niste razmišljali o načinih razpolaganja s premoženjem, ki bi zmanjšali vašo davčno obveznost? Ste vsaj v času študija prepisali del izpita od soseda ali se z njim posvetovali o pravilnem odgovoru?

 09.10.2025 11:14
prof. dr. Miro Cerar Volja

Ljudje vseskozi delujemo na voljni podlagi in pojem volje uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Le redko pa se vprašamo, kaj sploh je volja in kako se oblikuje. Govorimo o dobri in slabi volji, o močni in šibki volji, o volji do življenja, o volji zakonodajalca ali sodnika, o svobodni ali nesvobodni volji, o individualni ali obči volji itd. Nekateri ljudje z močno voljo dosežejo velike in celo neverjetne stvari (npr. izjemne poklicne uspehe, »čudežne« ozdravitve ali osebne preobrazbe), marsikdo pa po drugi strani nima zadosti volje, da bi nekaj storil ali spremenil v svojem življenju, s čimer ni zadovoljen. Pogosto tudi nimamo dovolj voljne moči, da bi se uprli slabim praksam ali navadam (ne znamo jim odločno reči: Ne!). Vsa ta in druga vprašanja, povezana z voljo človeka in družbe, so bistvenega pomena za naša življenja in poklice, zato jim tu namenjam nekaj svojih misli, pri čemer je namen te kolumne seveda (lahko) le zelo skromen, kajti vprašanja, ki zadevajo voljo so predmet številnih poglobljenih filozofskih, teoloških, psiholoških in drugih razprav.

 06.10.2025 08:33
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Za v prakso usmerjeno pravno »znanost«

Pred nekaj tedni sem sodeloval na posvetovalnem panelu o tem, kako naj v Sloveniji vrednotimo znanstvene dosežke. Nakazan je bil korak v pravo smer. Čeprav radi govorimo o tem, da mora biti znanost usmerjena k družbeni koristi, področje prava pri tem rado izpade.

 02.10.2025 05:08
dr. Sabina Zgaga Markelj Prvi šolski dan

Pa smo dočakali dan, ki smo ga čakali s ponosom, pričakovanjem in tudi s tesnobo. In, priznam, s solzico v očeh. Najina hčerka je šla v prvi razred. Okoli tega dne se vedno vrtijo klasični pogovori, ki prej ali slej privedejo do ugotovitve, da res ne vemo, kam je šel čas in kdaj je tako zrasla. In res je nerazumljivo, kako se, ko si enkrat vpet vanje na kakršenkoli način, ti vrtčevski in šolski cikli tako hitro in še vse hitreje vrtijo. Tak občutek sem imela že, ko sem sama hodilo v šolo, pa tudi, ko sem pozneje delala na fakulteti. Zdaj pa sploh. Tolažim se, da imam zdaj pred sabo devet let, preden me spet zadene naslednja prelomnica oziroma obletnica. Po drugi strani pa sem si tudi za teh pet vrtčevskih let predstavljala, da bodo dolga in da imam zato še dovolj časa.

 29.09.2025 09:38
dr. Sara Ahlin Doljak Invalidnost ni pomanjkljivost

Ko razmišljamo o svetu prava, pogosto govorimo o idealih: pravičnosti, enakosti in dostopnosti. Besede, ki nosijo težo zgodovine, filozofije in ustavnih načel, se zapisujejo v predpise, učbenike in sodne odločbe. Pravo ni le skupek pravil, je življenje, so izkušnje in empatija, ki oblikujejo to, kako pravne norme delujejo v praksi. Sredi tega se pokaže, kako dragoceni so profesorji z invalidnostjo za pravno izobraževanje.

 25.09.2025 01:06
prof. dr. Matej Avbelj Nova igra v mestu: zunanje zadeve EU

Zadnjič sva spet klepetala. Midva z umetno inteligenco. Klepetala sva o stanju v Uniji. Primerjala sva, kako je govoril Juncker pred desetimi leti in kaj je imela von der Leynova povedati letos. Razlika je bila očitna. Pa ne v tem, da je stanje v Uniji danes kaj boljše od tistega pred desetimi leti. Fokus je bil povsem drugačen. Pred desetletjem se je EU ukvarjala predvsem sama s seboj. Tokrat pa je aktualna predsednica Evropske komisije, tako je izračunal moj klepetalni robot, kar tri četrtine svojega govora namenila zunanjim zadevam.

 22.09.2025 05:07
Zoran Skubic Največji bančni rop v vsej »amerikanskej« zgodovini ali balada o izginulem zlatu in zlatem pivu 10.000 dolarjev. Vsota, ki bi jo danes dokaj velikodušno zaokrožili tam nekje okrog 8500 evrov. Zanemarljiv znesek? Nikakor ne, vseeno pa to ni kak nespodobno ogromen seštevek, za katerega bi zdaj kdo tvegal dušo in telo,[1] kaj šele zaporno kazen. V preteklosti pa je bil to precej bolj »resen« denar, sploh pred kakimi sto leti. Leta 1925 bi namreč ta vsota že zgolj ob upoštevanju učinka neizprosne inflacije navrgla današnjo kupno moč 180.000 dolarjev (ali 155.000 evrov). Ni slabo, kajne? No, če se za povrh še upošteva, da je imel takratni dolar (še) kritje v zlatu, pa ta seštevek postane še precej bolj »interesanten«. Za 10.000 dolarskih šuškavcev ste namreč na današnji dan leta 1925 na domači banki lahko dobili – reci in piši – 15 kilogramov čistega zlata. Koliko to nanese danes, prepuščam bralčevi domišljiji.[2] 15.09.2025 10:17
dr. Jaka Cepec Strokovno srečanje Aktualna vprašanja insolvenčnega prava

Tokratna kolumna je namenjena predstavitvi tradicionalnega, letos že šestnajstega strokovnega srečanja Aktualna vprašanja insolvenčnega prava, ki ga organizira GV Založba. Dogodek vsako leto pritegne strokovnjake s področja insolvenčnega prava in ponudi prostor za razprave o najnovejših temah iz sodne prakse in teorije.

 11.09.2025 04:22
prof. dr. Miro Cerar ZDA na poti v diktaturo ZDA so že od januarja letos, ko je predsedniški mandat prevzel Donald Trump, na poti v diktaturo. Če je bilo prve korake v tej smeri še mogoče opravičevati kot odločne in za Trumpa značilne zaletave politične poteze, je postopoma postalo jasno, da svoje avtokratske mentalitete, ki jo žal na splošno podpira velik del ameriškega volilnega telesa, predsednik ne bo več brzdal. In ker je odpor ameriške politične opozicije in civilne družbe zoper številne predsednikove ukrepe, ki vedno bolj slabijo demokratično in pravno državo, relativno šibak, se proces agresivnega uveljavljanja njegove politike nadaljuje in stopnjuje. 08.09.2025 09:38
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Slovenski paradoks svobode izražanja: pravica do prijetnega govora

Če vprašate povprečno Slovenko ali Slovenca, ali podpira svobodo govora, bo večina odgovorila pritrdilno. Če vprašate, ali je sprejemljivo biti nesramen do drugih, kaj kmalu ugotovite, da te podpore nikoli zares ni bilo.

 04.09.2025 14:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Preiskovalna pooblastila organov zunaj kazenskega postopka

V slovenskem pravnem prostoru je vse bolj opazen trend, da nekatera pooblastila, tradicionalno povezana izključno s policijo, pridobivajo tudi organi, pristojni za vodenje nekazenskih postopkov. To ni le vprašanje pristojnosti na primer Finančne uprave RS (FURS), zasebnih varnostnikov ali občinskih redarjev, temveč širši pojav, ki ga odraža tudi podobnost zakonske in podzakonske ureditve teh pooblastil s tistimi, ki jih določata Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Pravilnik o policijskih pooblastilih za policijo.

 01.09.2025 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Tiha moč soglasja v družinski mediaciji

V mediaciji, pridruženi sodnim postopkom, kjer se prepiri razraščajo in rane ostajajo nevidne, tišina ni odsotnost besed, temveč prostor za soglasje. Tam, kjer sodne dvorane zamolčijo čustva in kjer Družinski zakonik pogosto ne zadostuje za razumevanje človeške bolečine, stopi v ospredje mediator. Delo mediatorja ni bleščeče, ni kričeče. Je tiho. In ravno zato tako zelo močno.

 28.08.2025 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Usihanje mednarodnega prava na plečih Ukrajine

Oči demokratičnega sveta so z napetostjo zrle, kaj bo prineslo prvo srečanje ameriškega in ruskega predsednika po izbruhu vojne v Ukrajini. Imele so kaj videti. Prisrčen sprejem na rdeči preprogi. Prelet letal. Trdni stiski rok in skupna vožnja v predsedniškem avtomobilu. Skratka, videz medsebojnega prijateljstva, naklonjenosti, skorajda harmonije med voditeljema Amerike in Rusije. Prebivalci Ukrajine so medtem zrli v nebo, kaj smrtonosnega bo zanje še prineslo iz smeri Moskve. V EU pa smo se – razen v dveh državah – spraševali, če naše oči nemara ne lažejo.

 25.08.2025 01:14
Zoran Skubic Zbogom, ljubljanska srajca (2. del) V moji prejšnji kolumni ste se lahko med drugim podrobneje poučili o tem, kako se je v slovenski vokabular vrinila cela kopica frazemov, povezanih predvsem s čevlji.[1] Tokrat razmišljam, kako trdovratno se včasih vsakdanjega jezika »prime« neka druga krilatica, katere neposredni izvor je večini sodobnih naslovnikov popolnoma neznan. Govor bo seveda znova o t. i. ljubljanskih srajcah, tokrat o tem, kako se je ta nekdanja psovka trdosrčnih »urgermanstvu« in velenemštvu vernih v času in prostoru pomensko spreminjala. Nekdanja žaljivka predvsem nemčurjev nekdanje kranjske in sedanje slovenske prestolnice je namreč sčasoma za marsikoga, zlasti pa seveda za kakega rojenega in (doma) vzgojenega Ljubljančana, postala celo znak izrednega ponosa … 18.08.2025 05:33
dr. Jaka Cepec Položaj upnikov v predlogu Zakona o lastniških zadrugah delavcev

Vlada RS je 23. julija 2025 sprejela predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD). Namen je sistemsko urediti vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij po zgledu ameriškega ESOP (employee stock ownership plan). Predlog ureja štiri tematske sklope: (1) status in delovanje lastniške zadruge, (2) pravila pridobivanja deležev v matični družbi, (3) položaj zaposlenih v zadrugi ter (4) davčne spodbude in olajšave, vezane na transakcijo.

 14.08.2025 11:36
prof. dr. Miro Cerar Pozabljivost

Pozabljivost je pomemben del našega življenja, ki mu praviloma posvečamo premalo pozornosti. Seveda se vsakodnevno zavedamo, da smo to ali ono pozabili, oziroma da nam je ušlo iz spomina. Toda v pozabljivost kot takšno, tj. kot v pojav, ki je bistven za naše življenje, se praviloma ne poglabljamo. Zakaj smo pozabljivi? V čem je funkcija naše pozabljivosti? Ali je morda le prirojena motnja, brez globljega pomena ali smisla za naše življenje? Ter še nekoliko bolj družboslovno, ali celo pravniško: zakaj ljudje pozabljamo tudi pomembna družbena dejstva in kakšen pomen ima lahko pozabljivost za družbo ter še posebej za pravo in pravniški poklic?

 11.08.2025 10:14
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Pravna latovščina: premislek o kvaliteti zakonodaje Kolikokrat smo kot pravniki že odprli zakon in se vprašali: »Kaj za vraga to pravzaprav pomeni?« 07.08.2025 04:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Izdaja tajnih podatkov

Nujna posledica potovanja v London je nakup knjig na letališču pred poletom domov. V najnovejši zalogi je roman Precipice (slov. Prepad), eno novejših del Roberta Harrisa, ki je tudi avtor uspešnice Konklave (po kateri so posneli film). Knjigo sem začela brati, nisem pa je še dokončala. Moram priznati, da ni bila moja najboljša izbira doslej.

 04.08.2025 10:20
dr. Sara Ahlin Doljak Znanje je razumevanje

Spodbuda študentom pri raziskovanju in pisanju zaključnih nalog

V času, ko so informacije skoraj brezplačne in nenehno dostopne, se pogosto srečujemo z nevarno iluzijo, da: vemo, ker smo prebrali; razumemo, ker smo našli; znamo, ker smo povzeli. Resnica je drugačna, informacije niso znanje.

 31.07.2025 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Bitka za nov večletni finančni okvir EU

16. julija je predsednica Evropske komisija v Bruslju predstavila osnutek novega večletnega finančnega okvira (VFO) za EU. Gre za iniciativo v okviru sicer skromne lastne fiskalne politike EU, ko se za sedemletno obdobje vzpostavijo referenčne vrednosti, na podlagi katerih so sestavljeni letni proračuni EU. Tokrat za obdobje 2028–2034 Evropska komisija predlaga najvišji znesek v zgodovini EU, ki bi v sedmih letih dosegel kar 2000 milijard. Politični, strokovni in medijski odzivi, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, so bili zelo burni in pretežno odklonilni.

 28.07.2025 02:50
Miriam Seliškar Tokrat o čakalnih dobah v pravosodju

Vem, nekajkrat sem že zapisala, da čas hitro mineva, ampak je res. Zdi se, da sem komaj pred nekaj dnevi pisala lansko julijsko kolumno, pa je že čas za novo (počitniško) besedilo.

 24.07.2025 09:37
Zoran Skubic Zbogom, ljubljanska srajca (1. del)

Pregovori, fraze, reki in dovtipi imajo marsikdaj zagoneten izvor. Ste recimo vedeli, da večina slovenskih pregovorov o čevljih izhaja še iz davnega srednjega veka, skoraj vsi po vrsti pa se nanašajo na trende visoke oblačilne omike, ki so v določenem stoletju prevladovali med takrat vodilnim slojem prebivalstva, plemstvom? Tako se rek »stopiti v prevelike čevlje« nanaša še na obdobje renesanse, ko se je posameznikov socialni status po takrat veljavnem »oblačilnem redu« meril tudi s tem, kako široke čevlje je ta v predelu prstov (sploh lahko) nosil.[1] Prav ste prebrali, širše je bilo tvoje (pohodno) stopalo, več si takrat veljal. A gorje ti, če si si dovolil imeti na nogah večje čevlje, kot je dopuščal tvoj socialni domet! In če se je tako kdo iz nižjih slojev neupravičeno navzel »visoke noše« plemenitašev in se s tem zameril zemljiškemu gospodu, so ga kaj kmalu pričakali sramotilni pranger, jajca s izdatno pretečenim rokom in tudi kaka druga odbrana vsakodnevna srednjeveška nesnaga (na primer konjske fige), ki so jo mimoidoči na poti na njivo in polje mimogrede zalučali v njegovo smer (in obraz).

 21.07.2025 09:38
dr. Jaka Cepec »Samostojni podjetniki si ne izplačujejo plače in hkrati tudi nimajo dobička« Naslov tokratne kolumne sem si izposodil iz izjave gospe Humar,[1] generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo. Z izjavo se je odzvala na izziv, ki ga prinaša nova določba drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Ta določa, da koncesionarji v okviru koncesijske dejavnosti dejavnost izvajajo na nepridobiten način, in sicer tako, da presežek prihodkov nad odhodki lahko porabijo (zgolj) za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti– torej za investicije v prostore in opremo (z namenom nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave), za stroške usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja, za plače zaposlenih ali za tekoče stroške poslovanja. 17.07.2025 10:12
prof. dr. Miro Cerar Ponovni referendumski fiasko

Niti leto dni ni minilo od lanskoletnega referendumskega fiaska, ko smo že soočeni z novim. Spet gre za nacionalni posvetovalni referendum in ponovno tudi za zelo pomembno referendumsko temo. Podobno kot je oktobra lani Državni zbor preklical svoj že razpisani posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem – JEK 2 (glej mojo kolumno Referendumski fiasko, z dne 28. 10. 2024), se nam zdaj obeta preklic že sprejete odločitve Državnega zbora o razpisu referenduma o slovenskem povečevanju obrambnih izdatkov v okviru slovenskih zavez obrambni zvezi Nato. Če bo tudi tokrat prišlo do preklica že izglasovanega referenduma, bo to sicer dobro zato, ker je bil ta referendum izglasovan nepremišljeno in vsebuje nejasno oziroma zavajajoče vprašanje. Toda tako v primeru preklica, kot v primeru morebitne izvedbe tega referenduma, lahko že zdaj ugotovimo, da je bil institutu referenduma zaradi predvolilnih političnih igric ponovno zadan boleč udarec, ki odraža nizko raven demokratične kulture in politične zrelosti v Sloveniji. To velja še toliko bolj, če upoštevamo, da je spor okoli navedenega referenduma pospremila še napoved predsednika vlade o razpisu referenduma o članstvu v Natu.

 14.07.2025 15:28
izr. prof. dr. Luka Martin Tomažič Vloga pravnikov pri boju za mir

Živimo v svetu, ki gori. Manjša žarišča se širijo v regijske spopade. Število žrtev oboroženih konfliktov se je v pokoronskem času bistveno povečalo. Spopadi v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in drugod prinašajo razdejanje, primerljivo s hudimi krizami preteklih desetletij. Od groženj z jedrskim uničenjem do kibernetskih napadov in nespoštovanja mednarodnega ekonomskega prava, ustaljeni mednarodni red se ruši, tradicionalna diplomacija je v veliki meri neuspešna. Družbena in mednarodna vprašanja, za katera smo upali, da so razrešena, se vračajo v vsej svoji brutalnosti. Tudi ko orožje utihne, konflikti pogosto še naprej tiho tlijo pod površjem.

 10.07.2025 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Kazenski postopek kot tolažba?

Nedavno tega je hčerkina vrtčevska skupina na sprehodu na cesti našla povoženega mucka. Na globoko žalost in pretresenost vseh so ugotovili, da mucek pripada enemu izmed hčerkinih sošolcev. Lahko si samo predstavljamo žalost tega otroka, ki je zagledal svojega ljubljenčka na cesti neposredno po nesreči. Kar pa me je prijetno presenetilo, je globoka povezanost te skupine, saj so fantka takoj začeli tolažiti. Vsak izmed otrok je iskal način, kako bi ga potolažil. Medve sva na primer vso soboto izdelovali mucka, ki naj bi ga dobil na hčerkinem rojstnem dnevu, in vozilo zanj. Da ne bi bil morda komu v vrtcu preveč všeč in bi mu ga vzel. Drug sošolec pa se je menda javil, da jim bo priskrbel novega mačjega mladička, ko jih bodo pri sosedu spet imeli. Res so tesno povezani in kar malce žalostno je, da se njihovo obdobje brezskrbnega otroštva v vrtcu letos končuje in da se bodo delili v različne razrede. Čeprav je to neizbežno.

 07.07.2025 05:20
dr. Sara Ahlin Doljak Ime brez obraza, moč brez meja

V tišini delovne sobe, kjer je edini zvok pritajeno brnenje računalnika, se iz polteme poraja nekaj izjemnega. To ni trenutek zunanjega blišča ali prizorišče herojskih dejanj, temveč prostor tihega ustvarjanja, kjer moč misli presega meje fizičnega sveta. Ime brez obraza tipka v noč. Prsti levice oblikujejo črke, stavke, ki iščejo resnico, sprašujejo, analizirajo, predlagajo odgovore. V tej navidezni osamljenosti se rojeva znanost v svoji najčistejši obliki, osvobojena zunanjih oznak, telesa, obrazov in družbenih etiket.

 03.07.2025 01:20
prof. dr. Matej Avbelj Vrh, ki je bil šele začetek Minuli teden smo doživeli več vrhuncev. Šolsko leto je doseglo svoj vrh in otroci, pa tudi starši, so olajšani odšli na počitnice. Simbolični vrh, vsako leto 25. junija, doseže tudi naša republika, ko simbolno zaznamuje dan državnosti. Letos smo slišali, da »bo dostojen pokop naša druga slovenska osamosvojitev«. Karkoli naj bi to že pomenilo. K sreči pa ni prišlo do pokopa transatlantskega zavezništva, ki se je prav na naš dan državnosti zbralo na vrhu Zveze Nato v Haagu. Tam so, kot smo lahko prebrali, voditelji znali prešteti do 10. 30.06.2025 09:02
Miriam Seliškar Zeleno ni samo barva

V Uradnem listu št. 43/2025 je bila 17. 6. 2025 objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah > Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki bo začela veljati letošnjo jesen. Uredba prinaša novosti, ki se v večini primerov vežejo na prihodnost – energetsko učinkovitost, ohranjanje naravnega okolja ali vsaj manjše obremenitve le-tega, »popravlja« določena poimenovanja (energijska > energetska), dodaja nove predmete, za katere naj velja zeleno javno naročanje, in spreminja opise ter zahteve za že opredeljene predmete.

 27.06.2025 12:07
Zoran Skubic Neobvezno pravno razmišljanje o praznikih EU (in dopustu)

Letni dopust. Sicer ena temeljnih delavskih pravic in hkrati osnovna civilizacijska pridobitev, ki jo kot družba obravnavamo bolj ko ne kot samo po sebi umevno. A v naših (post)modernih časih (predvsem) vse večjih obremenitev na delovnem mestu, zastojev na cesti ter, bodimo iskreni, dokaj brezsramnega navijanja cen raznoraznih »ponudnikov« je letni oddih pač postal dokaj drag, včasih celo nedosegljiv »špas«. Kaj ti namreč pomaga še tako prvobitna človekova pravica, če je niti ne moreš, vsaj kolikanj kvalitetno, (iz)koristiti? Večna gonja za čim večjo optimizacijo dobička, ki je sicer srž in podstat kapitalizma, ima dokaj neizprosno logiko: »Več je preprosto – več.« Tu ni mesta za sentimentalnost, no, raje recimo bobu bob, tudi človečnost.

 23.06.2025 05:52
dr. Jaka Cepec O vlogi sodišču pridružene mediacije v pravdnih postopkih – empirična vaja

Na pobudo Sveta za alternativno reševanje sporov smo v letih 2023 in 2024 s Petrom Grajzlom in Barbaro Mörec izvedli obsežno empirično raziskavo o vlogi in učinkih sodišču pridružene mediacije v slovenskih pravdnih postopkih. V analizo smo zajeli skoraj 400.000 pravdnih zadev, zaključenih med letoma 2008 in 2023 na vseh 44 okrajnih in 11 okrožnih sodiščih. Vključene so bile tako civilne kot gospodarske pravde.

 19.06.2025 09:43
prof. dr. Miro Cerar Poplava prava in etike

Prejšnji teden sem sodeloval na strokovni konferenci, na kateri smo razpravljali o vzrokih in posledicah zakonodajne hipertrofije v Sloveniji. Ker je ta tema nadvse aktualna tudi širše in na področju etičnih norm, ji danes namenjam nekaj misli. Pravnih predpisov in drugih aktov je namreč ogromno ne le v Sloveniji, temveč tudi v mnogih drugih državah ter na ravni EU in mednarodnega prava. Podobna rast je vidna pri pisanju etičnih kodeksov, načel in pravil o integriteti ter podobnih zadevah. Regulacija družbenega življenja je sicer že dolgo pretirano bujna, bohotna oziroma povečana (hipertrofična), vendar v zadnjih desetletjih prerašča že v poplavo. Le-te sicer še vedno ne bi poimenoval cunami, vendar pa poplava formalnih pravnih, etičnih in drugih norm človeka in človeštvo ne le usmerja in koordinira, temveč tudi vedno bolj duši. In ker ta regulacija za svoje cilje in nadzor nad ljudmi vedno bolj uporablja sodobno tehnologijo, je področje človekove svobode in avtonomnosti vedno ožje. Ob tem se kar vsiljuje vprašanje, kako to vpliva na človekovo psiho in um ter na družbena razmerja. Seveda pa se vedno znova tudi sprašujemo, kako navedeno hipertrofijo vsaj zamejiti, če že ne zaustaviti.

 16.06.2025 09:32
Anže Kimovec Kakšno prihodnost želim za svojega otroka

Kaj kmalu bom dobil otroka. Rojstva svojega prvorojenca se neizmerno veselim. Vsak dan, ko zagledam svojo nosečo ženo, se bolj in bolj zavedam pomena, ki ga potomec prinese v življenje starša. Slednji prevzame odgovornost za dobrobit povsem nebogljenega bitja.

 12.06.2025 10:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Gimnazijska obletnica

Letos ima naša, moja Gimnazija Jesenice 80 let, hkrati je letos tudi 30 let splošne mature.

 09.06.2025 00:47
dr. Sara Ahlin Doljak Zakaj študirati pravo

Vsako leto junija bodoči bruci sedijo pred polami državne mature. V tem mesecu, prežetem z napetostjo, pričakovanjem in odločanjem o prihodnosti, se postavljajo vprašanja, ki jih pozna vsak maturant: Kam naprej? Kaj izbrati? Kaj je moja pot?

 05.06.2025 00:16
prof. dr. Matej Avbelj Ustavni konflikt z mednarodnim pravom in pravom EU

Ali 160. in 161. člen Ustave, ki določata izključno pristojnost Ustavnega sodišča za presojo podzakonskih splošnih aktov in predpisov lokalnih skupnosti, nasprotujeta mednarodnemu pravu in pravu EU?

 02.06.2025 03:14
Miriam Seliškar Martinova popotnica

Ne vem, kdo je urejal moj urnik, ampak nekako sta se konec prejšnjega in začetek tega tedna združila v celoto, ki zahteva, da za trenutek ali dva postanem in si vzamem »svojih pet minut« (če parafraziram reklamni slogan). Včasih takrat ne razmišljam o ničemer, kar ni vedno lahko, če pa se stvari ravno »poklopijo«, razmišljam o vsem mogočem. Spomini in misli se nekako po svoje zvrstijo, zložijo se v neko skladno celoto. Odprta vprašanja nenadoma dobijo odgovore, pravne strmine niso videti tako strme in visoke. Kar velja za poslovno, velikokrat velja tudi za domače okolje in v obeh smo skupna točka ljudje.

 29.05.2025 09:37
Zoran Skubic Stoletnica prve sodne justifikacije v ljubljanski justični palači

Letos mineva natančno 130 let od usodnega velikonočnega potresa, ki je leta 1895 obsežne dele tedanje Ljubljane sesul v zgolj pesek in prah. A vsak še tako boleč udarec bridke usode utegne obenem pomeniti tudi izjemno priložnost, zlasti za nekaj popolnoma novega. In tako se je v tem sprva še s tramovi podprtem mestu tudi spričo kopice novcev, ki so se v ljubljanski erar na podlagi prostovoljnih nabirk zgrinjali iz praktično vseh kronovin takrat skupne (avstrijske) države, začelo vsepovsod pospešeno obnavljati, renovirati, predvsem pa povsem na novo graditi.

 26.05.2025 09:36
dr. Jaka Cepec Argumentacijski paradoks: Ko dodatni argumenti zmanjšajo moč celotni argumentaciji

Tako v zasebnem kot poslovnem življenju pogosto poskušamo sogovornike prepričati v svoj prav. Ob tem se zanašamo na domnevo, da več argumentov vodi v večjo prepričljivost. Združimo ključne razloge s podpornimi, pogosto šibkejšimi, ki bi še dodatno podprli naše stališče in »nedvomno« dokazali naš prav. Po logiki racionalnega sklepanja in v skladu z Bayesovim izrekom naj bi vsak dodatni argument, tudi šibkejši, pozitivno prispeval k verjetnosti, da je neko stališče pravilno. Pravila racionalnega sklepanja nas torej učijo, da je v podporo našemu stališču koristno poiskati čim več argumentov, saj se bodo posamezni argumenti (sicer z različnimi utežmi) med seboj seštevali in bo rezultat z našega stališča tako optimalen. Več naj bi bilo bolje.

 22.05.2025 04:19
prof. dr. Miro Cerar Primitivna demokracija

Beseda primitivno označuje nekaj, kar je na nizki, začetni ali preprosti stopni razvoja (npr. primitivno ljudstvo, primitivna umetnost ali primitivno orodje), po drugi strani pa, v slabšalnem pomenu, označuje neizobraženost, nekulturnost in grobost. Primitivna (politična) vladavina zato pomeni dve različni stvari. Po eni strani lahko označuje najzgodnejše in najbolj preproste oblike vladanja v začetnih oblikah človeških skupnosti, po drugi strani pa preproste, nekulturne in grobe vidike vladanja, ki so prisotne tudi v sodobnih razvitih in kompleksnih družbah. Če torej govorimo o primitivni demokraciji v današnjem tehnološko razvitem in kompleksnem svetu, mislimo predvsem na demokracijo, v kateri prevladujejo neizobraženost, nekulturnost in grobost. Takšna demokracija je na poti v svoj razkroj. V sebi nosi namreč izrazito težnjo po fizični prevladi močnejšega, kar vodi v avtokracijo oziroma avtoritarnost. Aktualno dogajanje v svetu nam kaže, da je moderna demokracija, osnovana na razsvetljenski liberalni doktrini ter dograjena s socialnimi in drugimi korektivi, vedno bolj ogrožena prav zaradi lastnega primitivizma.

 19.05.2025 09:42
Anže Kimovec Živeti ali umreti 2.0

Na začetku leta so poslanci koalicijskih strank v zakonodajni postopek vložili (drugi) predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Predlog ZPPKŽ obravnava temo, za katero tako na evropski[1] kot na slovenski ravni trenutno ni splošnega konsenza – težko si pa tudi predstavljam, da bo dosežen v bližnji prihodnosti. Posameznikovo načelno stališče glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je namreč izrazito tesno povezano z različnimi osebnimi okoliščinami, zlasti starostjo, vero, političnim prepričanjem, poklicem in invalidnostjo. Predlog mi vzbuja mešane občutke, ki bi jih v tej kolumni želel deliti z vami. Namen kolumne torej ni podrobno vsebinsko predstaviti predlog zakona (ta je sumarno predstavljen na straneh 12–16 predloga ZPPKŽ), ampak opozoriti na nekatera vprašanja, ki so se meni – in verjetno tudi komu drugemu – porodila že v času lanskega posvetovalnega referenduma ter me spremljajo tudi ob letošnjem predlogu zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

 15.05.2025 01:45
dr. Eneja Drobež Otoček izključnosti v oceanu svobode

Od vseh pravnih področij mi je najljubše avtorsko pravo, ker varuje zelo dragoceno dobrino – ustvarjalnost. V tem se ljudje razlikujemo od živali in od umetne inteligence. Ustvarjalni posameznik je nagrajen z avtorsko pravico, ki je po Geigerju »otoček izključnosti v oceanu svobode«.[1] Toda avtorska pravica ne more biti varovana na enak način kot druga lastnina. Lastnik zemljišča naroči geodeta, ki mu njegove meje določi do centimetra natančno. Avtor pa ne more naročiti strokovnjaka, ki bi vnaprej z gotovostjo povedal, v katerih primerih bo lahko uporabo avtorskega dela prepovedal, kdaj ne bo šlo za uporabo tega dela oziroma kdaj bo uporaba dopustna brezplačno kot citat, karikatura ali pastiš. Da nadgradim Geigerjevo prispodobo: valovi svobode butajo ob otoček izključnosti in brišejo njegove meje.

 12.05.2025 01:03
dr. Sara Ahlin Doljak Odpuščanje kot temelj pravnega miru

Večino sodišču pridruženih mediacij preživim z zakonci ali bivšimi zakonci, ki so v postopku mediacije zaradi razveze zakonske zveze, s strankami, ki so že razvezane, vendar še vedno sredi pravnih ali čustvenih bojev z bivšimi partnerji zaradi skrbništva, stikov in preživnine skupnih otrok. V skoraj dvajsetih letih dela v vlogi odvetnice in mediatorke na področju družinskega prava sem spremljala neštete življenjske zgodbe, pogosto zaznamovane s travmo, izdajami, razočaranjem in bolečino. V ospredju večine zgodb pa je velikokrat nezmožnost odpustiti in pustiti preteklost za sabo.

 08.05.2025 07:52
prof. dr. Matej Avbelj Ali se zgodovina na Vrhovnem sodišču ponavlja

Pisalo se je leto 2018, ko je Vrhovno sodišče na svoji spletni strani objavilo nepodpisano sporočilo za javnost, v katerem je oznanilo, da bo spoštovalo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo. Ob tem je hkrati javno naznanilo, da se Vrhovnemu sodišču zdi argumentacija ESČP v zadevi Pro plus proti Sloveniji, št. 47072/15, neprepričljiva. Ker je to moralo pomeniti, da Vrhovno sodišče te sodbe ne bo spoštovalo (če spoštuje samo tiste sodbe, ki ga prepričajo), se je ostro in enotno odzvala tradicionalno zadržana slovenska pravna stroka, oglasili pa so se celo nekateri vrhovni sodniki.

 05.05.2025 00:00
Zoran Skubic Na današnji dan nedavno tega: klavrn konec malenkost drugačne zdravstvene reforme

Preteklost ni ogledalo sedanjosti, je pa marsikdaj njen (pogosto dokaj neprijeten) odsev. Šele ko je vse mimo, nas neredko udari pregovorni krč »ko bi vsaj!« ali pa: ali nismo nekoč že imeli podobne dileme, reševanje katere je kljub izdatnemu vloženemu trudu in vsem izžetim prizadevanjem že zaradi napačnega izhodišča obrodilo klavrne rezultate. In tu so prav pretekle (slabe) izkušnje še kako dragocena valuta. Če jih seveda (še) pomniš; a gorje, če jih pozabiš. In tako je več kot (čisto) historično naključje, da so že v bolj davnih časih naše politične odločevalce zaposlovala zlasti vprašanja v tesni povezavi z zdravstvenim sistemom. A takrat so bila to vprašanja vsebinske, ne strukturne narave. To je zgodba o naši zakonski prepovedi ženitve, če si bil okužen s »sifilido«, gonorejo ali nečim, čemur se ne brez kančka pomenljivosti reče mehki šanker,[1] ki je pred domala natančno 90 leti veljala manj kot (normativno) leto.

 28.04.2025 10:20
Miriam Seliškar Nekaj malega o aneksih v javnih naročilih

V zadnjih nekaj dneh smo kar velikokrat slišali, da se pogodbene vrednosti projektov, ki se financirajo iz državnega (ali občinskega) proračuna, krepko dvigajo in dosegajo zneske, ki si jih navadni državljani najbrž sploh ne znamo predstavljati. Ja, namenoma sem uporabila prvo osebo množine – tudi sama namreč spadam med davkoplačevalce, zato je kakšen cent teh zneskov plačan tudi iz mojega (davčnega) žepa.

 24.04.2025 13:36
dr. Jaka Cepec Kognitivna disonanca V skladu z načrtom bi se morala današnja kolumna ukvarjati z zelo kompleksno in argumentativno naporno sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 11/2024. O njej je v zadnjih tednih vsaj na kratko pisalo že nekaj komentatorjev, a še vedno menim, da so bili nekateri ključni poudarki prezrti. Bolj ko se je bližal rok za oddajo, bolj mi je postajalo jasno, da ob konkretni preobilici dela v zadnjih dneh izbrane teme tokrat ne bom zmogel obdelati tako, kot si sodba zasluži. 17.04.2025 08:00
prof. dr. Miro Cerar Stroka in politika

Med stroko in politiko mora biti v demokraciji prisotno nenehno sodelovanje, hkrati pa tudi jasna razmejitev delovanja. V strogo politični sferi, ki jo predstavljajo npr. parlament, vlada in šef države mora imeti stroka pomembno mesto, toda odločitve morajo sprejemati politiki. V drugih družbenih sferah so v vsakdanjih interakcijah in v okviru raznih skupnosti odločitve pretežno sprejemane upoštevaje običajne, moralne in druge ne-politične norme (npr. v družini, društvu ali verski skupnosti) ali pa so sprejemane pretežno po strokovnih merilih (npr. v šolstvu, znanosti in deloma gospodarstvu). Stroka sama po sebi ni namenjena (demokratičnemu) vodenju družbe, politika, ki ne upošteva stroke pa je izrazito slabovidna in družbo prej ali slej pripelje v hude zagate in konflikte. Za razliko od demokracije, v avtoritarnih sistemih stroka ni avtonomna in še manj neodvisna. Ne le humanistika in družboslovje, pač pa tudi umetnost ter naravoslovne in tehnične znanosti in stroke se morajo podrediti politični diktaturi. V slednji je lahko zemlja tudi ploščata in ena rasa ali narod vreden več od drugih. Tudi zato je demokracija, kljub številnim pomanjkljivostim, še vedno (naj)boljša politična ureditev.

 14.04.2025 07:44
Anže Kimovec Živel 1. maj, praznik dela!

Naj mi bralec ne zameri, ker to kolumno pišem tri tedne pred samim delavskim praznikom, vendar je navdih pač ena od stvari, ki jih posameznik ne more obvladovati. V tej kolumni bi želel deliti svoje misli o generacijskih razlikah, ki so pri odnosu do dela očitne.

 10.04.2025 13:13
dr. Sabina Zgaga Markelj (Ne)občutljivost

France Prešeren je napisal pesem Čez tebe več ne bo, sovražna sreča:

 07.04.2025 01:04
dr. Sara Ahlin Doljak Pravnik med znanstvenim spoznanjem in prvinskim čutom za pravičnost

V današnjem svetu se pravo vse bolj prepleta s hitrim pretokom informacij, površnimi interpretacijami in instantnimi mnenji, ki jih oblikujejo mediji, družbena omrežja in politični diskurzi. To pomeni, da so pravniki pogosto izpostavljeni pritiskom, ki jih spodbudijo k poenostavljanju kompleksnih pravnih vprašanj, pri čemer se pogosto izgubita analitična globina in metodološka doslednost. V takšnem okolju je še posebej pomembno, da se pravnik zavestno izogne pastem razpršene zavesti in površne medijske ali feljtonske logike, ki prepogosto zanemarjajo bistvo pravnih konceptov in temeljnih načel. Stremeti mora k znanstvenemu pristopu, ki mu omogoča poglobljeno razumevanje tistih pravnih področij, ki jih obravnava, ter graditi svoje stališče na preverjenih metodoloških in znanstvenih temeljih.

 03.04.2025 01:51
Miriam Seliškar Zapustnikove terjatve in dolgovi

Žal se slej ko prej vsakdo sreča s tisto verjetno najbridkejšo izkušnjo – smrtjo nekoga bližnjega. Ob vseh povsem intimnih občutkih pa svoje »zahteva« tudi birokracija. Pravkar zapisane besede nikakor niso mišljene slabšalno – pravni red v okviru pravne države terja urejena razmerja, saj le tako lahko zagotavlja pravno varstvo posamezniku.

 01.04.2025 15:16
prof. dr. Matej Avbelj To ni več business as usual

Razhajanje med slovenskim družbenopolitičnim mehurčkom in evropsko javno zavestjo je vse večje. V Delu so ga opisali z besedami, da »geopolitični premiki v evroatlantskem prostoru puščajo državljane Slovenije relativno hladne, saj v Sloveniji med prebivalstvom ni zavladala oborožitvena histerija«. Slovenci drugače od povprečnega Evropejca vztrajajo, da bi se »EU morala bolj posvečati gospodarstvu, prehrani in energetiki«. Skratka, za našo državo vse ostaja business as usual.

 31.03.2025 00:00
Zoran Skubic Na senčni strani valentinovega: Ločitev od mize in postelje na tej in na oni strani Alp pred niti ne tako davnimi časi (2. del)

V teh dokaj turobnih marčevskih dneh nadaljujemo razmišljanje o pravnem institutu, ki je bil v dveh ločenih državah, komajda vzniklih s pogorišča prve svetovne kataklizme, in potem vse do njunega propada urejen do pike enako, a v praksi pogosto uporabljen sila drugače. In če smo si v prejšnji kolumni podrobneje pogledali slovenske izkušnje z institutom ločitve od mize in postelje med obema vojnama, je danes na vrsti prikaz (dokaj) zanimivih praks, ki so se v zvezi s tem vprašanjem v taistem času razvile na oni strani Karavank, tj. tam v deželah malo »čez«.

 24.03.2025 04:46
dr. Jaka Cepec Zavarovanje (za primer izgube dohodka) zaradi starosti

Slovenska pravna stroka s področja delovnega prava in socialne varnosti na načelni ravni nasprotuje možnosti, da bi posameznik lahko prejemal starostno pokojnino in hkrati ostal polno delovno aktiven.

 20.03.2025 08:25
prof. dr. Miro Cerar Pobuda za najpomembnejšo dopolnitev ustave

Čeprav naslov morda zveni otročje, gre za nadvse resno in pomembno zadevo. Gre namreč za človeka. Ta stavek, ki so ga filozofi in drugi misleci premodelirali že v najrazličnejših verzijah in jezikih, namreč z eksponentnim uveljavljanjem t. i. umetne inteligence (UI) postaja ena najpomembnejših misli in danosti naše prihodnosti. Seveda le, če želimo ohraniti svojo človeškost in človečnost. Kdor je do tega indiferenten ali pa je ideji o preseganju ali nadomeščanju človeka z nečloveško inteligenco in njeno strojno manipulacijo morda celo naklonjen, se z menoj ne bo strinjal. Kdor pa je in ostaja humanist v smislu skrbi in spoštovanja do človeka, ne glede na vse človeške pomanjkljivosti (ki jih res ni malo), bo verjetno kmalu uvidel, da bo treba obstoj in spoštovanje človeškosti kot takšne čim prej izrecno zagotoviti tudi na najvišji pravni ravni: tako na ravni posameznih držav kot na ravni mednarodne pravne ureditve. Ustave in konvencije je treba dopolniti z načelom, da morata politika in pravo ostati človeški proizvod – da bosta od človeka za človeka.

 17.03.2025 09:09
Anže Kimovec Nekaj misli ob koncu smučarske sezone

Bliža se 20. marec in z njim začetek koledarske pomladi. Tudi kurenti so uspešno opravili svoje delo in že odgnali zimo, kot kažejo temperature, kar neizbežno pomeni tudi konec smučarske sezone. Osebno sem jo letos izkusil s smučanjem tako na slovenskem Voglu kot v italijanskih Dolomitih.

 13.03.2025 01:33
dr. Sabina Zgaga Markelj Ko pozabljivost ni le izgovor

Kot otrok sem bila z vidika poškodb precej dolgočasna. Niti ene resnejše si nisem nakopala. Očitno sem med lanskimi novoletnimi prazniki to želela nadoknaditi. Z družino smo drsali na drsališču na Jezerskem in sem padla vznak na led. Domnevno. Ker se od padca do CT glave v UKC Ljubljana ne spomnim ničesar. Pretres možganov.

 10.03.2025 00:46
dr. Sara Ahlin Doljak Pravo med objektivnostjo in sočutjem: iskanje ravnotežja

Pravni sistemi temeljijo na predpostavki, da je treba zakone uporabljati objektivno, s čimer se zagotavlja doslednost sodnih odločitev in krepi legitimnost sodnih postopkov. Objektivnost ne izključuje potrebe po sočutju in empatiji, zlasti kadar odločitve vplivajo na temeljne pravice ljudi in njihova osebna življenja. V zadnjih letih so se akademiki ukvarjali z vprašanjem vloge človeških čustev pri pravnem odločanju. Nekateri zagovarjajo bolj sočuten pristop, ki upošteva posamezne okoliščine in človeški vpliv pravnih odločitev.

 06.03.2025 00:47
prof. dr. Matej Avbelj Ustavnost in umetna inteligenca

Umetna inteligenca (UI) tradicionalno sproža tri vrste razprav. Ena je tehnološka. To je tista, ki se ukvarja z izgradnjo strojnih in programskih sistemov, ki poganjajo UI. Druga razprava je uporabniška in se dotika vseh mogočih načinov, kako bi UI lahko olajšala naš vsakdan, še posebej profesionalni, in prispevala k večji storilnosti. Tretja pa se dotika potrebe po regulaciji UI, da bi omejili vse vrste tveganj, ki jih prinaša nova tehnologija. Tokrat pa želim opozoriti še na en, nemara ključen vidik, ki je zaenkrat še v ozadju. Ta obravnava ustavne posledice umetne inteligence.

 03.03.2025 01:45
Zoran Skubic Na senčni strani valentinovega: Ločitev od mize in postelje na tej in na oni strani Alp pred niti ne tako davnimi časi (1. del)

Ah, ljubezen. To čustvo, ki tako rado omreži, pogosto pa docela izklopi vsakršno razsodnost, je lahko vir neizmerne radosti, sreče ter blaženosti. A še kako »gorka« ljubav se lahko (zlasti) sčasoma sprevrže v svoj neposredni antipod, in sicer včasih tudi brezobzirno sovraštvo, stud in odklon.

 24.02.2025 00:56
dr. Jaka Cepec Javna sredstva kot dejavnik gospodarskega razvoja

Ali podjetja, ki prejemajo znatna javna sredstva, delujejo bolje, rastejo hitreje in se srečujejo z manj tveganji? Kaj se zgodi, ko se prejemanje finančnih sredstev nenadoma konča? Rezultati treh obsežnih raziskav, v katerih smo analizirali skoraj celotno populacijo slovenskih podjetij, kažejo, da je vpliv javnega denarja na gospodarstvo kompleksnejši, kot bi se morda zdelo na prvi pogled. Javni tokovi, bodisi prek javnih naročil, subvencij ali drugih oblik državne podpore, lahko podjetjem omogočijo stabilnost in rast, vendar hkrati pomenijo tudi tveganje za odvisnost od države in zmanjšano konkurenčnost.

 20.02.2025 10:33
prof. dr. Miro Cerar Avtoritarnost na pohodu

Če je kdo mislil, da bo človeštvo po dveh svetovnih in številnih regionalnih vojnah ter po totalitarizmih 19. stoletja (fašizem, nacizem, komunizem itd.) dokončno prepoznalo vrednost demokracije in se v vedno večji meri odrekalo avtoritarnim političnim sistemom, je bil očitno v zmoti.

 17.02.2025 09:50
Anže Kimovec Tudi instrukcijski roki so roki

Vsak izmed nas je bil že ničkolikokrat stranka upravnega postopka. V teh postopkih se točno zavedamo, da tudi zgolj enourna zamuda na naši strani pomeni izgubo materialne pravice ali izgubo pravice opraviti določeno procesno dejanje. Prav tako točno vemo, da imamo na drugi strani upravni organ, ki zaradi zamude njemu določenega roka neposrednih škodljivih posledic ne bo imel. To pa ne pomeni, da le-teh nima stranka, ki utemeljeno pričakuje, da bo organ odločil v zakonsko določenem roku. V tej kolumni bi želel obravnavati vprašanje, ali je takšna ureditev res primerna ali bi morali vsaj pri določenih zadevah ubrati drugačen pristop.

 13.02.2025 03:10
dr. Sabina Zgaga Markelj Pravica do nepristranskega sojenja in domneva nedolžnosti v združenih kazenskih postopkih

Ustavno sodišče je v odločbi Up-1038/21, Up-1044/21 z dne 20. 11. 2024 razveljavilo izpodbijane sodbe v delih, ki se nanašajo na pritožnika in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Odločba se sicer ukvarja tudi s hrambo in uporabo izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, vendar me v tej kolumni zanima predvsem drugi, razveljavitveni del odločbe, ki bo verjetno dvignil veliko prahu zaradi organizacijskih, časovnih in drugih posledic v združenih kazenskih postopkih.

 10.02.2025 05:43
dr. Sara Ahlin Doljak Pomen zgleda v pravu

Prihodnji teden bodo informativni dnevi za vpis na fakultete za novo študijsko leto. Ob tem (in na splošno v zadnjem času) se sprašujem, kako mladim, posebej tistim na začetku njihove poklicne poti, približati vrednost in samoiniciativnost do dela. V praksi opažam, da številni mladi pravniki že med študijem dvomijo, ali ima njihov trud sploh smisel. Vprašanja, ali bom sploh lahko kaj spremenil, ali se splača vložiti toliko energije v nekaj, kar se zdi nepomembno in nisem odločevalec, postajajo vse pogostejša.

 06.02.2025 00:57
prof. dr. Matej Avbelj Kako so se nam sfižile agencije

V Sloveniji se skoraj že pol leta vsa politika in gospodarstvo borita z zvišanjem omrežnine. Ta se je zgodila izpod peresa Agencije za energijo, ki je do sprejetja predloga menda prišla na podlagi neodvisne strokovne presoje, kot se za agencije spodobi. Tega slovenska vlada (ki je novo ureditev omrežnine sprva podpirala, zdaj pa ji vehementno nasprotuje) očitno ne razume. Prav zato jih je upravičeno dobila po prstih iz Bruslja.

 03.02.2025 06:35
Miriam Seliškar Izbrisani delničarji

Naj na začetku najprej jasno zapišem, da članek ne bo strokovna analiza niti razlogov niti posledic, še manj pa kritika Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1).

 31.01.2025 13:22
Zoran Skubic Ob letu osorej: pisani odkruški niti ne tako davne preteklosti

Leto je pravkar naokoli in mesto pregovorno »veselega« decembra je že zasedel precej bolj puščobni januar, poln predvsem raznoraznih »novih« zaobljub in zapriseg. In če so bile moje dosedanje kolumne namenjene predvsem refleksiji o bolj prezrtih vidikih naše preteklosti s pravnimi pridihi, naj bo tokratni prispevek posvečen zlasti njenim bolj pomenljivim ostankom. Že od samega začetka, ko sem prejel prijazno povabilo za mesečno zapolnitev tega prostora s svojimi razmišljanji, sem si namreč zadal nalogo, da vsak prispevek na koncu pospremim še s kakšno resnično časnikarsko objavo iz razmeroma nedavne preteklosti, da bi s tem napisanemu dodal še neki kontekst, včasih morda zgolj dotik »surove« resničnosti nekdanjega časa. Koliko sem bil pri tem uspešen, seveda lahko presodi le bralec sam. Sem pa pri tem iskanju pogosto naletel na »odkruške« minulih časov, ki jih doslej žal še nisem imel priložnosti uporabiti, škoda pa bi jih bilo kar tako zavreči. Kar sledi, je tako pregled zgolj nekaterih utrinkov iz preteklosti, ki nas učijo, da je zgodovina v praksi neredko precej večja spremenljivka od popolnih domislic, ki so plod človekove domišljije. Hkrati pa bomo spoznali tudi, da je zgodovina še kako človeška tudi po neki drugi plati. Je namreč še kako »krvava« pod svojo včasih izredno tesno kožo.

 27.01.2025 01:21
dr. Jaka Cepec Problem skupnega delovanja: od vsakdanjih težav do globalnih izzivov

Kaj se zgodi, ko večstanovanjska stavba potrebuje obnovo strehe ali dvigala, vendar se nekateri etažni lastniki temu upirajo, ker imajo stanovanje v pritličju? Kaj pa, ko se znajdemo v gneči na urgenci, kjer prostor, ki bi moral biti namenjen resnično pomoči potrebnim, zavzemajo nenujni primeri? Ali ko na avtocesti vozniki ne oblikujejo reševalnega pasu ali s prehitro vožnjo v času dnevne gneče povzročajo t. i. fantomske zastoje? V vseh teh primerih posamezniki zasledujejo svoje kratkoročne interese – na račun skupnega dobrega.

 23.01.2025 04:35
prof. dr. Miro Cerar Pandorina skrinjica

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prejšnji teden (15. 1. 2025) v javnem nastopu dejal, da je človeštvo odprlo Pandorino skrinjico težav (Pandora's box of ills), med katerimi so v ospredju uničujoči konflikti, naraščajoča neenakost, podnebna kriza in tehnologija, ki je ušla izpod nadzora in bi lahko ogrozila naš obstoj. Ker je generalni sekretar Združenih narodov glede mednarodnih razmer zagotovo ena najbolje informiranih oseb na svetu in ker gre za človeka z veliko znanja in izjemno bogatimi življenjskimi in političnimi izkušnjami, bi mu pravzaprav morali verjeti in biti plat zvona po celem svetu. Toda njegov glas odzvanja v prazno. Karavana gre dalje. Vojne in konflikti se množijo in širijo, prav tako ostale omenjene in druge težave človeštva. Kaj nam to pove o nas samih (o ljudeh in človeštvu) in kam nas to vodi?

 20.01.2025 09:43
Anže Kimovec Nisem (še) boomer

Kdo je boomer in zakaj sam (še) nisem boomer

Boomer (otrok blaginje) je posameznik, ki je bil rojen v povojnih baby boom letih (približno v letih 1946–1964). Tej generaciji sledi generacija X, ki jo sestavljajo ljudje, rojeni v obdobju 1965–1980. Njim sledijo milenijci oziroma generacija Y (rojeni v letih 1981–1996) in zoomerji oziroma generacija Z (rojeni v letih 1997–2012). Fantje in dekleta, rojeni od leta 2013 in vse do zadnjega dne preteklega leta, so del generacije alfa, medtem ko bodo otroci, rojeni v letih 2025–2039, generacija beta.

 16.01.2025 01:06
dr. Sabina Zgaga Markelj Novi začetki

December je mimo. V svoji prejšnji kolumni sem se dotaknila cikla Ericha Kästnerja Die 13 Monate in posebej pesmi o novembru. Vmes je na tečaju nemščine prišla na vrsto pesem o decembru. V novembrski kolumni sem razmišljala o tem, za kakšno možnost se bo pesnik odločil – ali bolj optimistično ali bolj realistično –  in si po tihem želela prve, vendar se je pesnik odločil za bolj realistično podobo. V nadaljevanju prilagam celotno pesem v nemškem jeziku:

 13.01.2025 02:11
dr. Sara Ahlin Doljak Smiselnost dela v današnjih časih

Zadnje čase velikokrat slišimo: »Nimam nobene volje za delo. Enostavno nič me ne zanima, pritegne. Ne da se mi vlagati gromozanskega truda v študij, da si pridobim veščine, izkušnje in podobno, kar pričakujejo v življenjepisu delodajalci.«

 09.01.2025 04:57
prof. dr. Matej Avbelj Kako se lotiti novega leta

Z novim letom je vselej takole. Prehod je evforičen. Nato pa pride streznitev. Čeprav imamo priložnost oziroma – kot bomo videli v nadaljevanju – zares dolžnost delati novo in drugače, se vsi skupaj zavedamo, da je to vsako novo leto teže. Z vsakim novim letom je na naših ramenih namreč eno staro leto več. Z njim pa vsa bremena, ki smo si jih naložili. Tako posamezniki kot država. In v tej kolumni se bomo ukvarjali s slednjo.

 06.01.2025 01:56
Zoran Skubic S trnjem posuta pot k prvi (zares tudi) slovenski ustavni listini temeljnih pravic (2. del)

Zaključek leta naj ne bi bil sam sebi namen, to naj bi bil čas za refleksijo in razmislek o vsem, kar smo dosegli, in o tistem, kar nas (morda) še čaka. In temu primerno je bil v prejšnji kolumni govor o precej strmi in ovinkov polni poti, ki smo jo morali Slovenci skupaj z drugimi narodi tedanjega avstrijskega cesarstva prebroditi od leta 1848 pa vse do dejanske uveljavitve (sploh) prve avstrijske ustave moderne dobe, ki je (tudi) v teh krajih[1] začela veljati pred domala natanko 157 leti, točneje 21. decembra 1867.

 30.12.2024 02:06
prof. dr. Miro Cerar Občutja

Občutja (občutki, razpoloženja) so ključna sestavina naših življenj. Občutja ali občutki bolečine, ugodja, osamljenosti, (ne)izpolnjenosti, (ne)sreče, (ne)pravičnosti, ljubezni... in celo občutki pravnosti ali protipravnosti odločilno zaznamujejo naš vsakdan. Saj veste, nekdo ima lahko le malo premoženja, družbenega ugleda in prijateljev, pa se vseeno počuti zadovoljnega ali srečnega. In po drugi strani, kaj nam pomaga, če smo bogati, zdravi in celo ljubljeni s strani nekaterih oseb, občutimo pa notranjo praznino, dolgčas ali celo brezizhodnost in smo torej v nekakšni depresiji ali letargiji? Kaj nam pomaga, če nam uradna statistika kaže, da kriminal upada, imamo pa občutek ogroženosti, ko hodimo po mestnih ulicah ali parkih? In kaj nam pomaga, če nas pravno obsodi še tako kvalificiran sodnik, mi pa sodbo občutimo kot krivično ali protipravno?

 23.12.2024 09:51
dr. Jaka Cepec Pravica do pozabe: prvi pomemben korak k enakopravnosti posameznikov, ki so premagali raka

Premagati raka ni le zmaga nad boleznijo, temveč tudi priložnost za ponovno polno življenje. Kot nekdo, ki je sam prehodil to pot, se zavedam, kako pomembno je, da zakonodaja prepoznava potrebe in pravice tistih, ki so uspeli v boju z boleznijo. Vsak, ki se sooči z diagnozo raka, prehodi dodatno izjemno zahtevno pot – pot do ponovnega vključevanja v vsakdanje življenje. Kljub napredku medicine in številnim zgodbam o uspešnem zdravljenju raka je realnost za mnoge prebolele še vedno polna (nepotrebnih) izzivov. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije iz leta 2019 v Sloveniji trenutno živi čez 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni (prevalenca), vsako leto pa v Sloveniji za rakom zboli okoli 16.000 ljudi, od tega čez 60 odstotkov po dopolnjeni starosti 65 let. Med zbolelimi je 32.178 oseb, ki so zbolele pred več kot desetimi leti. Rak tako za številne posameznike ne pomeni več smrtne obsodbe, ampak zgolj veliko in težko stopnico, ki jo morajo premagati na svoji življenjski poti.

 19.12.2024 11:13
dr. Eneja Drobež Kje je deklica doma Pojem dom ima več pomenov. Ni samo fizični prostor, navezuje se na človekov občutek pripadnosti določenemu prostoru in skupnosti, ki ta prostor obkroža. Dom je »temeljna dobrina človeških družb, ki je nujna za samouresničenje posameznika ter njegovo duševno in telesno integriteto«.[1] 16.12.2024 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Na napakah se učimo, mar ne?

Zakorakali smo v zadnji mesec leta. To je čas, v katerem delamo obračune s starim v pričakovanju novega. Ta čas je lahko zelo različno obarvan. Morda je veder, morda skesan, nemara tudi grenak, stisnjenih zob zaradi zamujenih priložnosti ali pa celo depresiven, ker prav nič ni šlo tako, kot bi moralo iti. Vsak izmed nas piše svojo življenjsko zgodbo, skupaj pa ustvarjamo republiko, Evropo in svet. Kako nam je šlo letos?

 09.12.2024 03:41
dr. Sara Ahlin Doljak Pravno znanje brez sočutja je zelo nevarno

Pravo je družbeni temelj, na katerem slonijo red, pravičnost in stabilnost. Pravniki, sodniki, tožilci in drugi pravni strokovnjaki imajo moč, da odločajo o usodah posameznikov, pravnih subjektov in včasih celotnih družb. Moč temelji na znanju, a moramo se zavedati, da je pravna praksa brez sočutja nevarna in lahko tudi uničujoča. Sočutje daje pravniku uvid, da v pravnih določbah in sodbah ne vidi le strogega upoštevanja zakonov, temveč tudi življenja, ki jih odločitve neposredno zadevajo. Ko pravo postane orodje brez sočutne in moralne podlage, obstaja velika nevarnost, da ne služi več pravičnosti, temveč postane breme in tudi vir nepravičnosti.

 05.12.2024 05:39
Zoran Skubic S trnjem posuta pot k prvi (zares tudi) slovenski ustavni listini temeljnih pravic (1. del)

December ali (staro-)slovensko gruden ni zgolj zadnji mesec koledarskega leta, marveč hkrati tudi prvi mesec, ko smo Slovenci v vsej svoji dotedanji zgodovini uživali varstvo ustavne ureditve moderne dobe.[1] Z 21. decembrom 1867 je namreč začela veljati t. i. decembrska ustava »kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru«, tj. tistega dela Avstro-Ogrske, ki se je nahajal tostran reke Lajte,[2] in sicer kot nabor skupaj šestih (pretežno) »državnih osnovnih«, bolje rečeno ustavnih zakonov (Staatsgrundgesetz), ki jih je prvič v zgodovini sprejelo neko predstavniško telo, v katerem so imeli pravico sodelovati tudi slovenski (od)poslanci. In to ne zgolj nominalno ali zgolj pro forma, saj je bilo med skupno osmimi slovenskimi predstavniki v tedaj še 203-članskem dunajskem državnem zboru moč zaslediti tudi ime, lik (in delo) dr. Lovra Tomana, s katerim ste bralci teh kolumn (bržkone) že seznanjeni, saj je ta še kot študent (prava) v revolucionarnem letu 1848 pri komajda enaindvajsetih na pročelju hiše na Wolfovi ulici tedanje kranjske prestolnice prvi razvil slovenski narodni prapor.[3] Šlo je za prvovrstno provokacijo tedanjega časa, za afront proti takratnemu javnemu redu brez primere, hkrati pa seveda za dejanje izjemnega poguma, na katerem si je ta posameznik nato gradil svojo narodno buditeljsko, kmalu tudi politično pot, ki pa seveda ni bila brez svojih senčnih strani. A pojdimo lepo po vrsti.

 02.12.2024 09:58
Miriam Seliškar Izkušnje kot merilo v javnem naročanju

Ureditev področja postopkov oddaje javnih naročil je precej obsežna, na trenutke verjetno prenormirana. A ob vseh kritikah javnih naročil včasih pozabimo, da gre vendarle za plačila iz skupnega mošnjička, v katerega prispevamo vsi. Zato se mi zdi prav, da so pravila glede »primernosti« ponudnikov in bodočih izvajalcev oziroma dobaviteljev postavljena jasno, pregledno in vnaprej. Glede nekaterih vprašanj je zakonodaja jasna in mimo nje naročniki ne morejo kar poljubno postavljati (lastnih) pravil. Tako zakon kot vzpostavljena praksa pa naročnikom prepuščata oblikovanje zahtev, na temelju katerih bodo izbrali bodočo pogodbeno stranko.

 28.11.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar O človekovi in družbeni blaginji

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da sta pojma blagostanje in blaginja sinonima, pri čemer so jima sorodni tudi pojmi kot npr. blagovitost, blagor, dobro ali dobrobit. Ko izgovorimo ali slišimo takšne besede (v nadaljevanju jih skupno zajemam s pojmom blaginje) vsekakor pomislimo na nekaj dobrega in prijetnega. Tudi npr. angleški pojem »welfare« ali nemški pojem »Wohlstand«, ki se v slovenščino pogosto prevajata prav kot blaginja, se povezujeta z nečim dobrim, npr. z uspehom, zdravjem, obiljem, bogastvom socialno pomočjo ali srečo. Vse to seveda na prvi pogled vsi razumemo in se nam zdi nekako samoumevno. Toda resnično razumemo, kaj je blaginja? Ali se je zavedamo? Ali dovolj realno ocenjujemo njen primankljaj pri nas samih ter v družbi nasploh? In ali je morebiti ne iščemo tam, kjer je ne moremo najti?

 25.11.2024 09:09
dr. Jaka Cepec ChatGPT: Pravni pomočnik ali nevarna bližnjica?

V zadnjem času je umetna inteligenca postala vroča tema v skoraj vseh poklicih, pravniška profesija pa pri tem ni izjema. Med številnimi AI orodji izstopa ChatGPT, ki obljublja revolucijo na področju pravnega svetovanja, raziskovanja in priprave dokumentov. Ampak ali je ta tehnologija resnično pripravljena prevzeti del naših nalog ali pa skriva pasti, ki jih ne smemo prezreti?

 21.11.2024 02:04
dr. Sabina Zgaga Markelj November

Idejo za novembrsko kolumno mi je ponudil kar pogled skozi okno. Na tečaju nemščine pa smo brali pesem Ericha Kästnerja (ki nam je sicer verjetno bolj znan po bolj vedrih knjigah Dvojčici, Pikica in Tonček, Leteča učilnica):

 18.11.2024 01:28
prof. dr. Matej Avbelj Evropska unija po Trumpovi zmagi

Čeprav so predvolilne ankete napovedovale zelo tesen izid, je na ameriških volitvah prepričljivo zmagal Donald Trump, pa tudi v Kongresu so se okrepili republikanci. Takšen izid je številne pahnil v depresijo, spet druge pa v delirij. Ne le v ZDA, tudi pri nas v Evropi. Evropa je sicer sebično računala na zmago Kamale Harris. To nam bi omogočilo vztrajati v statusu quo. S Trumpovo zmago pa ohranjanje obstoječega stanja ni več mogoče. Kaj potemtakem čaka Evropsko unijo po Trumpovi zmagi?

 11.11.2024 05:38
dr. Sara Ahlin Doljak Profesor prava: predanost, raziskovanje in oblikovanje prihodnjih generacij pravnikov

Postati profesor prava ni samo karierni cilj, ampak življenjska pot, ki zahteva predanost, vztrajnost in globoko spoštovanje do pravne znanosti ter njenega pomena v družbi. Naš poklic obsega mnogo več kot zgolj poučevanje. Vključuje raziskovanje, objavljanje znanstvenih člankov, sodelovanje pri pravnih reformah, mentoriranje študentov in mlajših kolegov ter nenehno učenje. Vse to z namenom, da oblikujemo nove generacije pravnikov, prispevamo k pravni teoriji in praksi ter pomagamo izboljšati pravne sisteme, v katerih delujemo.

 07.11.2024 08:16
Zoran Skubic O neomajnem hrastu, nepremičnem hribu, a vendarle dokaj minljivi prisegi »večne« zvestobe Slovencev ter o kraju, kamor še sam presvitli cesar venomer zaide peš (2. del)

Tokrat nadaljujemo razmišljanje, kaj v času in prostoru zgolj obstaja in kaj nato tudi dejansko obstane, in sicer spet na podlagi medijskih objav iz septembrskih dni leta 1844. V prvem delu te kolumne smo se tako podrobneje seznanili s celo dvema izredno imenitnima cesarskima obiskoma sedanjega slovenskega ozemlja, ki sta tako v že omenjenem letu in nato ponovno skorajda štiri desetletja pozneje izjemno odmevala v javnosti. Oba dogodka sta bila tako ali drugače povezana z narodnobuditeljskim stihom J. V. Koseskega o omahljivem hrastu in hribu, vendar neomajni zvestobi, slovenski. Videli smo, da je bil ta stih, ki je bil pred 180 leti podan skorajda sramežljivo, leta 1883 malodane povzdignjen v slovenski nacionalni manifest, vendar so avstrijski cenzorji spet prezrli ne samo njegovo inherentno narodnostno noto, marveč tudi njegovo »ost«, naperjeno zoper takratno nemštvo. A kot bomo videli v nadaljevanju, ta stih ni preživel grozot prve svetovne vojne, pa čeprav ga je sem ter tja še vedno mogoče najti izklesanega v neomajnem kamnu. Ta sicer izvorno narodnobuditeljski manifest je po vojni, zlasti pa po prevratu leta 1918, skoraj v celoti izginil iz slovenskega kulturnega prostora, približno tako hitro, kot je z ljubljanskega Kongresnega trga izginil obelisk Angela miru, skupaj s cesarsko zaprisego, da si želi samo miru v družbi »svojih« narodov. In kaj nam je potemtakem vendarle še ostalo iz tistih dni leta 1844? Odgovor vas morda celo preseneti.

 04.11.2024 03:54
prof. dr. Miro Cerar Referendumski fiasko

Verjetno v svetu doslej ni bilo veliko primerov, ko je ista oblastna struktura preklicala svoj lastni referendum. To je pred nekaj dnevi (24. oktobra) uspelo Državnemu zboru s preklicem štirinajst dni starega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Ta preklic referenduma je tako (p)ostal zanimiv in seveda neslaven zgodovinski primer za politično in pravno preučevanje. Potem, ko je bilo v televizijski oddaji Tarča (TV Slovenija) z razkritjem zvočnih posnetkov internih pogovorov poslancev opozorjeno na dejstvo, da so se poslanci že pred razpisom referenduma zavedali, da bo ta nezakonit, in ko je na to protipravnost dodatno javno opozorila tudi pravna stroka, so politične stranke, ki so referendum predlagale, praktično v nekaj urah dosegle dogovor, da ga prekličejo. Seveda je policija že sprožila postopke za ugotavljanje, kdo je odgovoren za nezakonito snemanje, kakšnih posebnih postopkov zoper nezakonito odločitev poslancev Državnega zbora o razpisu referenduma pa seveda zakonodaja ne predvideva. Ker so tako opozicijske kot koalicijske politične stranke (le ena ni podprla razpisa referenduma) že storile vse, da zadeva čim prej izgine iz političnega spomina volivcev, ki je – oprostite moji neposrednosti – pogosto res zelo kratkega veka, menim, da je prav, da temu referendumskemu fiasku le namenim nekaj besed.

 28.10.2024 09:31
Miriam Seliškar Sosed naš vsakodnevni

Večino svojega življenja sem živela v bloku – enkrat večjem, včasih malo manjšem. Vsaj z neposrednimi sosedi, recimo v istem nadstropju, smo se poznali, izmenjali nekaj besed in si zaželeli lep dan še naprej. Ja, čisto poseben sosedski pozdrav je veljal med tistimi, ki smo s svojimi najboljšimi prijatelji šli na sprehod – tudi če je močno snežilo ali če se je »utrgal« oblak.

 24.10.2024 10:43
dr. Sabina Zgaga Markelj Mednarodno kazensko pravo v Sloveniji

V eni od začetnih kolumn sem že omenila pismo bralca po objavi serije člankov o mednarodnem kazenskem pravu v slovenski pravni reviji, češ da obstaja v Sloveniji dosti več pomembnejših tem, s katerimi se je treba raziskovalno ukvarjati. Res se včasih v Sloveniji zdi, da je mednarodno kazensko pravo neka eksotika in visokoleteča teorija, za katero vsi upamo, da znanja o njem nikoli ne bomo potrebovali. Mednarodna hudodelstva so namreč sama po sebi najhujša kazniva dejanja, ne le z individualnega vidika, ampak tudi z vidika družbe oziroma sistema, v katerem so izvršena, tudi glede posledic. Statistično gledano mednarodna hudodelstva res niso najpogostejša kazniva dejanja v (sodni) praksi. Zagotovo je mala tatvina pogostejša. Česar se gre vsekakor veseliti. Ampak kot pri vsakem eksotičnem pojavu odpade rutinsko delo in je potrebnega zelo veliko znanja ter iznajdljivosti.

 21.10.2024 05:01
dr. Jaka Cepec Vedenjska ekonomija kot rešitev za pravočasen začetek postopkov zaradi insolventnosti?

Pravočasen začetek postopkov zaradi insolventnosti je eden ključnih izzivov sodobnega insolvenčnega prava. Teorija je enotna v stališču, da je določitev jasnega trenutka za začetek postopkov izjemno pomemben cilj. Brez pravočasnega začetka postopkov je zaradi hitrega zmanjševanja stečajne mase gospodarske družbe, ki postane nelikvidna in/ali prezadolžena, praktično nesmiselno razpravljati o vprašanju ex post teh postopkov. Noben postopek zaradi insolventnosti namreč ne more ustvarjati dodatnega premoženja. Nepravočasnost začetka postopka torej onemogoča učinkovito uporabo instrumentov insolvenčnega prava in insolvenčno pravo degradira na raven razkošnega pogreba, ki ga nihče noče, se mu vsi izogibajo, a morajo zanj na koncu vsi drago plačati.

 17.10.2024 03:16
prof. dr. Matej Avbelj Kdaj bo eksplodiral vaš mobilnik

Piše se leto 2026. Miha, ki je bil še do včeraj Mihec, si je za prvo srednješolsko žepnino zaželel novo uro. Rolex. Nedosegljive sanje. Razen na nekih sheinih in temujih, kjer take ure, resda brez zapisa znamke, stanejo manj kot desetaka. Tako mu je ostalo še več kot pol žepnine. Frajer je za podoben nakup navdušil še gimnazijske sošolce. Prav kmalu se je pol razreda ponašalo z vrhunsko robo za res malo denarja. Navdušenje je bilo nepopisno.

 14.10.2024 11:48
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič O vlogi ustavnega sodišča in boju s pravno državo

Ko se Ustavno sodišče pri svojem delu sreča s kakšno za pravniško skupnost posebej relevantno temo, tu in tam opozorim nanjo tudi v svoji kolumni na IUS-INFO. Portal je sijajno središče pravniške skupnosti, ki se na ta način lahko med seboj podrobneje obvešča o aktualnih temah in dilemah s svojega področja. Nazadnje sem tako pisal o odločitvi Ustavnega sodišča glede določitve načina izvršitve zaradi neizvršitve odločbe o sodniških plačah. Danes pa je v ospredju odločitev tega istega sodišča glede sklepa Državnega zbora o priznanju Palestine.

 09.10.2024 10:18
Zoran Skubic O neomajnem hrastu, nepremičnem hribu, a vendarle dokaj minljivi prisegi »večne« zvestobe Slovencev ter o kraju, kamor še sam presvitli cesar venomer zaide peš (1. del)

Kaj danes obstaja in kar (še) jutri ostane, sta pogosto dve popolnoma različni življenjski kategoriji. Medtem ko je Primož Trubar v svojem eminentnem in navdihujočem reku »Stati inu obstati«, povzetem po njegovem katekizmu, oboje rad enačil, da bi s tem zaspane Kranjce in druge Slovence »prebudil«, nas resničnost, zlasti dandanašnja, nikakor ne navdaja s takšnim optimizmom. Aktualnih besed in dejanj, ki naj bi »odmevali v večnosti«, je navkljub vztrajnemu (polimedijskemu) prepričevanju namreč bore malo, če se sploh katera najde. Kaj pa je bilo s tem v razmeroma nedavnem času, ko je bila slovenska medijska krajina še izrazito monokulturna? Kaj je v tistem času zgolj kratko zelo na glas, a vseeno precej votlo donelo in nato kaj kmalu izzvenelo in kaj se je morda zgolj skozi stranska vrata priplazilo v duh časa, a nato vendarle ostalo vse do današnjih dni. Za trenutek se torej vrnimo v niti ne tako oddaljen čas, ko je eminentni obisk cesarskega para v vsej svoji historični razsežnosti in svečanosti popolnoma presegla na videz (u)borna novičarska domislica slovenskega poimenovanja naprave, ki jo vsak od nas uporablja vsak dan. In ki ste jo zagotovo tudi vi še danes zjutraj.

 07.10.2024 06:26
dr. Sara Ahlin Doljak Pridobivanje informacij ali znanja med študijem

Spet se je začelo novo študijsko leto. Vprašanje, ali študenti na fakulteti pridobivajo predvsem informacije ali pa dejansko razvijajo znanje, je pomembno in v akademskem prostoru vedno aktualno. V sodobnem izobraževalnem sistemu se pogosto poudarja pomen pridobivanja velike količine informacij, kar ne pomeni, da študenti razvijajo tudi poglobljeno razumevanje in znanje.

 03.10.2024 01:31
prof. dr. Miro Cerar Čudežna razsežnost prava

Na splošno opredeljujemo čudež kot izjemen in nenavaden dogodek, ki ga ljudje na znamo pojasniti z naravnimi ali znanstvenimi zakoni. Tako npr. med najbolj dramatične (zatrjevane ali verificirane) čudeže uvrščamo takšne, kot so npr.  levitacija, ozdravitev na smrt bolnega ali obuditev mrtvega v življenje. Seveda je največji čudež že sam obstoj življenja, vesolja, človeka in narave, čeprav se tega vsakodnevno niti ne zavedamo. Če tako sledimo uvodni definiciji čudeža, bi lahko v povezavi s pravom nekoliko humorno, predvsem pa sarkastično dejali, da je pravni čudež vsaka izrazito neumna, spolitizirana, tendenciozna ali drugače popačena odločitev zakonodajalca, sodišča, upravnega ali drugega oblastnega organa, ki kljub očitnemu odstopanju od pravnih norm (torej od pravnih zakonitosti) pridobi formalno zavezujočo pravno veljavo. V takih »čudežnih« primerih torej nek zakon, sodbo ali drugo odločbo sprejmemo za obstoječo, tj. za pravno veljavno, čeprav vemo, da je v nasprotju s pravnimi zakonitostmi, kot jih določajo mednarodno pravo, ustava, zakoni ter ne nazadnje zdravorazumska pravna logika. Takšni »pravni čudeži« v Sloveniji, Evropi in svetu nikakor niso redkost, vendar pa se v tej kolumni ne posvečam njim. Tema te kolumne je še nekoliko bolj mistična. V nadaljevanju namreč na kratko razmišljam o tisti čudežni razsežnosti prava, ki se kaže v tem, da se po pravu vsaj večinoma ravnamo, čeprav ga pretežno sploh ne poznamo.

 30.09.2024 09:26
dr. Eneja Drobež Nezakoniti dokazi v civilnem postopku

Nedavno sem se udeležila izjemno dobro organiziranega posveta civilnih sodnikov. Odlični predavatelji so obravnavali aktualna vprašanja civilnega materialnega in procesnega prava ter tudi prava EU in ustavnega prava. Ker pri svojem delu uporabljam različne teste ustavnosodne presoje, me je še posebej pritegnilo predavanje doc. dr. Katje Drnovšek. Predavateljica je predstavila ugotovitve svoje doktorske disertacije z naslovom »Dopustnost protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku«.[1] Ustaljeno ustavnosodno presojo je kritično ovrednotila, predstavila pa je tudi alternativne pristope, s katerimi naj bi se učinkoviteje lotevali izzivov v praksi.

 23.09.2024 01:03
dr. Jaka Cepec Insolventnost onesnaževalcev: kdo naj plača

Na začetku septembra smo iz medijev izvedeli, da naj bi bilo finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) tako slabo, da se bo brez ukrepanja države z letom 2025 začel stečajni postopek. Eden večjih izzivov pri njenem poslovanju naj bi bili vse višji stroški emisijskih kuponov, torej kuponov, s katerimi si onesnaževalci »kupujejo pravico« od onesnaževanja.

 19.09.2024 06:10
prof. dr. Matej Avbelj Kako razdržaviti državo?

Klasična pravna teorija državo že dolgo opredeljuje kot politično skupnost ljudi, živečih na zaokroženem ozemlju, kjer se izvaja učinkovita oblast, ki jo priznavajo in spoštujejo tudi druge države. Z vidika mednarodnega prava govorimo o suvereni enakosti držav v mednarodni skupnosti. To je temeljno načelo, ki v mednarodnih odnosih zagotavlja kolikor mogoče pravičen red. Enak princip velja tudi v Evropski uniji, seveda če se mu država sama ne odpove.

 16.09.2024 06:19
Zoran Skubic Umetnost (političnega) žaljenja

Živimo v časih, ko osebna čast in dobro ime, za kar se je še razmeroma nedavno tega celo dvobojevalo s sabljami in samokresi, in to tudi v (in med samimi) politiki,[1] (pre)pogosto nista vredna niti tistih par kapljic črnila, ki se sicer porabi za izpis teh misli na papir. A včasih, ko medijska krajina seveda še ni bila podvržena dandanašnji digitalni vseprisotnosti, se je osebno čast, predvsem pa vsakršen poseg v posameznikovo dobro ime, jemalo »jako« resno. In ker je prav lansko leto preteklo natanko sto let od smrti resda priznanega literata in narodnega buditelja dr. Ivana Tavčarja, je prav, da se v današnji kolumni dotaknem tudi kakšne od njegovih senčnih plati. Vsak od nas je namreč (zgolj) človek, ne pa matematična enačba, in tako je izračun naše dejanske vrednosti v družbi, sploh seveda ex post, pogosto odvisen od kombinacije več vidikov, več pogledov z različnih zornih kotov. Dr. Tavčar pa je po drugi strani hkrati tudi tisti prvak takratnih slovenskih liberalcev, ki je bil v času (prve in brž ko ne najpomembnejše) emancipacije slovenstva še v okviru habsburške monarhije v pomembni, če ne celo v dokaj prevladujoči meri soodgovoren za pojav t. i. »farških gonj«, ki so se odvijale predvsem v takratnih (tiskanih) medijih.

 09.09.2024 01:23
dr. Sara Ahlin Doljak Povezava med pravom in materjo Terezijo: razmislek o etiki, pravičnosti in človekovih pravicah

Danes, 5. septembra, goduje Mati Terezija, svetnica našega časa in zgled neizmerne ljubezni do revnih. Letos mineva 27 let od njene smrti. Mati Terezija pooseblja sočutje in ljubezen do revnih. Njeno življenje je izzvalo norme, zaradi katerih so najbolj ranljivi ljudje v družbi pogosto zanemarjeni. Najbrž se sprašujete, zakaj pišem o materi Tereziji. Ker je danes njen god, pa čeprav na prvi pogled med njenim delom in pravom ni očitne povezave? Toda če razmišljamo o etiki, pravičnosti in človekovih pravicah, uvidimo, da njeno delo in pravo temeljita na spoštovanju dostojanstva in zavezanosti k pravičnosti. V današnji kolumni bom razmišljala, kako pravo in delo matere Terezije sobivata in se dopolnjujeta.

 05.09.2024 03:05
prof. dr. Miro Cerar Podnebje in država

Si predstavljate, da živite v državi, ki ji izginja ozemlje? Ali pa v državi, v kateri se velik del ozemlja spreminja v puščavo? Če so se v preteklosti države bistveno spreminjale in propadale predvsem zaradi osvajalnih vojn, bomo morda v prihodnosti poleg takšnih vojn, ki žal ostajajo naša realnost, v vedno večji meri priča tudi bistvenemu spreminjanju ali celo izginjanju držav zaradi podnebnih sprememb. Še več, te spremembe bodo povzročile tudi nove oborožene spopade in spreminjanje meja med državami. Zaradi previsoke stopnje materializma in egoizma človeštva bo namreč pomanjkanje vode, hrane ter drugih naravnih virov sprožilo tudi oborožene konflikte. Ali lahko kaj od povedanega doleti tudi nas?

 02.09.2024 09:07
Miriam Seliškar Ko udari izvršba

V hitro spreminjajočem se poslovnem okolju se lahko vsak dan zgodi, da iz povsem uravnoteženega poslovnega razmerja nastane upniško-dolžniško razmerje. Pri tem seveda ni nujno, da je težava nastopila zaradi strank tega poslovnega odnosa, vzrok lahko tiči kjerkoli v (včasih precej dolgi) verigi poslovnih dogodkov. Velikokrat gre za t. i. domino efekt, ko finančna nedisciplina enega subjekta lahko povzroči težave tudi drugim (sicer nepovezanim) podjetjem.

 29.08.2024 16:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zaporna kazen za poseg v čast in dobro ime Čeprav se je Ustavno sodišče že prej ukvarjalo s posegi v pravico do svobodnega izražanja s kazenskopravnim kaznovanjem, pa je v zadnjih letih vsebinsko odločalo tudi v primerih, ko je bila pritožniku za njegove izjave izrečena nepogojna zaporna kazen. V dveh novejših zadevah se je tako Ustavno sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali je izrek nepogojne zaporne kazni za izjave, ki pomenijo poseg v pravico do časti in dobrega imena ter do osebnega dostojanstva, v skladu z 39. členom Ustave in z 10. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). 26.08.2024 01:49
dr. Jaka Cepec Ali smo res soglasni, da je različen položaj preživninske terjatve otroka v izvršbi in osebnem stečaju dopusten

V slovenski pravni literaturi je presenetljivo malo del, ki bi se poglobljeno ukvarjala z vprašanjem primerjave procesnih pravic in materialnih upravičenj različnih vrst upnikov v postopku izvršbe in v postopku osebnega stečaja. V tokratni kolumni zato predstavljam plastičen primer takšnega razlikovanja, in sicer položaj preživninske terjatve otroka, če svojo terjatev uveljavlja v izvršbi ali pa v osebnem stečaju.

 22.08.2024 04:36
prof. dr. Matej Avbelj Spoštovanje sodb sodišč

Spoštovanje sodb sodišč je eden ključnih elementov pravne države v formalnem in sociološkem smislu. V formalnem smislu spoštovanje sodb prispeva k pravni varnosti. V sociološkem smislu pa ustvarja zaupanje v pravo. Ko umanjka eno ali drugo, smo na poti k eroziji vladavine prava. Vse opisano velja še toliko bolj, kadar imamo opravka s spoštovanjem sodb najvišjih sodišč in še posebej Ustavnega sodišča. A kaj, ko živimo v času, ko zavest o tem ni več nekaj samoumevnega, niti med pravniki.

 19.08.2024 01:42
Zoran Skubic Pripoved o pozabljenih zaslugah, zbledelem spominu in prigodi o prikrajšanem ponosu spečega leva: nekaj utrinkov iz slavne naše (pomorske) zgodovine (2. del)

V prvem delu te kolumne smo se seznanili predvsem z usodo nesojenega Mariborčana Wilhelma von Tegetthoffa, ki je z avstrijsko floto kljub njenemu številčno in oborožitveno izjemno podrejenemu položaju v bitki pri Visu leta 1866 dosegel monumentalni uspeh in za skoraj pol stoletja ustavil italijanske apetite po naši strani Jadrana. Vendar ga v družbenih, vojnih in političnih vihrah 20. stoletja niti to nesporno dejstvo ni obvarovalo pred poskusi izbrisa različnih strani, drugačnih svetovnih nazorov in raznih prepričanj. Še več, prizaneseno ni bilo niti že sicer (zaradi uradnih ravnanj preveč uradnih avstro-ogrskih uradnikov) fizično načetemu »ponosu« spečega leva na vrhu spomenika, posvečenega tej slavni bitki. Ta namreč že več kot sto let z naknadno pridodanim izklesanim geslom ITALIA VINCITRICE[1] ter dopisom NOVEMBRE 1918 v tej njemu tuji državi zre na drugo morje. A to vse ne more zmanjšati pomena von Tegetthoffovih dejanj kot tudi ne ravnanj še dveh mož, ki sta nastopila svojo vojaško dolžnost za njim, eden na kopnem, drugi pa na morju.

 12.08.2024 01:20
prof. dr. Miro Cerar Demokratična (samo)ukinitev demokracije

Bivši ameriški predsednik in sedanji predsedniški kandidat Trump je 26. julija letos na predvolilnem srečanju konzervativno skupino krščanskih volivcev na Floridi javno nagovoril, da naj gredo na volitve in volijo (zanj) le še tokrat, kajti potem bo zadeva urejena tako, da jim čez štiri leta ne ne bo več treba voliti. Potem, ko so se seveda na to izjavo kritično odzvali njegovi kritiki in mu očitali nezaslišano napoved ukinitve ameriške demokracije in uvedbo lastne diktature, je Trump javno zanikal antidemokratični namen svoje izjave. Čeprav se ob takšnih primerih soočamo z zanimivim vprašanjem antidemokratičnih izjav v ustavni demokraciji, pa se ob tovrstnem diskurzu v nadaljevanju predvsem sprašujem, ali se državljani lahko po demokratični poti odrečejo ustavni demokraciji in uvedejo avtokratični oziroma avtoritarni politični sistem.

 05.08.2024 09:48
dr. Sara Ahlin Doljak Poklicno vedenje odvetnika in kaj zares šteje

Pravne fakultete in ustanove, ki zagotavljajo pripravništvo mladih pravnikov, imajo odgovornost prenašati pravno znanje pa tudi etične vrednote in medosebne veščine. Izobraževanje in prva leta dela bi morali vključevati tečaje o poklicni etiki, čustveni inteligenci in skrbi za stranke, ki bi nadgradili pravna pravila in spodbujali razumevanje odvetnikove vloge v družbi in pomena etične prakse.

 01.08.2024 06:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Hrček spomin(k)ov

Nedavno sem na enem od slovenskih medijskih portalov prebrala kolumno, v kateri je avtorica opisovala, katere spominke in s tem spomine hrani. To je navdih za mojo današnjo kolumno. Da sem pravi hrček na tem področju, je seveda jasno.

 29.07.2024 01:02
Miriam Seliškar Oddati ponudbo ali ne oddati ponudbe

Kot napovedano, v julijski kolumni se vračam v strokovne vode. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) je v zgodovini svojega nastajanja kar posrečena mešanica slovenskih posebnosti in evropske uravnilovke, kjer pravila veljajo za velike in majhne (sisteme) držav članic. Vsaka sprememba zakonodaje obvezno vsebuje tudi pregled ureditve določenega instituta v drugih državah članicah. Te so različne, nekatere države članice prenesejo evropsko ureditev in posebnosti rešujejo s prakso pristojnih organov, spet druge posebnosti iz svojega zakonodajnega okvira vključijo v samo zakonsko besedilo. Kot že rečeno, ZJN-3 je mešanica obeh ureditev, zanimivo pa je, da se evropski »vpliv« najbolj kaže na Portalu javnega naročanja, kjer so obrazci povsem podrejeni evropski vsebini, slovenski uporabniki pa pri njihovem izpolnjevanju pač uporabljamo bližnjice.

 25.07.2024 11:35
prof. dr. Matej Avbelj Zakonodajnopravna služba Državnega zbora kot glas javnega razuma

Splošna in nemara celo strokovna javnost sta povsem prezrli nov zakonodajni trend, ki se je v Sloveniji razbohotil zlasti v času aktualne oblasti. Zakonodajni predlogi so bili že v preteklosti – ne glede na barvo oblasti – pripravljeni vse prej kot optimalno, tako nizkega nivoja, kot ga lahko spremljamo danes, pa slovenska parlamentarna realnost še ni doživela. Neredko gredo stvari že tako daleč, da samo še zakonodajnopravna služba Državnega zbora (ZPS) ostaja kot edini glas javnega razuma.

 22.07.2024 00:52
dr. Jaka Cepec O razliki med ocenjeno vrednostjo in dejansko doseženo ceno

V slovenskem pravnem okolju velja stereotip, da smo pravniki slabi matematiki in da zelo slabo razumemo ekonomijo in statistiko. Sam sem sicer prepričan, da to ne drži in da je pravo zaradi svoje abstraktnosti zelo podobno matematiki. Številni pravniki so tudi odlični matematiki. Po drugi strani pa menim, da je v formalnem izobraževanju pravnikov še vedno premalo poudarka na ekonomskih in poslovnih vsebinah, kar pogosto vodi v pomanjkanje znanja o osnovnih konceptih ekonomije in predvsem poslovnih financ.

 18.07.2024 05:26
Zoran Skubic Pripoved o pozabljenih zaslugah, zbledelem spominu in prigodi o prikrajšanem ponosu spečega leva: nekaj utrinkov iz slavne naše (pomorske) zgodovine (1. del)

Zdaj, ko vsak dan vse večje morje pločevine roma prek slovenskih transverzal na jug, iščoč čedalje dražjo senco vse bolj izginjajočega šarma primorskih mest, je čas tudi za refleksijo. Pa ne le o tem, zakaj je v našem večno obleganem obmorskem biseru Piranu zasoljeno ne samo morje, marveč vsako leto vse bolj tudi nadomestilo za tisti vse bolj borni prostor, namenjen parkiranju. Res, slovenska obala pregovorno resda ni ena daljših, sploh v primerjavi z nabrežji, ki krasijo obe naši obmorski sosedi, a to seveda nikakor ne pomeni, da Slovenija ni pomorska država. Že dejstvo, da imamo v Kopru lastno (toplovodno) pristanišče, je z gospodarskega stališča neprecenljivo,[1] kajti ne pozabimo, levji delež trgovine je in bo tudi v prihodnje potekal prav po (po)morskih poteh,[2] manj po cestah, nikakor pa ne po zraku. A kdo so vsi tisti, ki nosijo kar precej zaslug, da smo Slovenci (p)ostali pomorski narod, pa se njihovo ime (tudi) v tej povezavi omenja bolj redko, če se seveda sploh. Slava je sicer pregovorno kratkega veka, a resničnih odlik vseeno ni mogoče docela izbrisati. Kar sledi, je krajša predstavitev usode vsaj treh od tovrstnih mož.

 15.07.2024 14:30
prof. dr. Miro Cerar Šport, pravo in civilizacija

Pravo je eden pomembnejših pokazateljev razvitosti človeške družbe oziroma civilizacije. Z vpogledom v zgodovinske in aktualne pravne ureditve lahko v dobršni meri ujamemo duh časa. Količina in struktura pravnih norm nam kaže enostavnost ali kompleksnost družbene organizacije. Pravne panoge in področja nas opozarjajo, katere družbena področja in dejavnosti so v nekem času v ospredju. Vsebina pravnih norm nam pove, ali je družba bolj avtoritarna ali demokratična ter koliko je konfliktna, pri čemer nam bolj ali manj krute in stroge sankcijske določbe kažejo tudi stopnjo družbene humanosti. Dvajseto stoletje in začetek tega stoletja se v pravu med drugim odražata tudi v porastu pomena in obsega športnega prava. Šport se je namreč prav v tem času izrazito profesionaliziral in razvil celo v hitro rastočo globalno industrijo. V nadaljevanju strnjeno predstavljam nekaj svojih splošnih misli o civilizacijskem pomenu športa in športnega prava.

 08.07.2024 10:46
dr. Sara Ahlin Doljak Pomen in vrednote v odvetništvu

Konec junija sem se srečala na prijetnem klepetu z bivšimi študenti prava. Srečanje še danes odzvanja v meni. Nekateri so mi zaupali, da zapuščajo odvetništvo. Začudenje na mojem obrazu je izzvalo, da so začeli naštevati razloge.  Njihove pritožbe so dajale občutek, da zanje odvetništvo nima smisla, da jim daje občutek izoliranosti, splošno mnenje pa je, da je odvetništvo pretežko, z malo ali nič možnosti za izpolnjujoče in zdravo življenje.

 04.07.2024 00:07
dr. Sabina Zgaga Markelj Spet diši po poletju

Kljub letošnjemu čudnemu vremenu, ki na žalost skozi leta postaja običajno in ki nam odreka počasen in prijazen preskok iz zime v pomlad in poletje, je bilo v juniju občasno vseeno mogoče občutiti tople in bleščeče sončne žarke, ki nas vabijo ven, v delo in igro. Sedaj pa lahko res že čutimo vročino poletja in daljše, svetle večere. Kar letos ni samoumevno.

 01.07.2024 01:51
Miriam Seliškar Sončni dnevi

Seveda! Vsi, ki ste stavili, da bo imela junijska kolumna prav tak naslov, ste uganili. Da ne bo pomote, kot že zapisano, nagrad ne bomo podeljevali.

 27.06.2024 10:07
prof. dr. Matej Avbelj Odločanje Ustavnega sodišča po uradni dolžnosti

30. maja je Ustavno sodišče izdalo dopolnilno odločbo in sklep U-I-8/24. Z njo je na eni strani vsaj začasno razrešilo problem protiustavno sramotno nizkih plač slovenskih sodnikov. Na drugi strani pa je svoj epilog dobilo tudi nadvse zavržno ravnanje drugih dveh vej oblasti, ki odločbe Ustavnega sodišča z dne 1. 6. 2023 U-I-772/21, v kateri je bila ugotovljena protiustavnost sodniških plač, kljub poteku roka za njeno uresničitev vse do danes nista implementirali. Rezultat, ki ga je tokrat doseglo Ustavno sodišče, je brez dvoma hvalevreden. Toda ali je bila pot do njega pravno prepričljiva?

 24.06.2024 03:51
dr. Jaka Cepec Nepopravljiva škoda

V času pandemije se je v javnosti in stroki veliko govorilo o škodljivih, celo katastrofalnih vplivih zaprtja šol, še najbolj na osnovnošolske otroke, predvsem tiste iz manj spodbudnih socialnih okolij. Številni strokovnjaki so poudarjali, da ima šola tako izobraževalni kot socialni pomen, in opozarjali, kakšno škodo je zaprtje šol povzročilo tem generacijam otrok; zelo pogosto se je uporabljala besedna zveza nepopravljiva škoda. Uvedeno je bilo šolanje na daljavo, kar pomeni, da so bile šole sicer fizično zaprte, izobraževanje pa je potekalo vsaj na daljavo.

 20.06.2024 09:36
Zoran Skubic Pravo v vojni: črtica o poslušnem umu in (preveč) ubogljivem telesu

Včasih morda res ni najboljše, če si preveč izobražen. Ker nisem pristranski samo do prvin prava, temveč tudi do področja zgodovine, zlasti do obdobja tik pred (pred)prejšnjim fin de sièclom in tam nekje do konca tridesetih let prejšnjega stoletja, me vseeno marsikateri časovno gledano niti ne toliko nedaven družbeni pojav še vedno malodane presune. Ni kaj, tudi sam prepogosto vsaj v podzavesti podležem mantri, da je moderni človek pač zenit stvarstva in da so današnje šege in navade edino merilo sodobne civilizacije (vobče). Pa še zdaleč ni tako. V zgodovini nikakor. Marsikdo bi se pridušal, da še danes ne, in to ne samo za nas, ki imamo to srečo, da smo se rodili na vseeno dokaj privilegiranem ozemlju »bližnjega zahoda«. A čeprav se štejem za razmeroma razgledanega, ravnodušnega, in kar zadeva pogled nazaj in naprej, dokaj uravnoteženega opazovalca družbene stvarnosti, me je ob prebiranju pravnega prispevka izpred nekoliko več kot stoletja vseeno presunila naslednja trditev pravnika (četudi je bila izrečena sredi tedaj še prve »velike vojne«): »Die Militärbehörde kann selbständig über den Körper des Soldaten verfügen!«

 17.06.2024 00:25
prof. dr. Miro Cerar Tehnologija, umetna inteligenca in česa si želimo Znanstveni in tehnološki napredek naj bi bil v temeljnem etičnem pogledu verjetno smiseln predvsem zato, ker naj bi ljudem lajšal življenje in dvigal njegovo kakovost. Seveda pa v zvezi s tehnološkim napredkom nimajo vsi takšnih predstav. Nekateri vidijo njegov smisel predvsem v krepitvi zmožnosti za ekonomsko, politično, vojaško in drugačno dominacijo. Tudi umetna inteligenca naj bi nam pomagala k lažjemu in kakovostnejšemu življenju. Toda za razliko od tako mislečih, se ji danes nekateri mrzlično posvečajo zgolj zaradi neustavljive znanstveno-raziskovalne radovednosti, drugi pa zato, da bi z njeno pomočjo dosegli večje ekonomske koristi ter različne oblike prevlade nad drugimi subjekti in nad družbo kot celoto, pri čemer ti »drugi« najpogosteje manipulirajo z vsemi ostalimi. 10.06.2024 09:42
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Sodniške plače: neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča in vprašanje stopnjevanja sankcij

Ker zakonodajalec in Vlada nista izvršila lanske odločbe Ustavnega sodišča o protiustavno nizkih plačah rednih sodnikov, se je z dopolnilno odločbo Ustavno sodišče včeraj odločilo za neobičajno radikalno potezo. Stopnjevalo je sankcije in samo določilo začasen delni način izvršitve izplačila povišanih plač do zakonodajalčeve celostne uskladitve protiustavnega stanja z Ustavo. Takšna odločitev je ob intenzivnih razpravah med sodniki in sodnicami zorela dalj časa. Sprejeta je bila s petimi glasovi proti trem, pri čemer nas je šest podalo svoja ločena mnenja, preostala dva sodnika pa sta se jim pridružila. Poleg vprašanja ustavno skladne ravni plač rednih sodnikov, ki je samo po sebi pomembno vprašanje, ta odločitev obenem odpira nekatere še bolj temeljne dileme ustavnega prava v zvezi s spoštovanjem odločitev ustavnih sodišč. Nanje sem se osredotočil v svojem pritrdilnem ločenem mnenju, ki ga povzemam v nadaljevanju. Prepričan sem, da bosta ta primer in ta odločitev Ustavnega sodišča v prihodnje našla pot v predavalnice pravnih fakultet in učbenike ustavnega prava.

 06.06.2024 11:02
dr. Sara Ahlin Doljak Občutek za sočloveka v družinskem pravu

Občutek za sočloveka v družinskem pravu omogoča pravično in človeka dostojno ravnanje v okviru zakonodaje, ki ureja družinske odnose. Prav tako postavlja v središče človeške odnose, čustva in dobrobit vpletenih strani.

 06.06.2024 01:50
dr. Sabina Zgaga Markelj Po dolgem času

V tednu pred prvomajskimi počitnicami smo se z družino odpravili na krajši dopust v London. Prvič po letu 2017 in prvič s hčerko. V teh letih se je zgodilo veliko, pri nas doma prihod hčerke, na svetovni ravni pandemija, v Londonu nekaj napadov s kislino, zamenjava vladarja, brexit … V najinem nekdanjem hotelu sta v vmesnem času menda (glede na novice) prebivala tudi ruska agenta, povezana z afero Novičok. To – poleg potrebe po konkretnem zajtrku – je vsekakor narekovalo izbiro drugega hotela. Za hčerko je bilo to prvo potovanje z letalom, in ker je nekaj časa možnost letenja odklanjala, sem bila res srečna, da smo ga izpeljali brez težav. Na mojo srečo na splošno trpežno prenaša prevoze ter z navdušenjem sprejema vse novo in doživeto. Razen čakanja … Seveda s pravo kombinacijo in odmerki znamenitosti, počitka, hrane in igral. Sama sem to potovanje pričakala z navdušenjem in z resničnim olajšanjem, da smo se dejansko nekam premaknili z letalom – da je to po pandemiji še mogoče. Večkrat se mi je namreč zdelo, kot da nikoli več nikamor ne bomo šli.

 03.06.2024 01:37
Miriam Seliškar Oblačni dnevi

Ja, od aprilske kolumne se je vreme nekoliko popravilo. Kaj res? Očitno je aprilu nekdo pozabil povedati, kje je njegovo mesto na koledarju, in pač malo zamuja. Po vseh teh letih bi se sicer lahko že naučil in zresnil, ampak tudi če ne, bo čisto v redu. Če drugega ne, nam daje hvaležno temo, ko nastopi nekoliko mučna tišina v družbi ali v dvoje.

 30.05.2024 09:59
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

 27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

 23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

 20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

 13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

 09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

 06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

 29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

 22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

 18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

 15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

 08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

 04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

 28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

 21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

 11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

 07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

 04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

 29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

 26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

 22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

 19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

 15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

 05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

 01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

 29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

 25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

 22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

 18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

 15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

 12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

 08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

 04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

 28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

 21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

 11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

 07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

 04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

 30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

 27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

 23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

 20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

 13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

 09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

 06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

 02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

 30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

 26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

 23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

 19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

 16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

 12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

 09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

 05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

 02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

 28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

 25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

 22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

 14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

 11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

 07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

 04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

 31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

 28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

 24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

 21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

 17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

 14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

 07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

 03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

 31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

 20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

 17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

 13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

 10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

 06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

 03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

 29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

 26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

 22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

 19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

 15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

 05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

 29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

 25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

 22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

 18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

 15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

 11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

 20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

 17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

 13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

 06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

 03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

 30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

 27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

 23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

 16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

 06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

 02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

 27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

 23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

 20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

 16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

 13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

 06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

 26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

 23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

 19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

 16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

 12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

 09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

 05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

 28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

 21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

 19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

 16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

 14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

 12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

 09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

 07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

 05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

 02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

 30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

 25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

 23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

 21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

 18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

 16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

 14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

 11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

 09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

 04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

 03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

 02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

 31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

 26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

 21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

 19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

 17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

 14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

 12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

 05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

 03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

 30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

 28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

 21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

 19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

 12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

 05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

 26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

 19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

 17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

 15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

 10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

 29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

 22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

 18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

 15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

 13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

 11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

 11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

 08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

 04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

 29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve. 27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

 24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

 20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

 15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

 13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

 10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

 08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

 03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

 30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

 27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

 13.05.2022 00:00
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022 08:17
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022 07:49
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022 08:52
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022 12:35
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

 25.04.2022 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

 22.04.2022 09:14
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (1) Desetletja sem se ukvarjala z mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto vseh vrst in ob tem spoznavala njen nastanek, "družinske" vzpone in padce, predvsem pa odziv družbe in državnih institucij do te problematike. Spoznanja so neprecenljiva, saj se problemi iz družin širijo in dobivajo dimenzije, ki si jih mnogi niti ne predstavljajo. 20.04.2022 07:30
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022 13:11
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022 07:58
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022 08:55
Vlasta Nussdorfer Ima sramota danes še kak drug pomen? Povod za novo kolumno je bil TV intervju z gospodom Ivom Boscarolom. Vse je namreč presenetil, ko je zmagovitega paradnega "konja" letalstva prodal Američanom, ob tem pa prav bogato nagradil zaposlene in občino Ajdovščina. Ob številkah človeku sicer povsem  zastane dih, a prav tako ob dobrodelni gesti, ki je sploh nismo vajeni. Ne pomnim da bi jo že doživeli. Gospod Boscarol je pač uspel in zakaj bi ga moralo biti tega sram? Menda bo celo nadaljeval, dokler ne bosta Fructal in Elan spet naša! Tega se prav veselim. 06.04.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022 12:53
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022 09:17
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022 08:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

 25.03.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Dve različni nogavički V preteklosti smo 21. marca praznovali prvi dan pomladi, a ta v zadnjih letih pohiti in nas običajno preseneti že dan prej, ko se združi z dnevom sreče, ki ga slavimo 20. marca. Seveda pa slehernega 21. ni moč iti mimo svetovnega dneva Downovega sindroma. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kako je s pravicami teh ljudi? In kako z njihovimi starši in skrbniki? Jih vidimo in slišimo ter kako se do njih vedemo? 23.03.2022 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022 09:11
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1: Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022 09:19
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022 09:11
Vlasta Nussdorfer Kdo trese kozarec Poučna zgodba neznanega avtorja z gornjim, pomenljivim vprašanjem, je v teh časih še kako aktualna, ne vem pa, kako najti odgovor, ko pa se jih ponuja kar nekaj. Zgodba z jasnim sporočilom o usodnem razdvajanju ljudi in krivdi zanj, velja za vse čase, še posebej za današnji, zagotovo prelomni trenutek. 09.03.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

 04.03.2022 11:09
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022 07:51
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022 07:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022 09:27
Vlasta Nussdorfer Ne prezrite marsičesa Volitve v državni zbor, ki vodijo tudi v sestavo nove vlade, so že razpisane in to kljub nekaterim željam po "covidni" prestavitvi. To je bil namreč prvi možni datum in predsednik republike ga je izkoristil. Pojavljajo se številni plakati, ki vabijo radovedne poglede in obljubljajo marsikaj, čeprav smo šele v zgodnjem predvolilnem obdobju. Čisto zares se bo namreč začelo čez mesec dni, čez dva pa bomo že hiteli na volišča. Tako se vsaj govori. Bo udeležba tokrat res višja? 23.02.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

 21.02.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

 18.02.2022 14:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022 13:04
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

 16.02.2022 08:20
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022 07:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022 08:08
Vlasta Nussdorfer Muke pravosodja Zadnjo kolumno sem napisala po povsem konkretnih, a neverjetno škodljivih idejah enega izmed poslancev in nato celo pristojnega odbora DZ o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj. K sreči zadeva kasneje ni bila obravnavana na januarski seji hrama demokracije, saj je bila po glasovanju umaknjena z dnevnega reda. A to nikakor ne pomeni, da problemov in težav v širšem pravosodju ni oziroma ni več. O nekaterih bi rada zavzela svoje stališče. 09.02.2022 08:19
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo.«

 04.02.2022 12:57
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022 07:00
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022 07:58
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

 28.01.2022 10:13
Vlasta Nussdorfer Spreminjati s tresočo roko Pravosodje in njegovo delo spremljam že 44 let. Sprva dolgih 35 na tožilstvu; od pripravnice do vrhovne državne tožilke, nato šest let kot varuhinja človekovih pravic in zadnja tri leta kot svetovalka predsednika republike. Koliko usodnih sprememb je doživelo pravosodje, pa tudi  popravkov in dopolnitev procesne in materialnopravne zakonodaje, koliko reorganizacij, koliko predsednikov in generalnih tožilcev, kako je raslo in se spreminjalo odvetništvo, kako  preoblikovalo državno pravobranilstvo in kako močno so odmevale odločitve ustavnega sodišča v različnih sestavah in obdobjih ter kako težko je dobiti nove ustavne sodnike danes. Še nikoli težje. Kakšen pa je ugled vseh teh institucij v očeh ljudi? Ne zgolj laikov, celo pravnikov. Zaupate v sodne odločitve, verjamete v pravičnost in poštenost ali le zamahnete z roko in porečete: "Pravice preprosto ne gre iskati na sodišču! Ni je in tudi ko pride, bo najmanj prepozna. Vsaj za nekoga." 26.01.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022 07:48
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022 09:32
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022 08:51
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022 09:15
Vlasta Nussdorfer Vroče volilno leto So taki in drugačni dnevi. Nekateri nam ostanejo v spominu, drugi odidejo v pozabo, celo z željo da se nikoli ne bi ponovili. Prvi januar je zagotovo prav poseben. Drugačen od vseh preostalih dni v slehernem letu. Pomeni prelomnico med starim in novim. Če želimo ali ne. Pa ne zgolj za posameznike, tudi za družbo, državo in svet. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj smo v ospredje postavljali virus in želje, da preneha mutirati in počasi izzveni. Pa ne le zdravstveni, tudi virus sovraštva in delitev, ki nas hudo slabijo. Bo kdaj tako, ko pa smo vstopili v super volilno leto? Se stanje lahko še bolj zaostri in kaj bi to pomenilo? Kaj torej pričakujete in kaj za vas pomeni leto 2022? 12.01.2022 08:07
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022 12:42
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022 07:56
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

 03.01.2022 07:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021 10:23
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021 08:20
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021 08:45
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021 09:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021 13:07
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021 07:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Izgubljeno upanje Zahodnega Balkana? Območje Zahodnega Balkana je po različnih družbeno-ekonomskih kazalnikih eno od najbolj zapostavljenih evropskih regij. Ljudje v tej regiji zato živijo primerjalno slabše kot denimo v državah članicah Evropske unije. Zato se emigracija iz držav Zahodnega Balkana nikoli ni ustavila. Ali in kako je mogoče izboljšati vladavino prava in zvišati kakovost življenja na Zahodnem Balkanu? 03.12.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer O pravičnosti in poštenosti malo drugače V teh dneh beremo in poslušamo o nekaterih razvpitih sodnih primerih, ki so se obrnili povsem drugače od pričakovanj večine. Vseh nas, ki seveda izjemno zajetnih sodnih spisov niti slučajno nismo videli "od znotraj" in najbrž še koga, ki jih sicer kar dobro pozna. Ko smo spremljali prve medijske objave o "odrezani roki", smo povsem razločno slišali obdolženčevega očeta pripovedovati in celo kazati, kako je do usodnega rezanja roke nesrečnega dekleta prišlo. Obsodba bi lahko "padla" po "televotingu" še isti večer. Zagotovo bi glasila: krivi. Tista "ljudska" seveda. 01.12.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

 26.11.2021 13:09
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

 24.11.2021 09:17
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

 22.11.2021 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

 19.11.2021 08:29
Vlasta Nussdorfer Nejeverni Tomaži Smo v poznojesenskem času, z vse krajšimi dnevi in daljšimi nočmi, z neverjetno slabimi novicami in tudi že z močno predvolilnim vzdušjem. Medije polnijo samohvale in huda obtoževanja političnih nasprotnikov, kar vseh po vrsti. Tu in tam kak pomirjujoč; glas sprave, morda namenjen zdravstveni krizi. Se bomo v tem boju vsaj poenotili ali še tu usodno razklali, kaj razklali, že kar "pobili"? Se še spomnite stavka dr. Janeza Drnovška o političnem nasledstvu? Zakaj nihče ne izumi zanesljive "pojoče travice"? Mnogi bi se je zelo bali. Tudi tisti s ponarejenimi PCT potrdili. Kako je sploh mogoče, da jih izdajajo celo zdravniki (zaenkrat k sreči sum le za dva)? Kam vse to pelje? Zagotovo v izgradnjo vrednot, na katere smo prisegali desetletja. Smo res že tako daleč? 17.11.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021 07:33
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). 

 12.11.2021 14:16
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021 08:04
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

 08.11.2021 09:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med obljubami in resničnostjo v Glasgowu V tednu globalne podnebne konference COP26 v Glasgowu je znova aktualna lanskoletna raziskava skupine ameriških, evropskih in kitajskih znanstvenikov, ki podaja, kako lahko podnebne spremembe ogrozijo življenja treh milijard ljudi. Njihova raziskava je še ena v vrsti študij, ki že desetletje ali več opozarjajo na škodljive učinke podnebnih sprememb. Če želimo zavarovati človekovo dostojanstvo prihodnjih generacij, morajo države in zasebni sektor skupaj sprejeti učinkovite ukrepe in spremeniti mentaliteto. 05.11.2021 08:45
Vlasta Nussdorfer Vseh vrst "stolčki" Ste kdaj razmišljali o tem, kako potomci kraljev in cesarjev po njihovi smrti zasedajo še "sveže" prestole? Neredko se zgodi, da so zelo daleč od popolnosti, ki bi jo morali izkazovati. Imajo pa seveda "modro" kri in zagotovljeno skoraj brezskrbno prihodnost. Zgodovina pozna številne presunljive zgodbe bojev za posebne "stolčke", zgodaj in zelo premišljeno dogovorjene poroke, ukane in celo sumljive smrti, ki jim je bilo težko najti pravi vzrok. Kaj pa vzgoja za politike in visoke funkcionarje vseh vrst; od najnižjih do najvišjih? 03.11.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Pravna analiza sodbe poljskega ustavnega sodišča Bolj kot se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Po sodbi poljskega ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo, da so 1. člen in 3. odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter 1. odstavek 19. člena v povezavi z 2. členom PEU v nasprotju s poljsko ustavo, se je znova odprlo vprašanje pravne narave Evropske unije in razmerja med nadnacionalnim ter nacionalnim pravom. To je sicer tako staro vprašanje, kot je stara evropska integracija, a se tokrat odpira v novem kontekstu, ki otežuje neposredno razumevanje pravnih dilem, ki jih sproža. 01.11.2021 07:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

 29.10.2021 13:19
mag. Martin Jančar Sodstvo med analognim in digitalnim V poznih sedemdesetih letih je moj oče pomagal pri ustanovitvi obrata sicer slovenskega podjetja v Srbiji. Ideja je bila, da se Jugoslavija na ta način enakomernejše razvija in se je zato slovenskim gospodarstvenikom naložilo, da poskušajo ustanoviti podobno uspešne tovarne tudi na področjih, ki sicer niso bila industrijsko razvita. Ideja, kljub dobremu namenu ni bila najboljša v izvedbi, očetu pa, razen manjšega državnega odlikovanja, tudi ni kaj dosti prinesla. 27.10.2021 07:00
dr. Marko Novak Kemis tiktaka naprej

Pandemija covida-19, ki ji ni videti konca, mestoma zakriva druge pomembne družbene zgodbe, ki jih je vendar treba občasno ponovno osvetliti, da ne potonejo v pozabo. Tu bi rad spomnil na eno največjih okoljskih nesreč v Sloveniji, namreč požar v podjetju za obdelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov Kemis na Vrhniki. Sredi maja letos so minila že štiri leta od te katastrofe. Tedaj je bil dogodek v žarišču pozornosti celotne slovenske javnosti, protesti civilne družbe na Vrhniki so bili tedaj prva novica dnevnega poročanja osrednjih medijskih hiš.

 25.10.2021 08:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dileme Severnega toka II Severni tok je najdaljši plinovod, ki poteka pod Severnim morjem med Rusijo in Nemčijo. Plinovod Severni tok I je začel delovati pred desetimi leti. Severni tok II pa je bil dokončan v letošnjem letu, vendar še čaka na dovoljenje za začetek obratovanja. Njegovi investitorji poudarjajo, da bo olajšal oskrbo z energijo na evropskem trgu in tako rešil težave nekaterih evropskih držav. Po drugi strani projekt Severni tok II terja skrbno analizo njegovih učinkov z vidika varstva okolja, suverenosti evropskih držav, dobrega upravljanja gospodarskih družb in uresničevanja človekovih pravic. 22.10.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer "Rdeča kapica", tokrat zgolj za odrasle Je sploh kdo, ki za zgodbo o Rdeči kapici ni slišal v prvih letih življenja? V njej nastopajo neodgovorna mama, naivna Rdeča kapica, prebrisan in krvoločen volk, stara, bolna in zvedava babica ter lovec, ki ubije volka, da reši babico in njeno vnukinjo. Le kaj ob vsem tem doživljajo otroci? Pravljica svari, a hkrati otroke povsem zmede. Je res možno preživeti v volkovem trebuhu? Zgolj v pravljici. 20.10.2021 07:00
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021 07:50
mag. Martin Jančar Kršitve javnega reda in miru in državna prisila V zadnjem času se vedno znova pojavlja vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti delovanja tako protestnikov kot policistov, zato je verjetno na mestu vprašanje, kaj zajema pojem javnega reda in miru. V tej zvezi se namreč pojavlja vprašanje čemu pravzaprav služi instrumentarij, ki je namenjen „varstvu javnega reda in miru“, od prekrškov do kaznivih dejanj. Možna bi bila sicer bistveno bolj globoka razprava o tem pojmu, ker se v teoriji pojavlja v različnih izpeljankah, a ostal bom pri naši pozitivnopravni ureditvi. 13.10.2021 00:00
dr. Marko Novak Virus obožuje razcefrano družbo V zadnjem času nam mediji skoraj vsakodnevno prikazujejo zgodbo Danske, ki se je nadvse uspešno spopadla s covid-19, se kot družba malodane v celoti precepila, kar ji je omogočilo ponovno vrnitev v staro normalnost. Pri nas pa je pandemija koronavirusa še poglobila družbena nasprotja, kar se kaže na vse bolj nasilnih protestih. Razlogov, čemu tako, zakaj takšna razlika med dvema družbama in državama, je najbrž kar nekaj, nekaj pa je gotovo: metaforično rečeno – virus, ki kot tujek vstopi v nek čvrst (družbeni) mehanizem, tega ne premaga, ampak ga zgolj okrepi. Ko pa vstopi v šibek mehanizem, v tem povzroči pravo razdejanje. Merim na to, kako se na velik družbeni problem odzoveta stara in trdna demokracija, kako pa mlada in šibka. 11.10.2021 08:01
prof. dr. Jernej Letnar Černič O volitvah sodnikov najvišjih sodišč in njihovi ideologiji Sodniška ideologija na najvišjih sodiščih evropskih ustavnih demokracij je dandanes nekaj običajnega. Ker sodniki v konkretnih zadevah odločajo med drugim tudi na podlagi ideologije, se še posebej v nezrelih ustavnih demokracijah ob volitvah novih sodnikov bijejo hude bitke, koga bo trenutna večina v zakonodajni veji oblasti uspela spraviti na najvišja sodišča. 08.10.2021 08:45
Vlasta Nussdorfer Vsi v istem čolnu Poznate četrtkovo oddajo Globalna vas na Valu 202? Če je ne, lahko poslušate njene ponovitve v radijskem arhivu. Kaj me je tako pritegnilo ob poslušanju nekaterih, da o njih precej intenzivno razmišljam? Zagotovo to, da ob pripovedih Slovenk in Slovencev, ki živijo daleč od doma, vstopaš v njihova življenja, v tuje dežele in seveda prostrani svet. Še posebej pozorno sem prisluhnila gostu, ki je nastopil na prvi jesenski dan, 23. septembra, letos. Javil se je z daljne Kitajske, dežele, ki nas je prva soočila s Covidom 19. Prav zato me je nadvse zanimalo, kako so ga premagali in kako je tam sedaj. Ker zna biti to morda poučno. Saj smo vendar delček sveta, ki je za "sprehod" slehernega virusa majhen in ranljiv, zato bi morali imeti vsi enak cilj - čimprej zaživeti brez covida. Pa se sploh trudimo dovolj in res povsem primerno? 06.10.2021 07:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Pogoj PC v državni upravi – vprašanje začasnega zadržanja

Večina Ustavnega sodišča je prejšnji četrtek s sedmimi glasovi proti dvema odločila (Sklep U-I-210/21), da začasno zadrži pogoj PC (prebolevnosti ali cepljenja), ki ga je Vlada v boju z epidemijo z določenimi izjemami uvedla za uslužbence državne uprave. Odločitev večine je bila javno objavljena še isto popoldne, uro ali dve po tem, ko je bila sprejeta. Da bi bila lahko objavljena skupaj z ločenimi mnenji, sem se zavzemal za to, da bi jo objavili takoj naslednji dan v petek zgodaj zjutraj. S predlogom nisem uspel; odločeno je bilo, da je se ločena mnenja izdela naknadno, šele po objavi odločitve večine do ponedeljka zjutraj. Ker sem glasoval proti zadržanju, sem do roka v ponedeljek zjutraj pripravil odklonilno ločeno mnenje. V ponedeljek ločeno mnenje iz meni neznanega razloga vseeno ni bilo objavljeno, zato sem na vprašanje javnosti glede neobjave odgovoril, da ne vem, zakaj je to tako (tudi na svoje vprašanje predsedniku in sekretarju Ustavnega sodišča glede vzroka za zamudo tisti dan nisem dobil odgovora). Danes sem vendarle dobil zagotovilo, da je bilo ločeno mnenje prejšnji dan odpremljeno in bo objavljeno danes, v torek, v nekaj urah. V spodnjem besedilu ga delim z bralkami in bralci portala IUS INFO.  

 05.10.2021 08:53
prof. dr. Matej Avbelj Napeto kot struna Čeprav je očitno, da je v slovenski družbi konsenz povsem kolapsiral, bi se velika večina vendarle utegnila strinjati, da je stanje v državi v zadnjih tednih zelo napeto. Zapisati, da se bližamo vrelišču, bi bilo skorajda preveč optimistično. Razmere so namreč napete kot struna, za katero ni znano, kdaj se bo pretrgala, a ko se bo, utegne usekati na vse strani. 04.10.2021 08:04
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pozitivnih pravnih dolžnostih delodajalcev Delodajalec je zoper delavca uvedel disciplinski postopek. Delodajalec je delavcu po pisni seznanitvi očital, da že dlje časa krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da ne uporablja in zavrača nošenje maske v zaprtih prostorih delodajalca, kjer delavec opravlja delo. 01.10.2021 14:41
mag. Martin Jančar PC pogoji in svoboda odločitve Glede ukrepov ob epidemiji Covid sem praviloma zadržan. Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi nepotrebno prilivati gorivo na ogenj, in drugič, ker zahteva kritika ali hvala takšnih ali drugačnih oblastnih ukrepov večji vpogled, kot ga lahko ima posameznik. Vendar pa ocenjujem, da je vendarle potrebno imeti pri določanju in izvrševanju takšnih ukrepov bistveno bolj pretanjen občutek, kot se kaže sedaj. 29.09.2021 07:48
dr. Marko Novak “Presstitucija” med svobodo izražanja in osebnostnimi pravicami V odmevni zadevi, v kateri sta novinarka in odgovorna urednica RTV SLO tožili aktualnega premiera zavoljo njegovega žaljivega čivka, smo bili nedavno priča že drugi odločitvi Vrhovnega sodišča RS v tej zadevi. Zdaj v primeru novinarke, dobro leto nazaj pa se je prva odločitev istega sodišča nanašala na tožbo odgovorne urednice. Četudi je šlo za isti življenjski dogodek, isto dejansko in pravno podlago, je druga odločitev diametralna prvi: najprej je bila bolj zavarovana politikova svoboda izražanja, nato pa novinarkina osebna sfera. To je predvsem v delu laične javnosti sprožilo nemalo začudenja, zato se zdi smiselno, da kakšno rečemo o tem, kako je to sploh pravno možno. 27.09.2021 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čistke Belorusija se je v zadnjem dobrem letu iz avtokratske države ob pomoči ruskega medveda spremenila v polnokrvno totalitarno družbo. Pristna civilna družba se je preselila v tujino. Doma so ostali podporniki nedemokratičnega režima, njegovi lakaji in nemočni običajni ljudje. 24.09.2021 08:46
Vlasta Nussdorfer Sezona "volkov" je tu Pogosto brskam po starih zapisih in iščem poučne zgodbe, zlasti basni, ki v sebi nosijo globoke in večne nauke. Za vse čase, ljudi, sisteme in preizkušnje. Če kdaj, danes ugotavljamo, da smo na razpotju. Dobivamo informacije, nekaterim verjamemo, ker so v okviru naših pričakovanj, drugim pač ne. Odvisno tudi od tega, kdo jih pove in kdaj. Pogosto poslušam, kako ni pravice in kako brezizhodno je. Kdo pa je vaš junak; tisti, ki je tiho, ali oni, ki govori, opozarja, zahteva in želi spreminjati svet na bolje? Ob tem pa seveda spoštuje mnenje drugih, ni nasilen in skuša razumeti, da ima tudi resnica lahko več obrazov. Sicer bi vsa sodišča razsojala povsem enako in več- stopenjskih sploh ne bi potrebovali. Pa nam ravno to jamči, da pravna država deluje. Še vedno verjamem v poštenost in pravičnost, a žal ne več tako goreče kot nekoč. 22.09.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021 12:44
mag. Martin Jančar Spremembe opredelitve prekrška „Nedostojnega vedenja“

Do prekrškov, po pravici povedano, imam malce nenavaden odnos. Njihova narava in pomen sta se v času, ko se ukvarjam s pravom, vsaj kolikor lahko ocenim, precej spremenila. Najprej na področju samega izrekanja glob „na kraju samem“, akterjev prekrškovnega postopka, vsekakor pa glede višine denarne kazni, ki se lahko izreče. Prav slednje včasih privede do tega, da se kazen, izrečena v kazenskem postopku, po svoji teži včasih zdi zanemarljiva. Kar se tiče kazenskega prava smo v postopkih sicer nevezani na morebitne vzporedne prekrške, a včasih lahko temeljito porušijo tudi kakšen sicer jasen odnos med obema.

 15.09.2021 08:41
dr. Marko Novak Slovenija kot pravna periferija Ob politični tranziciji v začetku 90 let prejšnjega stoletja naj bi se po propadu komunizma države v srednji Evropi vrnile v svojo izvorno družino evropskega celinskega prava. Nekatere so se ob tem celo razdelile oziroma osamosvojile. Za večino teh držav je sicer značilna določena perifernost, saj so bile nazaj v zgodovini v glavnem prejemnice različnih pravnih institutov, ki so nastajali in se razvijali v oddaljenem centru. Med te države spada tudi Slovenija, ki je seveda formalno suverena država, a v primerjalno-pravnem smislu smo periferija. 13.09.2021 07:41
prof. dr. Jernej Letnar Černič Regulacija dobavnih verig gospodarskih družb V globalnem poslovnem okolju se prepletajo različne ravni, področja in deležniki. Kakšna je narava in obseg obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja? Ali naj gospodarske družbe spremljajo in nadzorujejo prav vse ravni svojih globalnih dobavnih verig? Kakšne so prednosti in slabosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah? 10.09.2021 09:31
Vlasta Nussdorfer Kdo nam je sploh še lahko vzor Nekateri, z malo daljšim, že kar zgodovinskim spominom, lahko primerjamo današnje čase s tistimi izpred let. Marsikaj se je spremenilo, veliko je povsem novih težav. Razklanost je izjemna, govorica mnogih povsem neprimerna. Celo vsak dan hujša. Zakaj bi molčali in gledali stran od številnih problemov, ki so še kako skupni levim in desnim, pa sredinskim, zelenim in pisanim, starim in mladim? Zakaj bi se pretvarjali in se zlili s "črednim nagonom"? Prav "čred" je ta hip namreč več. A le zakaj se ne bi z razlikami v mnenjih soočali strpno in dostojno? Od kdaj so nestrpneži sploh lahko komu vzor? Kdo je postavil nova merila? 08.09.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Naše skupne vrednote

Na pravkar minulem blejskem strateškem forumu se je poglobljeno, prepričljivo in precej vključujoče razpravljalo o prihodnosti Evropske unije. Izbor osrednje tematike, seveda, ni bil naključen. Za tiste, ki tega morda niste niti opazili, ali pa ste že pozabili, velja poudariti, da smo vendarle sredi potekajoče konference o prihodnosti Evrope, v kateri naj bi državljanke in državljani  izrekli svoje skrbi in svoja pričakovanja do EU v prihodnje. Kot se je izkazalo na Bledu, je v osrčju razprav o evropski prihodnosti eno izmed najbolj izpostavljenih vprašanj tisto, ki se dotika naših skupnih vrednot.

 06.09.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravne in družbene posledice ustavnosodne odločbe št. U-I-79/20 Vsakodnevno opažam, da si velik del slovenske javnosti napačno tolmači naslovno ustavnosodno odločbo. Tega ni težko razumeti. Tudi sam ne razumem povsem toka misli v obrazložitvi odločbe. Četudi se trudim razumeti, zakaj se sodišče ne želi, ne zmore ali si nekako … ne upa … izviti iz mreže golega besedičenja, stvarno neutemeljenega leporečja, zatrjevanj brez dokazne podlage, protislovij, nelogičnosti, manipulacij, zavajanj in sprenevedanj oblasti ter z njo sodelujočega dela zdravstvene stroke, pa tudi iz prenekatere polresnice, celo očitne laži. 03.09.2021 07:00
mag. Martin Jančar Ob aferi Pegaz Ko sem spremljal članke, povezane z ugotovitvami novinarjev glede vohunskih programov, ki naj bi bili uporabljeni za nadzor in napade zoper posameznike, sem se moral spomniti nekih davnih časov. Vohunski software Pegaz, ki ga je izdelalo izraelsko podjetje NSO Ggroup, naj bi po ugotovitvah medijev bil uporabljen zoper številne izpostavljene posameznike, omogočal pa naj bi praktično vse posege v prenosne telefone in aplikacije na njih, vključno z daljinskim upravljanjem. Program je bil prodan pretežno vladam različnih držav, uporabljal naj bi se tudi v neposredni soseščini in nekatere domneve so, da tudi pri nas. 01.09.2021 08:16
prof. dr. Miro Cerar Odgovornost za podnebne spremembe – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (4. del) Človeštvo je v obdobju tektonskih sprememb, pri čemer se pretežni del človeštva do mnogih izmed njih obnaša premalo odgovorno, pogosto celo neodgovorno. Danes bom spregovoril predvsem o podnebnih spremembah, čeprav bi na podoben način lahko govoril tudi o izčrpavanju planetarnih energetskih virov, uničevanju narave, oboroževalni tekmi, novih in starih oblikah nalezljivih in smrtonosnih bolezni ter nenazadnje o izjemnem naraščanju števila svetovnega prebivalstva. Vse to je seveda medsebojno povezano in postaja dejansko že vprašanje preživetja. Kaj nas torej čaka, kako bi morali biti odgovornejši ter kakšno vlogo ima pri vsem tem pravo? 30.08.2021 08:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tranzicijska pravičnost in sobivanje Tranzicijska pravičnost je v slovenski družbi nikoli dokončana zgodba. V zadnjih tridesetih letih so bili uresničeni le nekateri njeni vidiki. Očiščenje je izostalo. Sprava se je izgubila nekje na začetku poti. Pretekle kršitve človekovih pravic še naprej ostajajo priročno sredstvo za medsebojno obtoževanje različnih ideoloških strani. Ali lahko sedanje generacije v slovenski družbi prispevamo k sobivanju na temelju medsebojnega spoštovanja in zavedanja preteklih kršitev? 27.08.2021 09:06
Vlasta Nussdorfer Goljufije in prevare na vsakem koraku

Smo že kdaj slišali toliko obljub o tem, da lahko v nekaj dneh, tednih, morda mesecih, ozdravimo, se pomladimo, shujšamo, ohranimo ali povrnemo večno mladost, moško moč, srečamo sorodno dušo, postanemo poslovno uspešni in celo bogati? Pojavljajo se zdravilci vseh vrst, celo spretni šarlatani in nihče ne dela brezplačno. Splet je poln pasti, v vsako sporočilo se vrine tekst, ki nekaj obeta, naslovi so naravnost osupljivi. Dobivamo sumljive emaile, strah nas je odpirati vseh vrst pošiljke, da o klicih, ki želijo številne akcije, niti ne govorimo. Nesrečni covid čas je edinstven izziv tudi za mnoge goljufe. Zakaj ni še več preventive, zlasti za ranljive skupine; otroke in starejše? Zakaj se o vsem tem ne govori in piše intenzivneje, zakaj imamo toliko žrtev, ki bi jih lahko preprečili? Le zakaj?

 25.08.2021 00:00
dr. Marko Novak Je kaj "gnilega v deželi" 123 PDI? Spletna platforma 123 PDI ponuja kandidatom-kam za pravniški državni izpit (PDI) določena gradiva in koristne informacije glede samega izpita. Seveda za solidno plačilo. Med temi gradivi so tudi informacije o izpraševalcih za posamezna pravna področja in dostop do (najpogostejših) vprašanj, ki jih ti zastavljajo kandidatom. Samo po sebi nič problematičnega, sporen se mi zdi predvsem način, kako se do določenih informacij pride. V smislu tovrstnega spraševanja zato v naslovu kolumne parafraziran citat iz Shakespearovega Hamleta. 23.08.2021 07:37
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi zagovorniku načela enakosti je močno »zdrsnilo« Tako močno, da bo težko »priplezal« nazaj. Bo pa moral, zaradi funkcije, »plezati.« Hitro in visoko, navpično. Ustvaril je, uporabil bom prispodobe, poligon, priročen za dnevnopolitično »fronto«, tudi jezikovno in konceptualno »vojno«, ki za seboj lahko pusti enormno pogorišče - in kaos. S tem je legitimiral nov primer »prerekanja o oslovi senci« in institucionalno formaliziral pojem »oksimoron«. Tega mi je žal. In žal mi je zanj. 20.08.2021 13:15
mag. Martin Jančar Afganistan Sedanje dogajanje v Afganistanu je dober prikaz pomena in vloge prava v vsaki družbi. Prizori, ki jih vidimo - množice, ki bežijo in iščejo pot iz kaosa, niso samo prizori bežanja pred neposredno nevarnostjo, ki bi grozila posameznikom, temveč predvsem pred negotovostjo, ki jo prinaša vojaška zmaga talibanov. Mogoče najbolj izrazit dokaz tej trditvi so, paradoksalno, prizori množičnega dvigovanja gotovine v bankah – ljudje se zavedajo, da prihaja obdobje, kjer ni več gotovosti, da bodo družbeni sistemi delovali, kot so do sedaj. Bolj prikrito verjetno poteka marsikaj, kar se pogosto ne opisuje, ker je tako moralno vprašljivo, da postavlja pod vprašaj mite o neki inherentni morali človeka. 18.08.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Investiranje in nefinančni kazalniki poslovanja gospodarskih družb Spremljanje podatkov o okoljskih in družbenih vplivih pri poslovanju gospodarskih družb vse bolj postaja ena ključnih zahtev regulatorjev ter institucionalnih in drugih vlagateljev. Vlagatelji si vedno bolj želijo, da njihove naložbe niso le finančno dobičkonosne, temveč da izpolnjujejo tudi nefinančne kazalnike, torej da so okoljsko in družbeno odgovorne ter sledijo dobrim praksam korporativnega upravljanja. Vendar je za vlagatelje in upravljalce premoženja pomembno, da so naložbe v gospodarske družbe, ki sledijo “ESG” merilom (environmental, social and governance factors) dobičkonosne. 13.08.2021 09:13
Vlasta Nussdorfer "Tempirane bombe" okoli nas Pogosto slišimo ali beremo o možnostih, da naš del zemeljske oble zadene večji meteorit, in te so resnično minimalne, pa o tem koliko večja je možnost smrti v prometni kot v letalski nesreči. V zadnjem obdobju so se sicer mnogi razpisali tudi o veliko večji možnosti zboleti za novim korona virusom za necepljene, pa o hujših oblikah, zaradi katerih bolniki pristanejo v bolnišnici, celo na respiratorju. Nihče pa še ni analiziral, v koliko odstotkih ali seveda promilih lahko tebe ali tvojega ljubljenčka v mestu ali na vasi povsem brez krivde napade in ugrizne kakšen pes posebne pasme. 11.08.2021 07:00
dr. Marko Novak Sodstvo v primežu politike Ob treh neuspešnih poskusih imenovanja novega ustavnega sodnika oziroma ustavne sodnice je v javnosti odmevala parlamentarna zavrnitev imenovanja kar dveh novih vrhovnih sodnikov. Tak kot v primeru ustavnih sodnikov bi tudi tu v nekem smislu lahko govorili o ustavni krizi (glej sicer kolumno profesorja Avblja). Zavoljo ohranitve »komunistične« ureditve v naši Ustavi se problem (občasne) zavrnitve imenovanja (vrhovnih) sodnikov v Državnem zboru sicer že vleče kot jara kača v naši tridesetletni zgodovini. Pri tem si politika, takšne ali drugačne barve, preprosto da duška in kandidata ali kandidatko zavrne, namesto da bi svojo energijo usmerila k pravim problemom v sodstvu in prispevala k njegovem kakovostnejšem delovanju. 09.08.2021 09:21
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Človekovo dostojanstvo: koncept, pravica in moralna dolžnost, ki JE ali pa NI Ne, sistemi za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtega prostora in čiščenje zraka gospodujoče oblasti še vedno ne zanimajo. Na GZS pa so se, po letu in pol, odločili, da bodo kmalu o tem organizirali seminar, posvet. Počasi, zakaj bi s tem hiteli? Ni treba hiteti. Kot ni treba hiteti s preverjenim preverjanjem preverjenih zdravil, na trgu obstoječih že pol stoletja ali več, ki so učinkovito blažilna in zdravilna tudi za bolezen Covid. 06.08.2021 12:38
prof. dr. Matej Avbelj Zaton parlamentarne odgovornosti Tiho, a s precej politične škodoželjnosti in klasične slovenske medosebne privoščljivosti, se je v delovanje naše ustavne demokracije prikradel nov sistemski problem. Nezmožnost pravočasnega imenovanja sodnikov na vrhunske sodne položaje. Dunja Jadek Pensa je tako ustavna sodnica že več kot deset let, pa čeprav je po ustavi njen mandat omejen na devet let. Podobno je bila Slovenija vse do nedavna tudi brez sodnika na Splošnem sodišču EU, pa čeprav bi morala imeti dva. Vse kaže, da se nam podobna zgodba utegne zgoditi tudi s sodnikom na Sodišču EU. Razlogi za opisano stanje so sicer različni. Medtem ko so bili v primeru Splošnega sodišča ti predvsem na strani kandidatov, pa gre v drugem primeru domala za izključno odgovornost Državnega zbora. 02.08.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava zadev na ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že desetletja najvišji evropski varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Številni prebivalci evropske celine ga dojemajo ne le kot evropsko, temveč tudi kot najvišje domače sodišče. Ali lahko ESČP po sprejetju nove strategije za prednostno obravnavo zadev še naprej učinkovito varuje človekove pravice? 30.07.2021 09:22
Vlasta Nussdorfer Komu (še) lahko zaupamo Spominjam se časov brezmejnega zaupanja v nekatere ljudi in njihova dejanja. Če je nekaj rekel učitelj, si mu preprosto verjel. Če so ti svetovali starši, si bil prepričan, da to drži. Verni so povsem verjeli verskim poglavarjem, le pri politiki smo imeli pogosto vsaj manjše zadržke. Nikoli ni bila tako sveta, da bi si prislužila brezpogojno zaupanje ljudi. Pritrjevali smo sicer določenim novicam, ki smo jih prebrali in mnogim novinarjem, ki so jih posredovali. Tu in tam so bili nekateri skoraj bogokletni, zasejali so dvom in nam dali misliti. Čedalje bolj in pogosteje. Vse se je počasi spreminjalo in tudi mi. Nič več ni bilo tako kot nekoč. Nič več. Novic je bilo ogromno in imel si možnost izbire. Celo resnice, na katero so sicer tako radi prisegali eni in drugi. In komu tedaj zares verjeti? Če sploh. 28.07.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse je prav in vse je narobe - vmes pa je človek in njegove dileme

»Ne želim policijske države. Ne želim manipulacij z javnostjo. Ne želim groženj. Ne želim prisile. Ne želim kaznovanja ljudi. Ne želim vsega tistega, kar vodi v tiranijo. Človek je najprej odgovoren zase. Nehajmo govoriti ljudem, naj se cepijo zaradi drugih. Cepijo se zaradi sebe, ali pa se pač ne. Ne govorimo ljudem, da so odgovorni za druge, če se ne cepijo. Ne grozimo jim s cepljenjem in ne silimo jih v to, ker za to ni nobenega opravičljivega razloga. Prišli smo do tja, do koder smo lahko prišli. Imamo cepivo. Več ni mogoče. In to je dovolj.« (Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške; Vir)

 23.07.2021 11:48
mag. Martin Jančar Misli s plovbe Na nekem hrvaškem otoku ti »muring« (priveznico za barke na pomolu) postreže nenavaden mornar. Praviloma pospremi svoje delo z vprašanjem ali se ve, od kod ime barke. Imena bark (in moja ni izjema), se kar ponavljajo. Recimo, razen raznih ženskih imen, se najdejo globokoumna, kot so Carpe Diem, Panta rei in kar je še podobnih. Če je prvo verjetno najbolj znano iz filma Društvo mrtvih pesnikov, je drugo pač med tistimi latinskimi in grškimi frazami, ki zvenijo učeno in jih je mogoče uporabiti po potrebi. 21.07.2021 08:37
dr. Marko Novak Obvezno cepljenje in politična korektnost Skoraj univerzalno soglasje tako stroke kot politike je, da le visoka precepljenost prebivalstva zoper covid-19 vodi nazaj v normalnost, kot smo jo poznali pred pandemijo. Zdaj, ko je na pohodu delta različica in grozi že njena delta + »nadgradnja«, ki naj bi bili bolj kužni od prejšnjih različic, ta ne znaša več 60 ali 70 odstotkov, temveč vsaj 80, če že ne 90 odstotkov. Glede na dinamiko cepljenja je povsem jasno, da do jeseni, ko naj bi virus še oživel, čeprav okužbe že zdaj naraščajo, takšnih številk ne bomo dosegli. Potihoma, skoraj sramežljivo, tu in tam slišimo – praviloma posamezne – glasove o potrebnosti obveznega cepljenja. Zakaj so ti glasovi »sramežljivi«? Ker je o tem v zahodni liberalni družbi govoriti politično nekorektno. 19.07.2021 07:30
prof. dr. Jernej Letnar Černič Olimpijada in ljudje

Olimpijske igre vsakih nekaj let zberejo najboljše športnike sveta v različnih disciplinah. Globalna javnost lahko dobra dva tedna spremlja vrhunske bitke med športnimi gladiatorji. Ko pade zastor, športniki, strokovno in funkcionarsko osebje odidejo domov. Domačini se morajo nato soočiti tako s pozitivnimi kot tudi s slabimi posledicami olimpijskih iger. Tudi tokrat v Tokiu ne bo nič drugače.

 16.07.2021 09:42
Vlasta Nussdorfer Od višine se zvrti Ste že slišali za "višinsko" bolezen? Menim, da je diagnozo hudemu povzpetništvu in osebnostnim spremembam dala nekdanja vodja protokola Ksenija Benedetti. Izraz mi je postal takoj všeč. Zagotovo ste v svoji karieri že naleteli na ljudi, ki jim je položaj neusmiljeno stopil v glavo in jih dobesedno obsedel s pomembnostjo. Dvignili so se visoko nad oblake in od tam pričeli na vso moč nadzorovati podrejene. Kako ugotoviti, kakšen bo nekdo, ko bo zasedel pomemben položaj? In kako mu hudo spremembo, seveda na slabše, sploh preprečiti? Zelo zahtevna naloga, ki le redko obrodi prave sadove, saj spoznanja običajno nastopijo z zamikom. 14.07.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj (De)politizacija vladavine prava v EU

Napetosti v Evropski uniji se stopnjujejo. Na Madžarskem so, očitno kot politično provokacijo za homogenizacijo domačega volilnega telesa, sprejeli zakon, ki neposredno diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti. Politični odziv evropskih partnerjev je bil izredno buren. Razglašena je bila sramota, slišati pa je bilo celo pozive k izstopu Madžarske iz EU. Med vzhodom in zahodom se je politična razpoka še poglobila. Vladavina prava oziroma njena odsotnost je tako postala politična tema par excellence. To ima svoje prednosti in slabosti. Tudi za vladavino prava samo.

 12.07.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest manifést -a m (ê)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels.
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest (FRAN. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). 09.07.2021 07:13
mag. Martin Jančar Ob referendumu o noveli Zakona o vodah

Moram priznati, da sem glede prihajajočega referenduma, milo rečeno, malce v dilemi. Najprej, vprašanje zavrniti novelo > Zakona o vodah ali jo dopustiti, tako se zdi, ni vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjali na preprost način, ki je značilnost referenduma. Da ali ne, preprosto ni odgovor na relativno kompleksno problematiko, ki jo odpirajo te zakonske spremembe.

 07.07.2021 07:28
prof. dr. Miro Cerar Človek in stroj – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (3. del)

Med večje sodobne in prihodnje izzive človeštva sodi tudi razmerje med človekom in strojem. Gre za izredno kompleksno področje znanstvenih, tehnoloških, etičnih, pravnih, socioloških in drugih vprašanj, ki ga je seveda nemogoče na kratko povzeti in komentirati. Na tem mestu se predvsem sprašujem, ali je mogoče s stroji in umetno inteligenco nadomestiti človeka. Odgovorov na to vprašanje je seveda veliko in zato je pričujoča kolumna, kljub nekaterim izraženim stališčem, predvsem povabilo k razmišljanju.

 05.07.2021 08:23
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset let kasneje

Svet Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice je junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Njihov glavni cilj je izboljšati državne in korporativne prakse pri varovanju človekovih pravic v gospodarstvu. Ali je v zadnjem desetletju v domačem in globalnem gospodarstvu prišlo do kakšnih korakov naprej?

 02.07.2021 09:34
Vlasta Nussdorfer SLOVENIJA jutri predseduje Ste morda v teh dneh razmišljali kaj je najpomembnejše v življenju? Ste dosegli svoj cilj? Verjamete v poštenost večine in zgolj  pokvarjenost  manjšine? Smo še zmožni popravnih izpitov? Kakšen nasvet bi dali mladim po svojih izkušnjah preteklosti? In kaj pravzaprav reči po 30 letih države in domovine? Vas preveva nostalgija, zlasti po mladosti, morda zgolj kritičnost, ste srečni ali nesrečni? Živite bolje ali slabše kot včasih? V teh dneh se je govorilo predvsem o tem. Se spominjate sanjskega dne izpred 30 let? In kaj vam pomeni naše predsedovanje? 30.06.2021 00:00
dr. Marko Novak »EDINOST, SREČA, SPRAVA… … k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo« so med drugim verzi Zdravljice, naše državne himne, ki se ob tridesetem jubileju naše državnosti preigrava na mnogoštevilnih slovesnostih. A ta spravna himna se zdi, kot nič kolikokrat doslej in še posebej v tem trenutku, za naš narod nekakšen nedosegljivi ideal. Kajti tudi ob praznovanju tega jubileja se je pokazalo, kako je naša politična bit vsaksebi, skrajno razdeljena, malodane sredobežna. Kot da nas – tudi v političnem smislu – skupaj držijo le odlični športniki in neuničljivo spravljivi predsednik republike, ki ne izpusti priložnosti, da ne bi mahal z zastavo Slovenije. 28.06.2021 07:43
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Treba se je imeti fino, pravijo, predvsem pa zaupati cepivom in biti cepljeno solidaren – morda imajo prav Pravijo: ko gre za pravo, takrat smeš govoriti, ko gre za druge stroke, predvsem pa za medicino, takrat molči. Ta molči razumejo kot (slepo) »verjemi« in (brezpogojno) »zaupaj«, zato »ne poizveduj« in ne izražaj dvoma, še posebej pa ne kritike. Pravijo tudi »bodi solidaren«. Solidarni molk razumejo tudi kot »ne sprašuj«, »ne išči odgovorov«, »ne objavljaj« in »ne pojasnjuj svojega razmišljanja«. Če to storiš, ti pravijo »teoretik zarote«, »antivakser«, »zanikovalec«, »psevdo-nekaj« … Ker da »ne razumeš«. Seveda ne razumem/o. Pa želim/o razumeti. Moram/o. Do tega imam/o pravico. To je pogoj – VSEGA. Razumeti! Če je na eni strani pravica je na drugi dolžnost. Omogočiti, dopustiti, prizadevati si za RAZUMETI. 25.06.2021 12:32
mag. Martin Jančar Nekaj o tožilcih Pravzaprav sem hotel pisati o t.i. „tožilskem kompleksu“, pojavu, ki se povezuje z mojim siceršnjim preučevanjem razlogov za sodne zmote. Glede kognitivne disonance in povezanih pojavov sem že pisal, zlasti v zvezi s knjigo Marka Godseya Blind Injustice. Knjiga, ki se osredotoča na eno kategorijo akterjev – tožilcev – je izpod peresa Daniela S. Medweda z naslovom Tožilski  kompleks, Ameriška dirka do obsodb in njen vpliv na nedolžne (Prosecution Complex – America's Race to Convict and Its Impact on the Innocent, New York University Press, 2012). 23.06.2021 09:11
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pogled z Zavrha Ko pogledamo trideset let nazaj, se nam zdi nastanek slovenske države kot oddaljen čudež. V tistem času so zelo kratko obdobje skupaj stopile različno razmišljujoče skupine in posamezniki, ki so uspeli dosanjati »večstoletne« sanje svojih prednikov. Tri desetletja kasneje od soglasne predanosti k skupnem podjemu ni ostalo kaj dosti. Težko si je predstavljati, da bi lahko kmalu še enkrat tako soglasno stopili skupaj. Medsebojno sodelovanje, spoštovanje in uresničevanja dostojanstva je zamenjala vojna za zasebne partikularne interese. 18.06.2021 08:05
Vlasta Nussdorfer Ali bo program MIRA lahko rešil številne težave Zastavila bi nekaj zelo enostavnih vprašanj. Imate otroke ali vnuke? Obiskujejo osnovno šolo? Ste bili morda z njimi doma v času korona krize in zaprtja šol? Se vam zdi, da so bili srečni? Bi zmogli tako zgodbo še kdaj uspešno ponoviti? Res otroci zaradi te krize nimajo posledic in jih nikoli ne bodo imeli? Kaj pa vsi tisti, ki nimajo niti približno idealnih družin in možnosti? Je prihajajoče poletje lahko pravi trenutek za aktivno pomoč vsem prikrajšanim in prizadetim? Jih bodo strokovnjaki našli ali otroci sploh poiskali? Pa je ustreznih strokovnjakov sploh dovolj? Kako bo z mladimi v prihodnosti? Se bomo morda čez leta spraševali, zakaj imajo toliko novih težav? Smo se iz te zgodbe česa naučili? In kdaj bomo postavili pravo piko? Tudi vsi odločevalci, za mnoge otroke pa kar sodniki. 16.06.2021 07:00
dr. Marko Novak Politizacija ustavne justice Odločba Ustavnega sodišča o neustavnosti nekaterih ukrepov pri zajezitvi epidemije covid-19, št. U-I-79/20, je dodobra razburkala našo splošno in strokovno javnost. Medtem ko en del strokovne javnosti slavi – češ Ustavno sodišče RS je s svojo strokovno odločitvijo pokazalo na napake Vlade -, drugi del stroke javno benti – odločitev naj bi bila izrazito politična, saj naj bi sodišče nedopustno prekoračilo strokovne okvire. V vsakem primeru je odločitev kontroverzna (lat. controversia prepir), se pravi sporna, že zato, ker je ena tistih, kjer je šlo za tesno večino. 14.06.2021 07:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje, ki se vedejo kot bogovi, niso bogovi, četudi imajo ta kompleks Do sebe sem izrazito neprizanesljiv. Tudi v okviru svoje stroke in poklica. Iščem, berem, analiziram, popisujem, sprašujem, oprezam za viri, argumenti in razlogi, ki bi me prepričali, da sem v zmoti. Brez prestanka. Vselej znova. Ko prepoznam svojo zmoto sem zelo zadovoljen. V takem trenutku se zdi prehojena pot dobra izraba časa, opravljeno delo pa koristno in smiselno. Lahko napredujem, se odrinem in grem naprej, usmerjeno, s ciljem. Postopek, ali proces, ponavljam, vsak dan znova. 11.06.2021 12:40
mag. Martin Jančar Obravnavanje zadev na sodiščih Včasih se zdi, da se nahajam v akvariju med tropskimi ribicami, ki jih od zunaj opazuje cela vrsta znanstvenikov, ki poskušajo ugotoviti, kaj je naš smisel življenja, kako funkcioniramo in kaj pravzaprav počnemo s stvarmi, ki so nam jih nametali v naš bivanjski prostor. Tako sem recimo zadnjič poslušal oddajo, v kateri se je razpravljalo, kaj je razlog, da nekateri primeri niso obravnavani tako ali drugače, ob tem se je postavilo cel kup domnev in insinuacij, kaj naj bi bilo razlog, da sodniki postopajo tako ali drugače. V večino zadev se niti ne mislim spuščati, a verjetno je potrebno tudi nekaj povedati glede tega. In bom sedaj to poskušal narediti. 09.06.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Pra-odločba ustavnega sodišča V tej kolumni nas zanima, kako pravno prepričljiva je odločba ustavnega sodišča v zadevi U-I-79/20 z dne 13. maja 2021. V njej je ustavno sodišče presodilo, da sta 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) v neskladju z drugim odstavkom 32. člena in tretjim odstavkom 42. člena ustave ter zakonodajalcu naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku dveh mesecev po njeni objavi. Posledično je s tem odpadla tudi pravna podlaga za odloke, s katerimi je vlada poskušala v epidemiji reševati življenje in zdravje ljudi. Ustavno sodišče nam s to odločbo, najmanj sublimno, sporoča, da je vlada celo epidemijo izpeljala v nasprotju z ustavo. 07.06.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med zdrahami in sobivanjem Zdrahe niso le vsakodnevna slovenska resničnost. Podobne vzporednice najdemo v sličnih tranzicijskih družbah. Ko je španski predsednik vlade Sánchez prejšnji dan naznanil, da namerava njegova vlada pomilostiti obsojene zagovornike katalonske neodvisnosti, je izbruhnil vik in krik. Iz omar so skočili razni don kihoti in ga obtožili, da izdaja španski narod in državo. Iz Katalonije pa je bilo slišati, da pomilostitve niso dovolj, potrebna je večja avtonomija, celo neodvisnost. 04.06.2021 08:23
Vlasta Nussdorfer Kakšna je cena slave Spominjam se prvih resničnostnih šovov pri nas. Nekatere sem si morala zaradi želja novinarjev ogledati na poslanih povezavah, saj sem bila naprošena za povsem konkreten komentar. Sedaj se vseh tovrstnih predstav ni moč niti spomniti, saj jih je bilo že veliko. Nekatere so res ustvarile zvezde, zlasti pevske, ki jih sicer morda nihče ne bi odkril ali opazil, žal pa tudi kdaj zelo cenene in hudo polemične scene. A "slava" je vseeno ostala. Tako mnogim nastopajočim kot tudi sodnikom. Pa tudi kuharskim tekmovalcem, ki so pravi garači in se mi pogosto kar smilijo, saj je neizprosnost sodnikov precejšnja, neredki  komentarji pa zanje naravnost pogubni. A dobro kuhanje res ni mačji kašelj. Kaj torej žene ljudi v vseh vrst nastope? Je to medijska slava, lepša prihodnost, influenserstvo, morda finančna nagrada ali kaj drugega? 02.06.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Državljanski pogum in ustava kot rešilna barka (ob 30. obletnici državnosti)

Ker bo moja naslednja kolumna predvidoma objavljena šele meseca julija, izkoriščam to priložnost, da že nekoliko pred državnim praznikom (25. junija) zapišem nekaj misli ob 30-ti obletnici naše državnosti. To obletnico po eni strani zaznamujeta začetek drugega slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU) ter 30-letnica vzpostavitve demokratične ustavnosti, po drugi strani pa izrazito klavrno družbeno vzdušje, kajti Slovenija je zaradi zastrupljene politične klime ideološko in drugače razklana kot že dolgo ne. Ker sem se zavezal, da se bom v teh svojih kolumnah nekaj časa izogibal političnim temam, se s to kolumno zagotovo gibljem »na meji«. Toda 30. rojstnega dneva samostojne Slovenije enostavno ni mogoče obravnavati brez hkratnega strokovnega upoštevanja ključnih političnih in družbenih dejstev, ki zaznamujejo sedanji čas. Če namreč ne želimo, da se nas pod pritiski teh ali onih oblastnikov povsem polastijo strah pred javnim zagovarjanjem ustavnih vrednot ter posledično popolna konformnost ali oportunizem, ki nas vodijo nazaj v nedemokratično in močno konfliktno zgodovino, je pač treba reči bobu bob.

 31.05.2021 08:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dolgoletno protiustavno in nezakonito prakso ZPIZ je vendarle ugotovilo tudi sodišče

Po približno dvajsetih letih je skrajni čas, da ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, v nadaljevanju Zavod) prekine s protiustavno in nezakonito prakso - sicer bo še naprej odškodninsko odgovarjal zavarovancem! To izhaja tudi iz nedavno sprejete (in pričakovane) sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, z opr. št. Psp 24/2021, z dne 16. april 2021.

 27.05.2021 06:21
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob Kafkinem Procesu Če sem čisto pošten, dela Franza Kafke me nikoli niso pretirano privlačila. Njegov Proces sem, kot bi rekli včasih „reda radi“, prebral, a sem se skozi to delo prebijal z neko zlovoljnostjo. Verjetno zaradi tega, ker me je na svoj način begalo postavljanje dogajanja v nenavadne okoliščine in med akterje, katerih vloge na prvi pogled niso imele smisla. Verjetno je razlog v temu, ker sem ob prvem branju že izhajal iz razumevanja pravnih postopkov in subjektov, njihovih vlog in predvidenega pomena. A z literaturo je pač tako, kot z vsem drugim, gre za stvar okusa in okusi so si pač različni. 26.05.2021 08:05
dr. Marko Novak Pravno ozkogledna KPK

V javnosti še vedno odmeva ugotovitev KPK o združljivosti nadzorne funkcije predsednika Računskega sodišča v FIFI z njegovo funkcijo v enem najvišjih državnih organov slovenske države. V obrazložitvi odločitve nas KPK prepričuje, da je bila to pravno edina možnost ob siceršnji ureditvi ZIntPK, bolj poglobljena pravna analiza zadeve pa nam pokaže, da temu še zdaleč ni tako. Odločitev KPK se tako izkaže za zamujeno priložnost glede postavljanja primernih standardov etike in integritete v javnem prostoru in krepitve legitimnosti te sicer pomembne institucije.

 24.05.2021 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Epidemija, cepljenje, testiranje in medsebojna solidarnost V Sloveniji in drugod po evropskih državah cepljenje pospešeno napreduje. Odstotki cepljenih z obema odmerkoma se hitro večajo, še hitreje pa število oseb, ki so bile cepljene vsaj enkrat. Trenutek je zato pravi, da se znova vprašamo, ali naj bodo cepljeni, testirani z negativnim potrdilom in preboleli posamezniki upravičeni do prednostnega obravnavanja v javnem življenju ali ne? 21.05.2021 09:00
Vlasta Nussdorfer Kako sploh (še) dobiti najboljše? Spominjam se začetkov kariere na državnem tožilstvu. Skoraj nihče ni ničesar vedel o organu pregona in zaman si pojasnjeval, da tožilstvo ni sodišče. Ljudje so zamahnili z roko in dejali: »Pa saj je vse isto«. Poznali pa so odvetnike in upe polagali nanje. Mediji niso spremljali sojenj in zgodbe so redkeje prihajale na plano. Krožile so med ljudmi in vsak si jih je razlagal po svoje. Kako pa je danes? Vsak ve praktično vse. Pa če je to res ali ne. In prav tako si upa soditi o vsakomur. Tudi o kandidatih za najvišje funkcije v državi in izven nje. Če le o njih prebere nekaj kritike. Javnih pohval namreč ni prav veliko. Pa še izrekamo jih vse težje. 19.05.2021 00:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Ustavnosodna presoja svobode vere: Primer obrednega zakola Pred tremi leti je Ustavno sodišče odločilo, da prepoved obrednega zakola brez predhodnega omamljanja živali ni v neskladju z Ustavo. Čeprav je bila odločitev glede izreka soglasna, je vprašanje njegove obrazložitve sodišče močno razdelilo. Skupina štirih sodnic in sodnikov je zagovarjala stališče, da ne gre za poseg v svobodo vere, temveč le za zakonodajalčevo ureditev načina uresničevanja te pravice, kar pomeni, da podrobne vsebinske presoje omejitve svobode vere sodišču niti ni treba opraviti. Skupina petih sodnic in sodnikov, med katerimi sem bil tudi sam, pa je presodila, da gre za primer posega v pravico do verske svobode, ki ga je torej treba vsebinsko podrobno presojati in šele na podlagi temeljite vsebinske presoje soditi o ustavni (ne)skladnosti omejitve. 17.05.2021 08:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje imajo pravico spraševati, dvomiti, kritizirati, vedeti in razumeti Pobude za ustavnosodno presojo določenih »protikoronskih« pravnih predpisov in ukrepov z opr. št. U-I-427/20, U-I-17/21 in U-I-59/21 so bile dopolnjene šestnajstkrat. Z argumenti in dokaznim gradivom: članki, študije, analize, knjige, izjave, pisma, video gradivo, fotografije … Elementov dokaznega gradiva je veliko. Veliko je tudi vprašanj, naslovljenih na oblast, ki ne dobijo odgovora in prošenj za posredovanje informacij, na katere oblast odgovori, da informacij žal nima. Vlada je ustavnemu sodišču v navedenih zadevah poslala en odgovor: vseboval je tabelo s statističnimi podatki in članek o Francoski Gvajani. 14.05.2021 10:49
mag. Martin Jančar Nekaj misli iz »nemške sodniške trilogije« Pred kratkim sem zaključil z branjem, kot jo sam imenujem, nemške sodniške trilogije. V eni od prejšnjih kolumn sem že omenil, da me je zanimal pogled nemškega prvostopenjskega sodnika na težave pri njihovem delu. Nemčija, tako je na podlagi splošnega slovenskega mita o tej državi mogoče sklepati, bi morala imeti že zdavnaj rešitve, saj so bolj organizirani, tehnološko naprednejši itd. A kot kaže, zadeve niso tako enostavne. Kar nekaj težav, s katerimi se soočajo zahodni kolegi, smo v Sloveniji že odpravili ali pa smo vsaj malce na boljšem. 12.05.2021 08:51
dr. Marko Novak »Cesar ni gol« in maske pravno obstajajo V Andersonovi pravljici Cesarjeva nova oblačila je bil deček tisti, ki je naposled izjavil, da je cesar v bistvu gol ter da so njegova oblačila izmišljotina, pravzaprav prevara krojačev. Na to pravljico sta me spomnila aktualna odločitev Višjega sodišča v Kopru, da kršenje odloka o obveznem nošenju zaščitne obrazne maske na prostem ni prekršek, in komentar kolega pravnika, da vsled te odločitve tovrstne maske pravno ne obstajajo in bo treba plačane globe zavoljo tovrstnega prekrška vračati. Menim sicer, da zadeve še zdaleč niso tako preproste, kot se jih skuša prikazati in je treba zadevo bolj razmisliti. 10.05.2021 07:46
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe v presoji Evropskega sodišča za človekove pravice Podnebne spremembe (ne)posredno posegajo v uresničevanje številnih človekovih pravic od pravice do življenja do pravice do prehrane kot tudi do lastnine. Negativne posledice trpimo sedanje generacije, a še hujše lahko pričakujejo prihodnje generacije. Kakšne obveznosti imajo države do mlajših in prihodnjih generacij pri varstvu pravice do življenja in ostalih pravic zaradi vse hujših posledic podnebnih sprememb? 07.05.2021 09:07
Vlasta Nussdorfer Je bil res zgolj še en 1. maj? Se še spominjate praznika dela nekoč? Kako pa je danes? So številna prizadevanja za pravice delavcev izgubila pomen, je kršitev celo več kot pred desetletji? Kdo si še pripne rdeč nagelj in kaj vse je odnesla korona kriza? Je prekariat ne le sedanjost, pač pa kar realna bodočnost? Koliko je izkoriščanih in izkoriščevalcev? Zakaj za nekatera dela zaposlovalci sploh ne dobijo delavcev? Bi jih morali na Zavodu za zaposlovanje izbrisati s seznama brezposelnih in jim nehati plačevati socialne transferje, če dvakrat zavrnejo ponujeno delo, ki je zanje seveda primerno? Tako menijo mnogi. Zakaj intenzivno uvažanje delovne sile iz tujine, ko pa imamo doma vsak dan več ljudi na trgu dela? Je mobing res vedno le od "zgoraj navzdol"? Preštevilna vprašanja, ki kar kličejo po odgovorih, še zlasti ob 1. maju. Morda letos še mnogo bolj. Kajti virus je odprl veliko novih tem, stare rane pa še niso zaceljene. 05.05.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Neliberalna demokracija Slovenija je spet v zgodovinski zamudi. Tokrat zamujamo z neliberalno demokracijo. S sistemom politične oblasti, ki je bil na Madžarskem razglašen že davnega leta 2014, pri nas pa se je uveljavil šele s spremembo oblasti marca 2020. Z menjavo ene same vlade, pravzaprav samo njenega predsednika in dveh političnih strank, smo čez noč iz vzorne liberalne, demokratične, pravne, pravzaprav oh in sploh države, postali njeno nasprotje: neliberalna demokracija, avtokracija, pravzaprav fašistična diktatura. Mehko politično preigravanje je bilo nadomeščeno z umazano politično igro. Neliberalno demokracijo pa so, končno, odkrili tudi moji slovenski akademski kolegi. 03.05.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kako preživeti polet z letalom brez »zračenja« z »odpiranjem oken«? Dolgo časa smo si za to prizadevali. Skoraj eno leto. Potem se je zgodilo. Tudi zaradi vztrajnosti, neomajnosti in odločnosti ne le g. Mitje Vilarja, pač pa tudi prof. dr. Dušana Kebra in mag. Dejana Židana, poslanca stranke SD, g. Željka Ciglerja, poslanca stranke Levica in g. Janija Möderndorferja, poslanca stranke LMŠ. Sklicana in izvedena je bila nujna seja Odbora DZ za zdravstvo, v torek, 27. aprila 2021, na zgodovinski, spominski in praznični dan. 30.04.2021 08:01
mag. Martin Jančar Korupcija z dobrim namenom Načelno sem zelo proti tako idealiziranju kot demoniziranju posameznih poklicnih ali drugih skupin. Čeprav nam takšne označbe, v kolikor niso prepoznane kot zavržne, nenazadnje olajšujejo orientacijo v kompleksnem vsakdanjem življenju, so nujno problematične. Sam ne verjamem, da obstaja jasna ločnica med tako ali drugače opredeljenimi posamezniki, ki bi v medsebojno komunikacijo vnašali celotno vrednostno podobo. Marsikaj tega je produkt psiholoških procesov, s katerimi se rešujejo notranji konflikti. O tem sem pravzaprav nekaj že napisal v prejšnji kolumni. V bistvu gre za to, da marsikdo na zelo nenavaden, hkrati pa na način, ki ga je psihologija še znanstveno obdelala, rešuje konflikt med tem, kaj počne in kako razume dogajanje v sedanjem času in tem, kako je na svet gledal in deloval v preteklosti. Ta pojav seveda ni nekaj novega in karakterizira družbeno življenje verjetno od pamtiveka. 28.04.2021 09:18
dr. Marko Novak Kodeks poklicne etike za ustavne sodnike Glede na številne medijske zgodbe iz Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadnjih letih se zdi, da ta nekoč hvalevredna institucija ne uživa več takšnega zaupanja javnosti kot nekoč. Takšen je vsaj moj osebni vtis, četudi bi za bolj objektivno sliko rabili natančno sociološko analizo. Kljub temu, da slovensko (redno) sodstvo že dolgo beleži nizko stopnjo javnega zaupanja, pa se zdi, da ga je do zdaj Ustavno sodišče vedno presegalo. Sicer se je Ustavno sodišče že tudi prej tu in tam znašlo v turbulentnih političnih okoliščinah, bodisi po lastni volji ali je bilo tja potisnjeno, pa se zdi, da je vedno znalo krmariti med Scilo in Karibdo političnih ter družbenih pritiskov. Sedanji ekipi to težje uspeva: nekaj so prispevala notranja trenja, nekaj lastne napake in njihova slaba komunikacija, nekaj gotovo težke epidemične razmere. K okrepitvi trenutno relativne šibke moralne pozicije sodišča bi lahko nekaj prispevalo sprejetje etičnega kodeksa. 26.04.2021 07:56
prof. dr. Jernej Letnar Černič Domet sodb Evropskega sodišča za človekove pravice? Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) opravlja vlogo vrhovnega evropskega razsodnika glede varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato v dobršni meri (so)oblikuje razumevanje človekovega dostojanstva v evropskem javnem okolju. Ali lahko ESČP pozitivno vpliva na boljše varstvo človekovih pravic v slovenskem pravnem redu? Ali lahko s svojimi sodbami spreminja občo kulturo varstva človekovih pravic? 23.04.2021 09:05
Vlasta Nussdorfer Resnice, laži in manipulacije Živimo v časih, ki so težki za vse. No, skoraj vse. Še nikoli namreč nismo imeli možnosti, slišati toliko različnih novic. Nikoli pa v svetu in pri nas ni bilo tudi toliko laži, sprenevedanja, prikrivanja resnice, ugibanj in manipulacij, kot je prav danes. Na vseh področjih. Komu sploh še verjeti, ko pa mnogi bolj ali manj uspešno prodajajo zveličavno resnico, četudi ta ni? Zavestno? Kakor kdaj. Včasih se ti zazdi, da izgubljaš kompas, da sploh ne veš, ali je prav prebirati in spremljati skoraj vse. A v rahlem zaostanku, najbrž pa tudi delni "omejenosti" so tisti, ki sledijo le enemu viru informacij. Nočejo brati ali poslušati ničesar drugega ter tako zgolj slišano in videno prodajajo kot suho zlato. Pripravljeni so se takoj skregati in zagovarjati "kupljeno" stališče. Bolje pa je vsekakor vedeti več kot manj. Tako imaš vsaj možnost primerjave, izbire, celo odločanja. Si v rahli prednosti pred marsikom, ki je dobesedno zaslepljen, a tega preprosto noče verjeti. 21.04.2021 00:00
mag. Martin Jančar „Napake so bile storjene“ Zanimivost današnjega sveta je tudi v tem, da je izredno neizprosen do napak. Temu se pravzaprav ne moremo čuditi. Če ponujamo ljudem neskončno število nasvetov, kako naj živijo svoje življenje – od tega, kakšno hrano naj uživajo, kakšen življenjski stil naj izberejo, kako naj delujejo v svetu, da bodo uspešni – potem je jasno, da je mogoče tistim, katerim se ideali zdravja, materialnega bogastva in siceršnjega uspeha izmikajo, očitati, da so tudi sicer pomanjkljivi. In ker pri načinu svojega življenja delajo napake, so si tudi sami krivi. In ker so krivi sami, ne morejo očitati drugim, da jih neupravičeno kritizirajo. 19.04.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021 00:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Omejitev izhoda iz države Konec preteklega tedna je v odmevni odločitvi Ustavno sodišče s sedmimi glasovi proti dvema do končne odločitve zadržalo uporabo Odloka, ki je v boju s pandemijo začasno zaostril pogoje za izhod iz države. S tem je Ustavno sodišče učinkovanje Odloka v praksi do nadaljnjega odpravilo. Odločitev je vročilo in jo v Uradnem listu objavilo še isti dan, medtem ko je seja sodišča potekala naprej. Tako ni namenilo časa za pisanje ločenih mnenj, ki bi praviloma morala biti objavljena skupaj z odločitvijo, bilo pa je odločeno, da se ta napišejo naknadno, do vključno ponedeljka. Danes, v sredo, ko so vendarle tudi ločena mnenja prvič javno objavljena, vabim k branju obrazložitve svojega glasu,[i] ki pojasni, zakaj menim, da je v tej pomembni zadevi večina postopala argumentativno "nekorektno"[ii] in posledično presodila očitno napačno. 14.04.2021 09:44
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021 08:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenska tranzicijska utopija Več kot trideset let je že od formalnega propada nedemokratičnega režima, ki je sistematično kršil človekove pravice in temeljene svoboščine. Na njegovih starih praksah, vzorcih in mentaliteti je nato skoraj pred tridesetimi leti nastala slovenska demokratična in pravna država. A njene institucije do sedaj niso želele učinkovito preganjati preteklih kršitev človekovih pravic. Tranzicijska pravičnost se je zato v zadnjih tridesetih letih izrodila v skoraj sistematično zanikanje človekovega dostojanstva. 09.04.2021 08:27
Vlasta Nussdorfer Prav posebna neenakopravnost 21. marec nekoč ni pomenil le prvi dan pomladi, pač pa tudi svetovni dan Downovega sindroma. Pa se je pomlad premaknila skoraj na 20. marec in 21. je posvečen še marsičemu, tudi poeziji. 2. aprila pa obeležujemo dan zavedanja o avtizmu in v zadnjih letih smo mu posvečali vse več pozornosti, saj smo različne vrste avtizma začeli vsaj prepoznavati in mnogi so lahko upali celo na pomoč. A številni prazniki in posebni dnevi so ob virusu povsem zbledeli ter postali drugorazredni tako kot še marsikatera bolezen in težava ljudi. Kot da se ne zavedamo, da so prav osebe s posebnimi potrebami v sleherni krizi še bolj izpostavljene in ranljive, potrebne dodatne pomoči in skrbi. Tako kot invalidi, starejši in otroci, celo po dopolnjenem 18. letu, če se še šolajo. 07.04.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Avtonomnost, neodvisnost in suverenost Ena od temeljnih rimskopravnih maksim, ki pomembno kroji delovanje javnega in zasebnega prava še dandanes, se glasi: Qui tacet consentire videtur. Kdor molči, kjer in ko bi moral ter mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje. Ugotavljam, da v sodobnem, digitaliziranem in docela mediaziranem svetu ta klavzula preprosto ni več uresničljiva. Še več, od te klavzule se je pravzaprav treba javno ograditi, če želite ohraniti ne le svojo integriteto, temveč predvsem duševni mir in zdravje. Glede na stopnjo zavrženosti in norosti javnih razprav, sploh onih na socialnih omrežjih, ter množico ukrepov in dejanj, ki so popolnoma nezdružljivi z najboljšim razumevanjem tega, kar pravo v ustavni demokraciji zahteva, je povsem nemogoče, predvsem pa nepošteno, ljudem pripisati strinjanje s prakso, ki je izrecno ne grajajo. Tako lahko velja le, da za izrecno javno grajo ali pohvalo sprejemam odgovornost, medtem ko neizrečeno nikakor ne odraža mojega pritrjevanja. 05.04.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021 08:44
mag. Martin Jančar Variatio delectat

Načelno telefonske klice, s katerimi mi poskušajo sporočiti, da je že čas, da se odpravim na posebne, „samo zame“ ukrojene diagnostične preglede, da sklenem prav posebno ugodno zavarovanje ali da sprejmem, ne vem, kakšno oh in ah nagrado, praviloma hitro zaključim. Pri tem poskušam biti vljuden, ker si sam niti predstavljati ne znam, kako mukotrpno delo mora to biti. Načelno sam namreč ne kličem ljudi, če že ni treba, da bi pa kaj takega opravljal za svoj ljubi kruhek, pa me navdaja prav s posebno grozo. Domnevam namreč, da se večina klicev zaključi najmanj z zavrnitvijo, bolj verjetno pa s čim bolj sočnim, kar premore naš in še kak tuj jezik. Ljudje, ki opravljajo to delo, morajo po mojem imeti zelo veliko mero potrpljenja, trdo kožo in verjetno močan želodec.

 31.03.2021 08:17
dr. Marko Novak Ustava v epidemiji … in potem

Ustava kot družbena pogodba državne politične skupnosti je dokument trajnejše narave. Tako predvideva različne življenjske situacije, v katerih se nahaja politična skupnost: od blaginje, prosperitete, obdobja »suhih krav«, epidemije in celo vojne. Trenutno smo že leto dni v epidemiji, pri čemer smo priča številnim omejitvam človekovih pravic, o čemer si pred tem niti sanjati nismo upali oziroma smo z nečim podobnim lahko računali le v primeru vojne, ki pa ob dejstvu našega članstva v EU in NATU v sedanjih časih nikakor ni na vidiku – niti v najhujših nočnih morah. V imenu pravice do življenja in zdravja smo državljani skoraj po vsem svetu pristali na drastične posege v naše človekove pravice. To je še posebej »boleče« za zahodne demokracije vajene najvišjih standardov njihovega varstva.

 29.03.2021 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Cepilna vojna Covid-19 je po celotni Evropski uniji do sedaj terjal že več kot pol milijona življenj. A cepljenje v njenih državah članicah še naprej poteka relativno počasi in z zamudami. Po drugi strani pa globalne velesile kot so Kitajska, Indija in Rusija že uporabljajo cepivo kot orožje mehke diplomacije. Kaj počasnost cepljenja in neenotnost med državami članicami Evropske unije pomeni za prihodnost tega elitnega kluba? 26.03.2021 09:22
Vlasta Nussdorfer Onkraj materializma Je najnovejša zdravstvena kriza kakorkoli spremenila pogled na našo materialistično naravnanost? Smo se (že ali še) pripravljeni čemu odpovedati v zameno za zdravje ali celo preživetje drugih? Poglablja se vidna in nevidna revščina, bogati postajajo bogatejši, govorimo o peščici, ki ima v rokah bogastvo sveta. Pa jih to res tako zelo osrečuje? Teorije zarote so polne opozoril o načrtu manjšine, da obvladuje svet, zmanjša preštevilno prebivalstvo in prevzame oblast. Jih poznate? Cepljenje naj bi bilo smrtonosni pohod, vsi pa čipirani in nadzorovani. Nam zadnja knjiga dr. Marka Pavlihe lahko spremeni mračen odnos do sveta in ljudi v njem? Nam morda pomaga do resnice? Njen namen je zagotovo tudi ta. Je namreč učbenik in vodnik hkrati. 24.03.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banke NE, kreditojemalci DA; ali priznanje in čast Višjemu sodišču v Mariboru Petnajst let mojega strokovnega dela je bilo namenjenega predvsem pravno-teoretičnemu, pravno-filozofskemu in ustavniškemu študiju, razpravam, analizam, člankom in knjigam o tem, kaj pomeni, kako razumeti, kako interpretirati in kako v praksi, zlasti v sodni praksi, uresničevati ustavno načelo socialne države, v neposredni povezavi s temeljnimi človekovimi in ustavnimi pravicami do osebnega socialnega dostojanstva, pravne zaščite lastnine, doma, družinskega življenja, dela, socialne varnosti in svobode v najširšem pomenu besede. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 877/2020, opr. št. VSM00041664, z dne 15. decembra 2020, občutim kot nagrado za moj vztrajni in odločni, poklicni in javni trud. 19.03.2021 12:12
mag. Martin Jančar Posilstvo Naj na začetku postavim jasno trditev, da ne bo napačno razumljeno, to kar bom napisal v nadaljevanju. Vsak spolni odnos, ki ne temelji na vzajemni volji udeleženih (ne glede na to koliko in kakšnega spola so), je nezaželeno ravnanje. V tem smislu je tudi jasno, da je takšno ravnanje deviacija normalnosti in, da jo je potrebno, kot tako tudi obravnavati. To nazadnje pomeni tudi s kriminaliziranjem takšnega ravnanja oz. opredelitvijo takšnega ravnanja kot kaznivega. Pika. 17.03.2021 07:56
dr. Marko Novak Je v Sloveniji pravnic in pravnikov preveč? V slovenski splošni javnosti že dolgo kroži misel, da je pri nas pravnic in pravnikov preveč. Da pravne fakultete – in pred poldrugim desetletjem se je celo pojavila še ena – producirajo preveč diplomantov, za katere na trgu dela ne bo mesta in bodo več let životarili na Zavodu za zaposlovanje. To se torej zdi nekakšna javna mantra, ki ji pogosto pritrjujejo in jo še utrjujejo v strokovni javnosti. Toda po drugi strani statistika Evropske komisije zatrjuje nasprotno in zato se zdi primerno razmisliti, zakaj je tako oziroma kje dejansko smo. 15.03.2021 08:13
prof. dr. Jernej Letnar Černič Raziskovalec siamskega kraljestva Slovenska družba in njen javni prostor pogosto zavržeta posameznike, ki plavajo proti toku. Njihove zgodbe največkrat ostanejo nenapisane. Če pa se že napišejo, se jih zavrže na rob javnega prostora. Središče je rezervirano za ljubljence samooklicane slovenske kulturne elite. Eden takih primerov je življenjska zgodba Ferdinanda Lupše, ki je na začetku prejšnjega stoletja odkrival za Slovence takrat nedostopne zemeljske kotičke. 12.03.2021 08:19
Vlasta Nussdorfer Vsak s svojim prstnim odtisom Pogosto premišljujem o ljudeh in njihovih lastnostih. Čedalje pogosteje, saj se jih je z leti in desetletji nabralo ogromno. Ne le najbližjih, pač pa tudi takih, ki jih spremljam od daleč in predvsem prek različnih medijev. Od povsem običajnih do znanih, razvpitih, odhajajočih in prihajajočih. Hitro zaslutim zakaj je kdo točno tak, se morda spreminja, kakšne zamere in strahove nosi v sebi, bo "zvezda" ali "lunina mena", morda zgolj "utrinek", si ga velja zapomniti ali preprosto izbrisati. 10.03.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Orbanizacija Slovenije Predstavniki civilne družbe, velikega dela medijev ter fakultete, ki je novinarje teh medijev skorajda brez izjeme izobrazila, so v Evropskem parlamentu, še prej pa čez vrsto drugih forumov, lansirali tezo, da v Sloveniji v zadnjih mesecih pod vladavino te oblasti nezadržno prihaja do orbanizacije Slovenije. Ker je Orban v Sloveniji postal en tak črni mož, s katerim se opleta vsepovprek in straši državljanke in državljane, menim, da je prav, da si pogledamo, kaj je Orban res storil na Madžarskem, nato pa si boste sami lahko odgovorili, kakšno je stanje v Sloveniji in kdo ga je zakrivil. 08.03.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek S sliko (z dejstvi) ni nič narobe - če in ko se vsi pretvarjajo, da ni nič narobe Po koncu včerajšnjega televizijskega informativnega programa na javni RTV mi je kolega poslal sporočilo - sms: »Bojim se, da so nas vse do konca poneumili.« Nisem mu odgovoril. Besede »strah«, »vse«, »do konca« (najverjetneje je mislil »nepovratno«) in »poneumili« so bile preveliko večerno breme. Prevelik miselni izziv. Tudi trpka bolečina. Zametek tesnobe. Zanikati si nisem drznil. Pritrditi nisem želel. 05.03.2021 12:12
mag. Martin Jančar Nemški sodniki o težavah nemškega sodstva V bistvu knjig, ki jih napišejo nemški sodniki, ni niti tako malo, tudi ne takšnih, ki so dokaj kritične do lastne funkcije oz. poklica. Pred časom sem že pisal o knjigi Stephana Zantkeja: Če je Nemčija tako sr..., zakaj ste tukaj, vmes pa sem prebral ali preposlušal še nekaj drugih. Če pustimo dela velikih imen nemškega pravosodja, kot so Hans Jürgen Papier ali Thomas Fisher, me gotovo najbolj zanimajo mnenja prvostopenjskih sodnikov. Zgoraj navedeni je eden od njih, dokaj kritični pa so do stanja svojega stanu še npr. Patrick Burow, Jens Gnisa in Thorsten Schleif. Naslovi njihovih del (npr. Konec pravičnosti - Sodnik bije plat zvona, Pravosodje pred breznom – sodnik obtožuje in Sodba: Nepravično – Sodnik razkriva, zakaj je pravosodje zatajilo) so seveda oblikovani tako, da se knjige bolje prodajajo, a ni mogoče zanikati, da argumenti, ki jih navajajo, nimajo teže. 03.03.2021 07:41
dr. Marko Novak PDI in kamena doba? Pravniški državni izpit (ali s kratico PDI) je v karieri pravnika velika prelomnica. Je namreč vstopnica za opravljanje najpomembnejših del v pravnikovem praktičnem delu. Zato ni čudno, da mu nekateri pravijo tudi »zrelostni izpit« za poklic pravnika. Kot logični zaključek pripravništva se zdi nekakšen »obred« iniciacije v pravniški poklic, zato se zdi njegov psihološki del vsaj tako pomemben kot epistemični del. Toda z njegovim trenutnim izgledom verjetno ni nihče zadovoljen. Vsaj od časa, ko sem ga sam opravljal, tj. pred približno 25 leti, se ni bistveno spremenil. Zato bi kakšen današnji kritik morebiti dejal, da je še iz »kamene dobe«. Pa je res? 01.03.2021 08:04
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava cepljenih? Cepljenje proti covid-19 napreduje po Evropi razmeroma počasi. Vse večje število cepljenih oseb odpira vprašanje, kako obravnavati cepljene in necepljene. Ali je stvarnoupravičeno v danih epidemioloških razmerah razlikovati med cepljenimi in necepljenimi? Ali je možno cepljene osebe prednostno obravnavati? Kako zavarovati človekovo dostojanstvo že cepljenih in tistih, ki še čakajo v vrsti za cepivo? 26.02.2021 08:26
Vlasta Nussdorfer Meja se brez soglasja pač ne prestopa Zagotovo spremljate zadnja odkritja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po svetu in doma. Mnoga žal segajo leta nazaj, pri nekaterih je govora zgolj o anonimnih prijavah, tudi zoper ugledna profesorska imena. Boleče je slišati, da se je marsikaj vedelo že zelo dolgo. Je zgolj strah tisti, ki je leta preprečeval prijave? Kako dejanja med dvema dokazati po več letih? In kaj to pomeni za obe vpleteni strani? Brez epiloga zgolj ugibanja in veliko madežev. 24.02.2021 00:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Ali Ustava res preprečuje parlamentarne preiskave o domnevnih zlorabah v sodni veji oblasti? Ustavno sodišče je v zadevi U-I-246/19 z večino 6:2 (proti sva glasovala sodnik Šorli in jaz) pred kratkim odločilo, da niti sumov o zavestnih kršitvah oziroma zlorabah sodniške funkcije v okviru instituta parlamentarne preiskave ni dopustno preiskovati.[1] Sodnih zlorab po tem stališču poslancem ni dovoljeno preiskovati niti v že zaključenih sodnih primerih. Prav tako naj sodnika po Ustavi ne bi bilo dopustno klicati na pričanje v takšno parlamentarno preiskavo. 22.02.2021 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!

Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) »uradno razglašeno pandemijo«. Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano … A vseeno še naprej velja, kot da ni.

19.02.2021 07:59
mag. Martin Jančar Dileme predavatelja na daljavo Četrt stoletja in nekaj malega zraven, je preteklo od trenutka, ki mi bo ostal za vedno zarezan v spomin. Stal sem pred vrati velike predavalnice Pravne fakultete v Mariboru, za katerimi je bilo slišati žuborenje glasov študentov, na poti na moje prve „vaje“. Čeprav sem se nanje pripravljal dobrih štirinajst dni, mi je razen močnega utripa srca v glavi odmevalo še vprašanje, ali sem res prepričan, da bom kos tej nalogi. Izkušnje do takrat tega niso ravno potrjevale. Ko sem recimo prvič stal kot poveljujoči pred postrojem policistov, ki so čakali na moj ukaz, sem bil v precejšnji zadregi. Spominjal sem se, kako sem sam gledal na kakšnega (praviloma preveč napuhlega) poveljnika, ki ni užival zaupanja v moštvu. Podobno je seveda veljalo tudi za moje učitelje in profesorje – nekaterim si sledil s tisto skorajda slepo vero, pri drugih si pazil na vsako drobno napako in iz nje potrjeval prepričanje o ne-kvaliteti.  Biti na drugi strani teh izkušenj je ob vsem tem seveda posebej težko. 17.02.2021 08:14
prof. dr. Miro Cerar Manj je več ali ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (1. del) Človeško vsestransko onesnaževanje in uničevanje naravnega, družbenega in psihičnega okolja nas opozarja, da moramo ljudje tako na individualni kot družbeni ravni bistveno spremeniti svoj odnos do sebe in do sveta. Pri tem je lahko eno od koristnih vodil: manj je več. Toda tako kot vsako drugo misel, je mogoče tudi to razumeti napačno ali jo zlorabiti, zato si jo poglejmo nekoliko natančneje. 15.02.2021 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče, zamere in delitev oblasti Slovenska ustavna demokracija se že več desetletij sooča z nerazumevanjem njenih temeljnih vrednot kot je človekovo dostojanstvo in načel, kot sta pravna država in delitev oblasti. Večji del odgovornosti je treba pripisati izjemno šibkim institucijam slovenske ustavne demokracije, ki uživajo nizko zaupanje ljudstva. Zadnja odločba Ustavnega sodišča o parlamentarni preiskavi zagotovo ne predstavlja spremembe tega trenda. 12.02.2021 08:52
Vlasta Nussdorfer Bodo res krivi zgolj starši? Pred kratkim smo spremljali številne proteste staršev otrok prve triade, zlasti v dveh statističnih regijah, zasavski in obalno-kraški, ker so se njihovim otrokom po zgolj štirih dneh pouka zaprla šolska vrata in so se morali vrniti na splet. Nekateri so na proteste pripeljali tudi otroke, ti so dajali izjave, ki jih pred letom res ne bi pričakovali: "Hočem v šolo, šola je nekaj najboljšega ..." Nekateri so nosili tudi transparente s podobnimi zapisi. Je bilo to res politično motivirano? 10.02.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Dan Evrope 2021 Dan Evrope 2021 bi utegnil biti nekaj posebnega. Vse kaže, da bi se tedaj utegnila res začeti nesojena konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki se je je dotaknila naša zadnja kolumna z upanjem in pričakovanjem, da do konference vendarle in čim prej pride. Kot da bi bil naš glas uslišan, so se začeli politični premiki na ravni Sveta, ki napovedujejo še nekoliko bolj konkretne obrise vsebine konference kakor tudi njenega upravljanja. Kljub temu pa se je težko izogniti občutku, da ta dogodek vendarle ne bo zadovoljil tistih z visokimi pričakovanji in da Uniji ne bo dal prepotrebnega političnega elana, ki ga v tem času potrebuje. 08.02.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izjemni dosežki pri učenju in prikazu znanja so razlog, da te ta država prezre Bil sem opozorjen na 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20). Člen neposredno zadeva pravico dijakov in dijakinj, da ob doseženih izjemnih dosežkih pri izkazovanju znanja pridobijo Zoisovo štipendijo. Ali točneje, da je NE pridobijo. 05.02.2021 08:00
mag. Martin Jančar Ob primeru Navalni Načelno sem zadržan, kar se tiče komentiranja konkretnih kazenskih postopkov v tujini (domačih razumljivo niti ne smem), a očitno je, da moderna družba precej gradi na njihovem pomenu in učinkih. Dejstvo je tudi, da sami sodni postopki veliko povedo o tem, kakšno je razumevanje državne oblasti in celo države same. Problem je v tem, ker se dandanes skuša vse stvari prikazati na ločnici črno – belo, prilagojeno za vsakokratno publiko, ki se jo zapira v lastne mišljenjske okvire. Znotraj teh je stežka ali nemogoče sprejemati drugačne poglede ali celo vzdrževati kritično razmišljanje. Matt Taibbi v svojem delu Hate Inc. opisuje pot, ki je privedla do takšnega položaja in zaradi katere se je pojavila, ne več razdeljenost, temveč dobesedno razklanost v ZDA. Tudi druge države niso izjema in zato podobno velja za ocenjevanje držav in njihovih voditeljev, ki se delijo po skrajno simplificirani ločnici na „dobre – slabe“ oz. „dobri - slabi“. 03.02.2021 09:17
dr. Marko Novak Kdo naj predvsem skrbi za ugled sodstva?

Pred dobrim mesecem smo vstopili v jubilejno leto za našo, še vedno v marsičem mlado državo. To je tudi priložnost, da ponovno pregledamo, kakšno je stanje naših poglavitnih državnih institucij. Tokrat je v fokusu sodstvo oziroma njegov ugled v javnosti. Pri tem se navezujem na uvodnik v predzadnji Pravni praksi izpod peresa predsednika Sodnega sveta z naslovom »Vedno znova, tudi v novem letu«. V marsičem, s približno dve tretjine njegovega prispevka se strinjam. Moja stališča in videnje problema glede ugleda sodstva, o čemer predsednik piše v zadnjem odstavku, pa so precej drugačna.

 01.02.2021 00:00
Vlasta Nussdorfer Do kod sega naš ego? Ljudi delim le na dobre in slabe. Ni pomembno, kdo so, v koga ali kaj verujejo, kakšne polti so, kako bogati ali revni, razlike med njimi me sploh ne zanimajo. Ločim jih le po dejanjih. Ali v ospredje postavljajo zgolj sebe in svoj veličastni ego ali mislijo tudi na druge, pa ne s "figo v žepu". Ste jih morda opazili tudi v času korona krize? Korist, slava in želja po uspehu. Za vsako ceno in celo preko "trupel". Izdaja jih že nastop, telesna govorica je močnejša od njihovih besed. Prišli so na plano. Vsaka izredna situacija jih dobesedno naplavi. Tako kot veliko dobrih ljudi, ki rešujejo svet in življenja tistih na robu. In prav teh je k sreči največ. 27.01.2021 08:06
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Deset kolumn o demokraciji

Največje v 20. stoletju
Ko so ob koncu devetdesetih Nobelovega nagrajenca Amartya Sena vprašali, kaj je po njegovem mnenju tisto največje, kar se je v poslavljajočem se stoletju zgodilo, ta z odgovorom ni imel težav.[1] Pa čeprav je prav 20. stoletje zaznamovalo za svetovni red toliko epohalnih dogodkov, kot jih po ocenah politične zgodovine vse od padca rimskega cesarstva ni še nobenih drugih sto let. Sen s svojim odgovorom vseeno ni izbral npr. propada britanskega, francoskega ali avstro-ogrskega imperija, ki so se do 20. stoletja zdeli tako samoumevni. Ali pa dveh velikih vojn, katastrofalnih kot jih svet do tedaj ni videl. Pa tudi ne fenomena vzpona in padca fašizma, nacizma in komunizma, ali pa gospodarsko-tehničnega razvoja, kot mu v zgodovini dotlej prav tako ni bilo para.

 25.01.2021 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Moja etična dolžnost je, da tudi v takem primeru stopim v bran sodnicam in sodnikom Javnosti, tudi splošni slovenski javnosti, ne le strokovni javnosti, ali slovenski pravni skupnosti, je znano, da se je pred dnevi na Ustavnem sodišču RS nekaj zgodilo. Nekaj čudnega. Ne samo zanimivega. Nekaj zares zelo čudnega. Tudi nekaj nepričakovanega. To, kar se je zgodilo je ovito v tančico skrivnosti. Enigmatično je. Ne ve se, kaj točno se je zgodilo. Ve pa se, ker se mora vedeti, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo zgoditi. 22.01.2021 14:06
mag. Martin Jančar Družabna omrežja in cenzura Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. 20.01.2021 07:59
prof. dr. Matej Avbelj Konferenca o prihodnosti Evropske unije Z imenovanjem nove sestave Evropske komisije, od katerega je preteklo že več kot eno leto, je resne institucionalne obrise dobila tudi ideja konference o prihodnosti Evropske unije. Bila je ena od udarnih točk programa nove predsednice Evropske komisije. Podprle so jo države članice, kakor tudi Evropski parlament, v katerem so pred tem voditelji držav članic, z izjemo slovenskega, predstavili svoje vizije prihodnje ureditve Unije. Nato se, tako po evropsko, med institucijami niso uspeli dogovoriti o »institucionalnem lastništvu« konference in še manj o njenem voditelju. Slednjič pa je prišla še korona kriza, ki je začetek konference, uradno napovedan za 9. maj 2020, potisnila tja nekam v nedoločno prihodnost. Kdaj, kako in predvsem o čem se bomo končno pogovarjali in dogovorili o naši skupni evropski prihodnosti? 18.01.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. 15.01.2021 09:09
Vlasta Nussdorfer Zakaj se odločbe ustavnega sodišča tako težko uveljavijo Ustavno sodišče je z odločbo U-I-32/15 z dne 18. novembra 2018, ugotovilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je določilo rok dveh let, brez nujnih  sprememb pa bi lahko razpis parlamentarnih volitev resno ogrozil legitimnost in legalnost  novih volitev, pa tudi naše demokratične temelje. O volitvah, celo predčasnih, se vseskozi veliko govori, tudi do rednih sicer ni prav daleč. Zakona pa kljub več poskusom (še) ni nikjer. Kdo je kriv? 13.01.2021 00:00
dr. Marko Novak Pravo, politika in ideologija Z zanimanjem sem si pred dnevi v časopisu Dnevnik prebral članek z naslovom »Kritika vladnih ukrepov in neprijetna vprašanja pravnikov niso zaželena.« V njem skozi novinarjeva usta govorijo nekateri znani pravniki, ki predvsem kritizirajo urednikovanje na Pravni praksi (PP), češ da je vse bolj politično, pri čemer naj bi urednik onemogočal objave nekaterim priznanim pravnikom in celo onemogočal kritiko vladnih ukrepov pri zajezitvi pandemije. 11.01.2021 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi na univerzah je treba resnico odkrivati s srcem

Ne, ne, ne bom pisal o svetu, ki se barbarsko seseda pri dnevni svetlobi in pred našimi očmi, pred televizijskimi kamerami. Ne bom pisal o času totalne odsotnosti mere, popolne odprtosti meje in neizmerljive intenzivnosti pri žaljenju, poniževanju in norčevanju iz ljudi, če si politični funkcionar. Ne bom pisal o ustavnem sodišču, ki ga z uporabo elementarne logike in približno zdrave pameti ni mogoče razumeti.

 08.01.2021 13:50
mag. Martin Jančar Ob izidu knjige Temelji kazenskega procesnega prava Lansko leto, ki ga je resnično bolje pozabiti, sem zaključil s kar nekaj novimi naslovi v svoji knjižnici. Vsak ima svojega črva v glavi (ali kot pravijo nekateri „vsak bik ima svoj štrik“) in eden izmed mojih je afiniteta do temeljnih pravnih del. Bilo bi seveda krivično naštevati, katera so ključna. Res je tudi, da se zbirka knjig s tem predikatom, lepo povečuje. Lani sta tako novo izdajo doživeli Pavčnikova Teorija prava in Krajnčevo Rimsko pravo, prvič pa je izšlo delo Temelji kazenskega procesnega prava, avtorjev Katje Šugman Stubbs, Primoža Gorkiča in Zvonka Fišerja. Slednje je, kolikor vidim po kratkem branju, na dobri poti, da se pridruži druščini, ki jo omenjam. 06.01.2021 08:31
prof. dr. Marko Pavliha Kako postati Vlasta Drage bralke in bralci, ker vas s kolumnami obremenjujem že predolgo časa, se je v božični in silvestrski spokojnosti utrnila odločitev, da se s hvaležnim voščilom in najboljšimi željami poslovim in vam čez mesec ali dva novo knjigo podarim, tokrat Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, ki bo kajpak izšla pri GV Založbi. Zahvaljujem se uredniku Toniju Tovorniku za priložnost, prizanesljivost in pomoč, z dobrohotnim priporočilom, da me zamenja katera od pišočih kolegic, ker nam zelo primanjkuje ženske subtilnosti. 04.01.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Utopija ali resničnost? Evropska celina uvršča varstvo človekovih pravic med svoje primarne civilizacijske stebre. Po drugi strani si vse bolj prizadeva delovati kot zgled za ostale dele sveta. V tej luči je Svet Evropske unije v začetku minulega decembra sprejel pravni okvir za sankcioniranje kršitev človekovih pravic po vsem svetu. 01.01.2021 06:00
Vlasta Nussdorfer Kdo in kdaj nas bo rešil Tako kot vsako, smo tudi lansko leto, zaključili s tisoč željami, predvsem za srečo in  zdravje. Pa se je prav kmalu spremenilo v spopad z nevidnim, neznanim in nepričakovanim virusom. Je res prispel šele v začetku marca ali je morda praznil šole in službe ter polnil postelje in bolnišnice že veliko prej? Uradno smo namreč prve okužene dobili skoraj istočasno z novo vlado, torej 13. marca. In začel se je boj za maske in ventilatorje, po tako različnih cenah, znanih  in manj znanih dobaviteljih, sumih oškodovanja, medsebojnih obračunavanjih, napotkih za nošnjo mask, razdalje in higieno. V ospredje je stopil zgolj virus in neusmiljeni boj zdravstva z njim. Dolge čakalne vrste za vse ostalo so čudežno "izginile". Država se je skoraj zaprla. Evropa in svet sta zatrepetala. Kdaj bo cepivo in kdaj uspešna zdravila? Kako pa je pred vstopom v novo leto? Nas bo zajela panika zaradi novih sevov in mutacij? Se bodo  zato ljudje hitreje cepili? Bo sploh dovolj cepiva? Ali bodo proticepilci začeli širiti vseh vrst opozorila? Odgovorov še ni. 30.12.2020 00:00
dr. Marko Novak Trideset let naše države – utrinek iz druge polovice 19. stoletja V tem zgoščenem prazničnem času smo z eno nogo že vstopili v praznovanje tridesetega rojstnega dne države Slovenije. Trideseta obletnica plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila namreč prvi korak v praznovanje tega lepega jubileja, kateremu bomo že čez pol leta dodali še trideseto obletnico Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Tedaj smo dosanjali svoj več stoletni sen in končno dobili lastno državo. Decembra 1991 je sledilo še sprejetje nove ustave. … Takšne pravice (ali privilegija) niti slučajno niso deležni vsi narodi – tudi precej večji od našega. 28.12.2020 09:13
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O ustavnosti in ustavnopravnih možnostih glede volilne zakonodaje

Ustavno sodišče se je v odločbi št. U-I-32/15 opredelilo do vprašanja ustavnosti obstoječega volilnega sistema in zakonodaje glede volitev v Državni zbor. Izrek in obrazložitev odločbe sta jasna in razumljiva:

  1. Drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) ni v neskladju z Ustavo.
  2. Prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo.
  3. Člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.
  4. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  5. Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave se zavrže.
 25.12.2020 00:39
mag. Martin Jančar Pred odhodom iz 2020

Če rečem, da bo leto 2020 leto, ki ga bomo hoteli čim prej pozabiti, se mi bodo verjetno mnogi v tej misli pridružili. Če sem še na začetku leta v svojih pisanjih, ki so se morala dotikati razmer, s katerimi smo se, zaradi epidemije, soočali, tako v zasebnem, kot službenem življenju, bil previdno optimističen, se je ta naravnanost počasi spreminjala v negativno smer. Ta trend se žal nadaljuje.

 23.12.2020 08:53
prof. dr. Matej Avbelj Slovenija pred Sodiščem Evropske unije V četrtek, 17. decembra 2020, je Sodišče Evropske unije izdalo sodbo v zadevi C-316/19 Komisija proti Sloveniji. V zadevi so slovenski organi pregona v Banki Sloveniji, kot ustavnemu organu Republike Sloveniji, opravili hišno preiskavo, v kateri so iskali nacionalne dokumente v kontekstu kazenskega pregona zoper guvernerja v njegovem nacionalnem svojstvu. Banka Slovenije je zatrjevala, da preiskava ni dopustna, ker se z njo posega v arhive ECB, s katerimi naj bi razpolagala. Slovenska sodišča tej razlagi niso sledila. Slovenija je bila slednjič tožena in je izgubila. Kot se spodobi, je eden od predstavnikov ljudstva ob tem dejal: »Vidi se, da v Sloveniji ni znanja o evropskem pravu.« 21.12.2020 07:56
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred mednarodnimi sodišči

Slovenska država je v sredo doživela še en debakel (tokrat pričakovan) pred mednarodnimi sodišči. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrglo njeno pritožbo zoper hrvaško državo glede domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Zakaj slovenska država tako pogosto pred mednarodnimi sodišči potegne kratko? Kdo nosi odgovornost za izgubljene sodne bitke?

 18.12.2020 09:06
Vlasta Nussdorfer Tako drugačni časi in novi problemi Spominjam se časov, ko so me kot varuhinjo človekovih pravic obiskali starši, ki so se odločili, da bodo svoje otroke šolali doma. V Sloveniji jih je bilo tedaj okoli 120 in število me je začudilo. Kako zmorejo, sem se spraševala in ali je to sploh dobro za otroke. Menila sem, da ne. Stališča z leti nikakor nisem spremenila. Danes je žal to kruta realnost za vse, brez izjeme. Vprašanja so ostala povsem enaka, le še mnogo bolj utemeljena. 16.12.2020 06:39
dr. Marko Novak Pred fiaskom Vse kaže, da bo zadeva Novič naposled zastarala. Do epiloga se bo iztekla sicer formalnopravno korektno in »po postopku«, brez kršitev, ki bi jih lahko očitali posameznim sodnikom ali drugim postopkovnih udeležencem. Izdana bo zavrnilna sodba in dr. Novič bo dokončno svoboden človek. Za prestane muke v priporu bo lahko terjal odškodnino, kar mu bo gotovo slaba uteha, če je res nedolžen, kajti v javnosti bo za vedno ostala senca dvoma. Nam vsem pa bo ostal najmanj grenak priokus, če že ne bomo imeli občutka, da se je zgodila nova blamaža. 14.12.2020 07:57
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O »poustavljanju« in »posodnikovanju« pravnega reda »Posodnikovanje« se mi zdi lepa beseda. Skovala sva jo (poslovenila sva besedo »judikalizacija«) s pravniškim kolegom, preden je on kot pomočnik odgovornega urednika postal odgovorni urednik slovenske znanstvene revije za ustavnopravno teorijo in filozofijo prava, sam pa sem mu odstopil mesto odgovornega urednika in se umaknil v uredniški svet revije. Ko sva sodelovala, to pa sva počela dobro in produktivno, sva ustvarila ali poslovenila nekaj lepo zvenečih strokovnih pojmov. 11.12.2020 00:00
mag. Martin Jančar Zaupanje v poroto ali sodnika? Knjiga Chrisa Dawa QC (Queen's Counsel) z naslovom Sojenje Justici (Justice on Trial, Radical Solutions for a System at Breaking Point) mi je v roke priletela zaradi njegovega citata iz knjige Marka Godseyja, omenjene v prejšnji kolumni. Šlo je za njegovo trditev, da porote, nasprotno splošnemu prepričanju, pogosto preprečijo preveliko obsodilno vnemo na strani sodnikov. Načelno me ta tema preganja že nekaj časa, prvič, ker je zanimiva v smislu izvrševanja ideje ljudske suverenosti, in drugič, ker predstavlja določeno antitezo ideje, ki označuje kontinentalni sistem in stavi na mit idealnega sodnika. Slednji naj bi se ustrezno formiral skozi izobrazbo, poklicno in družbeno okolje, odrekanje na različnih nivojih, sistem nadzora in kontrole pa naj bi morebitne aberacije od tega ideala poskušal čimbolj odpravljati. Ta pozicija se mi je od nekdaj zdela vprašljiva. 09.12.2020 09:11
prof. dr. Marko Pavliha Profesor Ivanjko o pravu, pravnikih in družbi Tudi v pravniški pozitivistični pustinji so oaze, kjer občasno vzcvetijo knjige, ki so trajnejše narave, zato je dobro za naše možgansko podstrešje in srčno bivališče, da jih zalivamo in negujemo s pogovorom, pisanjem in udejanjanjem. Eno od takšnih del je zbirka aforizmov in razmišljanj zaslužnega profesorja dr. Šimeta Ivanjka, ki sem jo na kratko že predstavil v Pravni praksi št. 44/2020, pozornost pa si takisto zasluži na pričujočem pravniškem portalu, še posebej zaradi profesorjevega neverjetno dinamičnega udejstvovanja na družbenih omrežjih. 07.12.2020 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič V prostem teku Dan za dnem dvomestne številke umrlih s kovidom-19. Negativne številke so v zadnjih dveh mesecih postale vsakdanje. Opazimo jih še, a le redko kdo zaradi njih še skomigne z rameni. Se pa je slovenska družba po starih navadah znova zatekla k medsebojnem obračunavanju in kazanju s prstom. Prosti tek slovenske družbe in države je trenutno pravilo, ne izjema. Zato se znova sprašujemo, koliko je resnično vredno življenje v slovenski družbi? 04.12.2020 08:18
Vlasta Nussdorfer Kaj vse skrivamo Vas je kateri izmed tragičnih dogodkov v zadnjem času še posebej pretresel? Bi verjeli, da je lahko truplo več let v stanovanju, ne da bi kdo resno posumil, da vse le ni tako, kot bi moralo biti? In kakšna je oseba, ki uspe svojo mrtvo mamo tako dolgo skrivati in celo dvigovati njeno pokojnino? Kaj vse še skrivajo stene naših domov? Zgodilo se je celo v času pred korona krizo, ki bi ji hudo odtujenost morda pripisali. Dogodek je tako še en v nizu mnogih, ki jih je včasih poznala zgolj tujina. Takrat smo govorili: pri nas to ni mogoče. Pa je in šokantna najdba se je zgodila prav v mesecu, posvečenemu boju proti nasilju. Molk je v preteklosti zagotovo skril še marsikaj. 02.12.2020 00:00
dr. Marko Novak Kdaj do vse sodne prakse na spletu? Glede na trenutno vročo debato o javnem dostopu do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov ter objavljanju sodb, se zdi smiselno -- dokler je železo še vroče – najprej ponoviti apel k objavi prvostopenjskih sodb na spletu. Zadeva vsekakor ni nova, saj jo je že pred leti sprožil bivši Minister za pravosodje, Goran Klemenčič. Projekt je stekel, a, kot je bilo slišati, so bili nekakšni »tehnični problemi« in je vse skupaj na žalost zastalo. No, vsekakor bi projekt bilo vredno ponovno obuditi, ob tem pa še doobjaviti preostale sodbe višjih sodišč, kar bi vodilo do objave sodne prakse v celoti. 30.11.2020 07:43
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil “Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.” 27.11.2020 00:00
mag. Martin Jančar Administrativno zlo Verjetno ni napaka, če se človek, ki odloča o zadevah, ki posegajo neposredno v življenja posameznikov, sprašuje, kakšne napake lahko stori. Predvsem, kako se jim izogniti, in če to ni mogoče, kako odpraviti bodisi napake bodisi njihove posledice. Da se napake pojavljajo in niso samo stvar nepremišljenih političnih ali osebnih odločitev, je po mojem jasno. 25.11.2020 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Pravno o vladavini prava v EU Pismo predsednika vlade Republike Slovenije, v katerem izraža (najmanj) skepso do predlaganega mehanizma za zagotavljanje vladavine prava skozi sistem pogojevanja proračunskih sredstev EU,  je v Sloveniji povzročilo pravi politični, medijski in civilnodružbeni vihar. Kot državljan in homo politicus pismo vrednotim negativno, obenem pa se čudim nad politično hipokrizijo drugega dela političnega prostora, ki se v evropskem prostoru zaklinja k spoštovanju vladavine prava, v Sloveniji pa celotno obdobje tranzicije posredno ali celo neposredno prispeva k temu, da se nikakor ne moremo razviti v resnično demokratično in pravno državo. Ampak tako pač je. Tega se najbrž ne da spremeniti. Tisto, kar zmoremo, pa je oceniti pravno prepričljivost predlaganega mehanizma za zagotavljanje vladavine prava v EU. 23.11.2020 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javnost sojenja Javnost sojenja je predpostavka poštenega sodnega varstva. V ustavni demokraciji mora sodna veja tako kot obe drugi veji oblasti delovati pod drobnogledom kritične javnosti. Javnost sojenja sama po sebi še ne naredi sojenja poštenega. Po drugi strani je nejavno sojenje praviloma že a priori nepošteno. Čas je že, da se sodna veja popolnoma odpre, saj bo le tako lahko zvišala legitimnost in kredibilnost ter posledično zaupanje javnosti. 20.11.2020 09:05
Vlasta Nussdorfer Nekoč, danes, jutri

Vas mika, da bi se zbudili, ko bo vse mimo? Imamo strokovnjake, ki dan za dnem iščejo izhode in rešitve, a jim mnogi celo ne zaupajo. Svet je prišel do točke izgorevanja, narava nam je začela vračati slab odnos, ki smo ga imeli do nje desetletja. Ljudje so si postali največji sovražniki. Delimo jih na "naše in vaše". Napredek je kdaj celo zanka, zlasti za otroke. Se bomo znali boriti za svet brez nasilja in razvajenosti, za svet vrednot? Bomo znali ceniti to, kar je bilo pred kratkim tako samoumevno?

 18.11.2020 06:12
dr. Marko Novak Boj za razumevanje sodbe

Pravi vik in krik je v splošni in strokovni javnosti povzročila kritika sodbe Vrhovnega sodišča (VS), št. X Ips 4/2000, ki jo je podal kolega prof. Toplak. Sodbo Upravnega oddelka VS je celo  označil za najbolj škodljivo sodbo desetletja. Kritika je letela predvsem na domnevno onemogočanje dostopa javnosti do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov in, med temi, celo tudi do pravnomočnih sodb. Sodba naj bi v korist bolj restriktivnih določb tožilskih in sodniških postopkovnikov (kot leges specialis) izničila veljavo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) (v tem primeru lex generalis), s katerim naj bi bile omenjene določbe v konfliktu. 

 16.11.2020 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mora ZPIZ prekiniti dolgoletno (protiustavno) prakso neugotavljanja poklicnih bolezni zavarovancev? Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu vsakodnevno soočava s kršitvami ustavnih, delavskih in socialnih pravic (nekatere tipične kršitve so na primer popisane v knjigi Teršek: Pravna ignoranca škodi. Kritika pravne prakse 1 in 2 in v knjigi Etika politike), sva etično dolžna opozoriti na anomalije v sistemu, ki povzročajo škodo državljanom in pomenijo poseg v javno korist in v splošno dobrobit ljudi, ne samo v posameznikove pravice, svoboščine in pravno varovane interese. 13.11.2020 00:00
mag. Martin Jančar Imuniteta zdravnikov? Pobuda Slovenskega zdravniškega društva Vladi RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer, je v slovenskem prostoru naletela na precej odzivov. 11.11.2020 09:16
prof. dr. Marko Pavliha Od rojstva IUS-INFO do novih zgodb iz stare Jugoslavije

“Če se z navedenimi pravili ne strinjate, se lahko izključite, če pa se strinjate, se lahko registrirate ko uporabnik sistema IUS-INFO in nadaljujete z delom.
Sistem vas bo nato spraševal, katere nastavitve bi želeli imeti. Nikar se ne prestrašite, če ne veste natančno, kaj pomeni katera od posameznih nastavitev! Preprosto pritisnite na tipko ENTER in nadaljujte, nastavitve lahko kasneje vedno spremenite v sekciji NASTAVITVE."

 09.11.2020 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pat pozicija Mednarodna skupnost se v danem trenutku nahaja v anarhičnem položaju. Vsega ne gre pripisati epidemiji. Zadnja leta kažejo, da so vse manj pomembni institucije, pravo in sodelovanje, temveč vse bolj moč, ozki parcialni interesi ter kričanje na ves glas preko družbenih omrežij. Tudi ta teden ni bilo nič drugače, kot kažejo volitve v Združenih državah. 06.11.2020 09:12
Vlasta Nussdorfer Negotovost, ki mlade pravnike "ubija" Natančno vemo, kdaj bo otrok vstopil v prvi razred, čez koliko let bo, če bo seveda uspešen, šolo končal, koliko bo trajalo srednješolsko obdobje in izbrana fakulteta. Ne vemo sicer, ali jo bo uspešno premagoval, a vse bo odvisno predvsem od njega samega. Današnji študentje prava že leta vedo, kaj pomenijo dobre ocene in kako jim bo njihovo povprečje krojilo pot do pripravništva. Prav slednje pa je osnovni pogoj za pristop k pravniškemu državnemu izpitu (PDI). 04.11.2020 07:54
dr. Marko Novak Inflacija neuspelih kandidatur Presenetila me je novica, da je tudi kandidatura prof. Klemna Podobnika za sodnika Splošnega sodišča EU padla v vodo. Po prof. Marku Pavlihi je to že druga zaporedna zavrnitev kandidata iz Republike Slovenije za to sodišče. Ob tem smo bili predhodno priča še nekaj zavrnitvam kandidatov za to sodišče v parlamentu. Trenutno na tem sodišču nimamo nobenega slovenskega sodnika, četudi smo upravičeni do dveh. A izgleda nismo sposobni predlagati primernih kandidatov, kar že meji na fiasko. Toda tu našega problema s kandidaturami za visoka sodniška mesta v zadnjem času še ni konec. Zapleta se v tujini, zapleta se doma: pred kratkim sta bila v parlamentu zapored zavrnjena dva kandidata za ustavna sodnika, časovno med njima pa še kandidat za vrhovnega sodnika. Kaj se torej dogaja? 02.11.2020 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izredno stanje in »razglašeno« izredno stanje ali To ni ta naša razglednica Kako si pravniški kolegi »predstavljajo« izredno stanje in razloge zanj? Posebej v izrednem stanju, ko ni »razglašeno« izredno stanje in je razglašena epidemija, ki po stališču večine sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča »traja ves čas«, mnogi ljudje pa se še vedno sprašujejo, ali je ali ni razglašena? Katere pravice in svoboščine bi »morala« država »razveljaviti«, da bi šlo za izredno stanje? Koliko pravic: večino, vse, razen…? In zakaj bi jih »morala« razveljaviti, če bi bilo »razglašeno« izredno stanje, ko jih le načeloma in le »sme« razveljaviti – če so za to izpolnjeni ustavnopravni pogoji? 29.10.2020 17:45
mag. Martin Jančar Ob noveli ZKP-O V kratkem se bo ponovno spremenil Zakon o kazenskem postopku (ZKP), saj pričakujemo novelo ZKP–O. O tem, da so spremembe osrednjega procesnega zakona že krepko preko polovice abecede v času odkar je sprejet, po moji oceni ni več potrebno zgubljati besed. So odraz osrednje pomanjkljivosti procesnega zakona, na katero je bilo opozorjeno že ob njegovem sprejemu, in sicer da gre za neke vrste vmesni zakon, dokler pač ne bomo opredelili novejšega, modernim časom prilagojenega postopka. O tem, da tega koraka nikoli nismo naredili, sem se že večkrat kritično in tudi javno izrekel. 28.10.2020 00:00
prof. dr. Matej Avbelj (Ne)ustavnost t.i. policijske ure V zaledju akutne javnozdravstvene krize, ki jo povzroča drugi virusni val, se je odstrlo tudi zanimivo ustavnopravno vprašanje. Kakšna je razlika med »omejitvijo« in »prepovedjo« uresničevanja neke človekove pravice na eni strani ter njeno »razveljavitvijo« na drugi strani? Odgovor na to vprašanje terja razmejitev med 15. in 16. členom ustave. Potreba po prepričljivi utemeljitvi te razmejitve v teoriji postaja vse bolj očitna, ker se v praksi poraja vse več trditev, da nekateri oblastveni posegi v človekove pravice v času epidemije niso več ustavno dopustni v okviru 15. člena, temveč v skladu s 16. členom ustave zahtevajo razglasitev izrednega stanja. 26.10.2020 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic v času epidemije Epidemija neposredno posega v uresničevanje človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Nekateri posamezniki zaradi posledic virusa umirajo, drugi so dolgo časa v bolniškem staležu, tretji več mesecev trpijo za posledicami okužbe, četrti trepetajo za svojo delovna mesta oziroma jih izgubljajo. Evropske države za varstvo pravice do življenja in zdravja sprejemajo ukrepe, s katerimi na podlagi ustavno dopustnih omejitev posegajo v številne relativne človekove pravice in temeljne svoboščine. Kdo vse je zavezan varovati človekove pravice in temeljne svoboščine v času epidemije? Kakšna je pravna narava teh obveznosti? 23.10.2020 09:12
Vlasta Nussdorfer Zgodovinski dogodek Zakaj zgodovinski? Ker je predsednik republike prvič v tridesetletni zgodovini samostojne Slovenije na srečanje v predsedniško palačo povabil najvišje predstavnike treh vej oblasti. Tema: načelo delitve oblasti - (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje. Demokratične družbe, ki temeljijo na vladavini prava, namreč zahtevajo, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. Pa so res? Kako to doseči in kakšen je sistem zavor, kako je z ravnovesji in odvisnostjo, predvsem pa, ali lahko vsaka od njih sploh samostojno izvršuje svojo z ustavo varovano funkcijo? Veliko vprašanj in predvsem pričakovanj. Pa smo dobili odgovore ali so udeleženci ostali zgolj na svojem terenu? 21.10.2020 07:00
dr. Marko Novak Burni časi za človekove pravice Živimo v burnih časih. Borba s pandemijo covid-19 je prinesla izredno družbeno situacijo, takšne izjemne okoliščine pa ustvarjajo tudi pravo »ustavno dramo« glede omejevanja nekaterih temeljnih človekovih pravic. Po Ackermanovem vzoru bi lahko rekli, da gre za t. i. ustavne dogodke (constitutional moments). Vendar ne v smislu političnih ali revolucionarnih prevratov, ob čemer je omenjeni ameriški profesor v luči prelomnih dogodkov v vzhodni in srednji Evropi ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih skoval ta izraz. Zdaj gre za drugačno življenjsko, družbeno – in posledično tudi pravno – dramatiko, ki jo je spisal uničujoči virus. 19.10.2020 09:37
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V spremenjenem Zakonu o nalezljivih boleznih je veliko protiustavnih rešitev Ob sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-83/20, s katero je večina petih sodnikov in sodnice pritrdila ustavnosti ukrepov Vlade RS med uradno pandemijo novega koronavirusa, so dve sodnici in dva sodnika v svojih ločenih mnenjih med drugim zapisali, da bi US moralo v presojo ustavnosti ukrepov vključiti tudi presojo ustavnosti določb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). 16.10.2020 00:00
mag. Martin Jančar Ponovno o pravu in letalstvu Pred par dnevi sem nekako po dvanajstih letih ponovno sedel na prednji sedež jadralnega letala. Zadnji podobni dogodek je bil, ko sem še služboval v Celju in sem se dnevno vozil mimo letališča v Levcu v službo. Kot je to pri šolanju jadralnih pilotov običajno, so v juliju vsakodnevno leteli „na vitlo“. Nekega dne se nisem mogel upreti in sem namesto na levo v službo zavil na desno. Na letališču sem prijaznega učitelja letenja zaprosil za en „štart“ in za majhno nadomestilo napravil šolski krog z Blanikom – češkim jadralnim letalom, s katerim sem sam začel svojo jadralsko pot. Vse na poletu mi je bilo tako domače kot za koga kavč doma. Na koncu sem bil zadovoljen in Levec sem zapustil s prijetnim občutkom, da zadevo še obvladam in se lahko, ko bo to mogoče, spet vrnem pod nebo. 14.10.2020 07:49
prof. dr. Marko Pavliha Kaj je resnica? To je bržkone eno najpogostejših vprašanj, ki ima največ možnih napačnih odgovorov. Mar so resnični vsakodnevni križi in težave, o katerih poročajo mediji in razglabljajo politiki, znalci, poznavalci in (ne)poklicani deležniki, so to religiozne pridige ali plačljivi napotki instantnih dušebrižnikov, ali nemara resnična modrost biva zlasti v najstarejših krščanskih, hinduističnih, taoističnih, budističnih in drugih spisih, o katerih je že tekla beseda? 12.10.2020 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Brezzobi tiger? Vladavina prava je temelj za delovanje sodobnih evropskih ustavnih demokracij. Je tudi osrednje načelo delovanja institucij Evropske unije in njenih držav članic. Evropska komisija je v prejšnjem tednu prvič objavila poročilo o delovanju vladavine prava v vseh državah članicah. O njem so številni v zadnjih dneh objavili tako upravičene kot tudi neupravičene kritike. 09.10.2020 09:23
Vlasta Nussdorfer Se bo kaj spremenilo 1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Seveda ne brez razloga. Vsako leto na ta dan bi morali namreč s posebno pozornostjo razpravljati o vse več težavah, ki pestijo to skupino ljudi. Zavedati se je celo treba, da je na Zemlji prav letos več starejših, kot je otrok do starosti petih let. In ker število prvih le še narašča, življenjska doba pa se hitro podaljšuje, bo zagotovo starih in novih problemov še veliko več. Čeprav nam korona kriza marsikaj celo prikriva, je informacij o tegobah že tako povsem dovolj. 07.10.2020 00:00
dr. Marko Novak Ločena mnenja sodnikov kot retorični nagovori Pravno argumentiranje je predvsem igra logične kompulzije, pri čemer je formalne logike le za ščepec. Večinoma je v igri dialektika (tako imenovana »mala« logika), kjer se sklepi argumentov ne izpeljejo v gotovost, temveč kvečjemu v večjo ali manjšo verjetnost. Pri tem so sodniki, ki argumentirajo v pravu na najvišji ravni, le živa bitja. Čeprav njihova mišljenjska funkcija dosega svoje bravure ravno v logiki, je le ena izmed dimenzij njihovih osebnosti, ki jih zaznamujejo vsaj še čustva, intuicije in čutna dojemanja sveta. V večinskih mnenjih se njihova večdimenzionalnost hočeš nočeš »disciplinira« v logično zasnovanem kolektivnem mnenju, v ločenih mnenjih pa je prostor za njihova nezadovoljstva, ki presegajo logične okvire. Tako je bilo tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS glede vladnega odloka o omejitvi gibanja na občine (št. U-I-83/20). 05.10.2020 07:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Miselni vzorec ob letošnjih Dnevih Socialne zbornice Slovenije Soglašali smo, družbeno najbolj ranljive skupine ljudi legitimno pričakujejo ozaveščenost vladnih socialnih politik in stopnjevanje zavesti o pozitivnih obveznostih države, da s političnimi in pravnimi ukrepi zaščiti pravice, svoboščine in vitalne interese teh skupin ljudi. Soglašali smo tudi, da morajo biti med prioritetami vladnih pravnih politik predvsem otroci, otroci s posebnimi potrebami, starši otrok, družine, invalidi in delavci invalidi, starostniki in neozdravljivo bolni. Tudi, da morata biti sistema vzgoje in izobraževanja in javnega zdravstva med absolutnimi prioritetami. 02.10.2020 07:12
mag. Martin Jančar Kako se je izvrševala smrtna kazen in misli ob tem Med dolžnosti slovenskega kazenskega sodnika sodi, kot svojevrstna pravna eksotika, tudi ukvarjanje zadevami, ki sodijo daleč v preteklost in so z današnje perspektive milo rečeno globoko v nasprotju z dojemanjem trenutnega časa. Razlog temu je nerazrešen odnos do zgodovine in in s tem povezanih vprašanj. Koliko je to specifično za naše okolje, je seveda posebno vprašanje, ker se s tem verjetno ukvarjajo še kje drugje, a vendar gre za specifično delovanje, ki se globoko razlikuje od običajnega dela. Slednje je namreč povezano s problemi pri iskanju rešitev v današnjem času in kontekstu, ta pa se je in se resnično hitro spreminja. 30.09.2020 08:01
prof. dr. Matej Avbelj Ustavno sodišče: voz pred konjem Angleško govoreči svet ima odličen idiom, s katerim njegov uporabnik graja nelogično in zato neprepričljivo sosledje elementov v argumentirani razpravi. »Postavil si voz pred konja.« Če postavimo voz pred konja, se naša kompozicija ne more premakniti nikamor. To se namreč lahko zgodi samo, kadar konj vleče voz in ne obratno. Iz vse večjega števila sodb slovenskega ustavnega sodišča izhaja, da njegovi člani (pre)pogosto padejo v zanko prav te logične pasti. Da to drži, potrjuje medsebojno obtoževanje med sodniki, češ da odločajo rezultatsko, torej tako, da si najprej izberejo izid, nato pa temu prilagodijo svoje argumente. 28.09.2020 08:25
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duhovi preteklih dni Delovanje vsakokratne družbe in države pogojuje tudi polpretekla zgodovina. Ko pade nedemokratična oblast, do sprememb v vsakdanjem življenju ne pride čez noč. Potrebna je predanost in volja številnih novih generacij, da pretrgajo s samovoljnimi praksami duhov preteklosti. 25.09.2020 09:19
Vlasta Nussdorfer Istanbulska konvencija Blejski forum 2020 je postregel tudi z idejo o zavrnitvi oziroma "preureditvi" Istanbulske oziroma Carigrajske konvencije, ki jo je sprejelo 45 držav, po začetnem podpisu pa so jo zavrnile Bolgarija, Slovaška, Madžarska in Poljska. Slovenija jo je ratificirala leta 2014, ko jo je podprlo kar 80 poslancev Državnega zbora. Po podpisu smo ustrezno dopolnili tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini in prepovedali telesno kaznovanje otrok. Naše ministrstvo za pravosodje k sreči ne vidi razlogov za korak nazaj. Kakšno sporočilo dajejo nove ideje redkih držav? Je morda komu žal, da smo pred leti sprejeli zakonodajo, ki ščiti žrtve nasilja? Bi bilo potrebno predrugačiti družino ali je v ozadju kaj povsem tretjega? Je sploh možno, da bi izničili dolgoletna prizadevanja strokovnjakov in civilne sfere? Poglejmo kaj vse smo dosegli in kako to vpliva na današnje dojemanje nasilja. 23.09.2020 08:07
dr. Marko Novak Covid, obvezno cepljenje in kopica vprašanj Ob globalnem vztrajanju in v zadnjem času ponekod celo naraščanju nove korona-bolezni svet nestrpno pričakuje cepivo, ki naj bi povrnilo življenje v stare tirnice. Cepivo se ne zdi le odrešilna bilka, temveč – ob trdoživosti covid-19 – celo edina možnost za vrnitev v tako imenovano »staro« normalnost. To si želimo vsi, saj se ob vseh nastajajočih normalnostih zdi še najbolj »normalna«. Pri tem smo priča izjemnemu tekmovanju pri izdelavi cepiva in milijardnim pogodbam za njegov nakup. Ker pa naj bi bilo cepivo tako rekoč že pred vrati, se nam porajajo nova vprašanja, kako bo z njegovo uporabo. 21.09.2020 10:03
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komentar odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-83/20: duh je nepovratno ušel iz steklenice Bil sem sredi branja medijskega poročila o ameriškem zveznem sodniku, ki je ukrepe, s katerimi se je omejilo uresničevanjem temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, na las podobne tistim, ki so veljali v Sloveniji med uradno razglašeno pandemijo, označil za neustavne in jih pospremil s sporočilom oblasti: dobri nameni in izjemne okoliščine še ne odvežejo oblasti od spoštovanja zakonitosti in ustavnosti pri sprejemanju ukrepov. Zadeva bo zelo verjetno kmalu prišla pred Vrhovno sodišče ZDA. Slovensko ustavno sodišče pa je bilo, četudi dokaj počasno, vendarle hitrejše. Po sili razmer. Od podrobnega branja ameriške zadeve me je odvrnila javna objava odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-83/20. Z njo je US storilo prav tisto, kar se je ameriški sodnik odločil preprečiti. 18.09.2020 08:09
mag. Martin Jančar Vojna in spoznanje dobrega Ena izmed boljših knjig, ki mi je prišla v roke v zadnjem času je avtobiografsko delo Daniela A. Sjursena Duhovi Bagdada: Vojaki, civilisti in mit o Valu (Ghost Riders of Baghdad: Soldiers, Civilians and the Myth of the Surge (*1)). Možakar je zanimiv, ker je, sicer vzoren diplomant vojaške akademije West Point, postal odločen kritik ameriškega vojaškega posredovanja po svetu. Avtor je sicer po činu major, veteran vojne v Iraku in Afganistanu, celo nekdanji predavatelj zgodovine na West Pointu in, da ne bo pomote, ob tem še relativno mlad možakar v tridesetih letih (rojen leta 1983). 16.09.2020 09:08
prof. dr. Marko Pavliha Biblija kot duhovni, etični in pravni kodeks

Po vznemirljivem izletu na obnebje kitajskega in indijskega duhovno-filozofskega nauka je odbila ura, da se vrnemo h krščanskemu miceliju, ki z neskončnim prepletom vsemogočih bivanjskih nitk in korenin ustvarja še en pomemben kompleksni spiritualni ekosistem, nekakšno podgobje za gozdne duše. Domala vse religije, pravni sistemi in filozofski nauki rastejo iz iste vrednotne podlage, kar je sijajno dokazal in globalno razširil švicarski duhovnik in profesor Hans Küng s projektom svetovnega (pra)etosa elementarne humanosti, slonečega na prvinskih življenjskih pravilih kot so človečnost, vzajemnost (zlato pravilo), nenasilje, pravičnost, resnicoljubnost in partnerstvo obeh spolov.

 14.09.2020 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Catherine Belton, »Putinovi ljudje« Zastrupitev ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega je dodobra razburkala nemško in evropsko javnost. Pozornost je znova preusmerila na vprašljive prakse nekaterih vzhodnoevropskih oblastnikov, ki namesto, da bi varovali človekovo dostojanstvo, pluralizem in vladavino prava, vladajo brez spoštovanja pravil in z golim terorjem. Takšne prakse in njihove posledice v svoji izjemni knjigi analizira britanska novinarka Catherine Belton. 11.09.2020 08:59
Vlasta Nussdorfer Zakaj toliko duševnih motenj pri mladih? Se morda spominjate otrok, ki so v lokalih, na ulici ali v parku neusmiljeno terorizirali svoje starše, vi pa ste menili, da so zgolj slabo vzgojeni in se nad obojimi močno zgražali? Danes bi morda pomislili celo na kakšno duševno motnjo. Seveda je še vedno veliko razvajene mladeži, a tudi motenj ne gre enostavno prezreti. Smo oboroženi z znanjem, kako jih prepoznati in zdraviti, ali vsaj ustrezno ukrepati? Je na to, skoraj "pandemijo", pripravljena država s svojim aparatom? Jih Covid generira še več in ali mladim ustrezno pomagamo? 09.09.2020 00:00
dr. Marko Novak 100 let Rapalske pogodbe: Osebna razglednica Novembra bomo obeležili 100 letnico Rapalske pogodbe, ki je usodno zaznamovala življenje Slovencev na Primorskem, saj so po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS ostali na italijanski strani, kot italijanski državljani. Nedolgo nazaj smo obeležili tudi 100 letnico požiga Narodnega doma v Trstu. Dva pomembna dogodka torej v novejši zgodovini našega naroda. Več kot dve desetletji življenja pod Italijo pa je vsekakor pustilo pečat in zaznamovalo usode tamkajšnjih ljudi. 07.09.2020 08:18
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zaupanju, idejah in utopiji Pri politiki je pač tako: če strankarski politiki in dnevno-politični, strankarski »navijači« ali strastni simpatizerji, čustveni strankarski privrženci omenjajo in uporabljajo besedo »zaupanje«, ko gre za dnevno (strankarsko) politiko, politike, parlament, vlado, katerokoli, torej vlade, za politične odločevalce in javne funkcionarje…, je to dokaj pričakovano in razumljivo. Četudi ni prav. 04.09.2020 13:54
mag. Martin Jančar Odločanje in moralne dileme Pred kratkim mi je v roke prišel zanimiv zbornik iz serije Bioetika v znanosti in družbi, ki se ukvarja z nekaterimi pomembnimi vprašanji pandemije. Pod naslovom Pandemija korone – etične, družbene in teološke refleksije neke krize (Die Corona – Pandemie, Ethische, gesellschaftliche und theologische Reflexionen einer Krise) so izdajatelji Kröll, Platzer, Ruckenbauer in Schaupp v zborniku zajeli prispevke 23 avtorjev in več intervjujev z vodilnimi v bolnišnicah in domovih za starejše občane. 02.09.2020 09:16
dr. Marko Novak Akademska nova normalnost: utrinek iz (e)učilnice Bogatejši za izkušnjo zaprtja predavalnic in spletnega pouka minule pomladi zavoljo Covid-19 se počasi pripravljamo na novo akademsko leto. Pred nami začenjajo osnovnošolci in srednješolci, ki bodo »testirali« teren in tudi od njihovega uspeha pri preprečevanju okužb v prvem mesecu bo odvisna usoda načina pričetka novega akademskega šolskega leta. 31.08.2020 08:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija med Scilo in Karibdo Slovenska država v tridesetem letu svojega obstoja počasi pluje skladno s svojim trenutnimi zmožnosti med Scilo in Karibdo. A v svoji plovbi močno zaostaja za razvitimi ustavnimi demokracijami in gospodarstvi na severu Evrope. Ali lahko slovenska država kdaj v prihodnosti svojim ljudem zagotovi podobno blaginjo in podobno kakovostno pravno državo, kot jo pregovorno občudujemo na severu? 28.08.2020 08:56
Vlasta Nussdorfer Nasilje novih obrazov Skoraj ne mine mesec, da ne bi mediji poročali o vsaj eni nasilni smrti, pri čemer ne gre več zgolj za uporabo različnih nevarnih predmetov, predvsem orožja, celo za politje z bencinom in posledičen boj za preživetje. Govorimo tudi o mnogih nasilnih odnosih, ki se običajno začnejo z verbalnim nasiljem, končajo pa zelo različno. O teh ponavadi v zgodnjih fazah ne slišimo prav veliko, saj so že del mnogih partnerskih zvez in predstavljajo rutino posebnega "sporazumevanja". Vedno na škodo tistega, ki popušča, da se izogne hujšim konfliktom ... 26.08.2020 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kaj se dogaja z ustavnim sodiščem? Ustavno sodišče je sredi poletja objavilo svojo odločbo v zadevi U-I-129/19. V njej je na več mestih precedenčno presojalo o ustavnosti in zakonitosti Rebalansa proračuna iz leta 2019, Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 ter Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020. Odločilo je, da niti Rebalans niti Zakon nista bila protiustavna. Zahtevo za presojo zakonitosti Rebalansa in Odloka pa je zavrglo. Ker je odločba kot celota izrazito ustavnopravno problematična, si zasluži pozornost strokovne in širše javnosti, ki je doslej, najbrž zaradi poletja, povsem izostala. 24.08.2020 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V podporo g. Julianu Assangu S tem pa proti njegovi izročitvi ZDA. Pa v podporo zadnjim pravim predstavnikom žurnalizma. Tudi v podporo pristnim izvajalcem družbene vloge "javnih psov čuvajev," kolikor jih je pač še ostalo. Ob tem pa proti medijskemu senzacionalizmu, lažem, polresnicam, manipulacijam, mrhovinarstvu, komentarčkaričkanju, razkrivaštvu, namesto analitičnega raziskovanja in preiskovanja, prepisovanju, namesto ustvarjalnega in originalnega pisanja, vestičkanju, namesto objektivnega poročanju, golomnenjskosti, namesto lucidnega in pronicljivega komentiranja, »nekim« mnenjem, namesto z znanjem utemeljenih prepričanj, miselnim preproščinam, pomečkanim kontekstom, zavajajoči in nemisleči, s tem pa družbeno neodgovorni in etično zavržni rabi točno določenega števila besed, prispodob in oznak za tvorjenje enih in istih, ali pa zelo podobnih, vse pogosteje pa tudi pojmovno, vsebinsko in sporočilno zelo ponesrečenih stavkov »kogarkoli o komerkoli in čemurkoli«, »kadarkoli, kakorkoli in kjerkoli.« 21.08.2020 10:28
mag. Martin Jančar Umor ... je napisal

Zgornji naslov v ženskem spolu verjetno poznamo vsi. Pisateljica Jessica Fletcher, ki jo je nepozabno zaigrala Angela Lansbury (gospa ima danes častitljivih 94 let) v majhnem mestu Cabot Cove v zvezni državi Maine in občasno na kakšnem obisku drugje, se stalno sooča s skrivnostnimi umori. Podobno kot pri Sherlocku Holmsu, pristojni policisti niso prav brihtne sorte in praviloma izberejo na prvi pogled krive in seveda najbolj očitne storilce. Mimogrede, pri vsaki kriminalki je zlato pravilo, da tisti, ki se vam na prvi pogled zdi storilec, gotovo ni pravi. V navedeni kriminalki se seveda na koncu vedno izkaže, da je storilec popolnoma druga oseba, gospa potrdi svojo pronicljivost in vsi uživamo v misteriju zgodbe.

 19.08.2020 10:08
dr. Marko Novak Pokrajine – Nomen est omen! Pričujočo kolumno namenjam nestrinjanju z vladno Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI), ki za imena pokrajin namesto »zgodovinskih imen« iz zadnje različice predloga predlaga imena po njihovih glavnih mestih. 17.08.2020 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svoboda izražanja v kritikah zoper oblast Svoboda izražanja tvori enega od stebrov ustavne demokracije, ki temelji na političnem pluralizmu, strpnosti in širokosrčnosti. Zavarovana je še posebej v razmerju do vseh treh vej oblasti. Kritično izražanje zoper oblast lahko prihaja tako od zunaj kot od znotraj posamezne veje oblasti. V tej luči je potrebno še posebej zavarovati svobodo izražanja v kritikah zoper sodno vejo oblasti, ki na koncu sodi oziroma odloča o domnevnih kršitvah svobode govora. 14.08.2020 08:55
Vlasta Nussdorfer Vprašanj vse več, odgovorov vse manj Ko nastopi avgust, se marsikaj spremeni. Ne le vreme, ki je zadnja leta povsem neustrezno letnim časom, tudi povsem realnih skrbi je iz dneva v dan več. Ena izmed stalnic druge polovice slehernega avgusta je zagotovo šola, bolje rečeno: pouk v njej. Tokrat še posebej. Ugibanj o tem kateri izmed napovedanih scenarijev se bo odvil, je kar nekaj. 12.08.2020 07:00
prof. dr. Marko Pavliha Dhammapada, modrost razEGOvanja Smisel človeškega življenja je iskanje sreče, je prepričan Tenzin Gyatso, tibetanski budistični menih in XIV. dalajlama. Naj je nekdo veren ali ne, naj pripada tej ali oni duhovni, politični, filozofski ali svetovnonazorski smeri, vsi stremimo k nečemu boljšemu, k celostni blaginji. Zdi se, da je srečo mogoče doseči na najrazličnejše načine, denimo z ljubeznijo, zdravjem, n(a)ravnostjo, varnostjo, uspehom in premoženjem, toda najučinkovitejše je tisto, kar nam je najlažje dosegljivo in hkrati najtežje izvedljivo: urjenje uma.  Smo tisto, kar mislimo, čista vest (um) je najboljše zglavje, a nam ga nenehno izmika Enormni Grabežljivec Osebnosti – EGO. 10.08.2020 07:46
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odprto pismo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Država, javna uprava in pristojno ministrstvo: prosim, uresničite svojo »pozitivno pravno obveznost« glede skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Z uvodnim poudarkom, da so otroci (mar je res to treba posebej in izpostavljeno zapisati?!) po mednarodnem pravu in po slovenski ustavi posebej zaščitena skupina ljudi. Zato mora država storiti vse, kar je na eni strani od nje treba terjati, ker to določajo Ustava in mednarodni pravni dokumenti, na drugi strani pa tisto, kar je od nje razumno – legitimno – pričakovati: uresničiti »pozitivno pravno obveznost« za optimalno, kakovostno in učinkovito pravno in politično skrb, s tem pa celovito »zaščito« otrok s posebnimi potrebami. Vključno z nudenjem učinkovite pomoči njihovim staršem in z zagotavljanjem okoliščin (pravnih, praktičnih, finančnih, kadrovskih-zaposlovalnih in logističnih) za najvišjo kakovost dela strokovnjakov s tega področja in za njihovo zaposlovanje. 07.08.2020 09:14
mag. Martin Jančar Pravo ali politika? Občasno se najde kdo, ki mi predlaga, da bi odšel v politiko. Ni jih prav dosti in ne prav prepogosto, a so trenutki v vročih poletnih večerih, ko je scena ravno prava in kakšen vrček piva preveč. Je pa res, da se frekvenca teh pozivov povečuje in sam jo razumem, kot znak razočaranja nad tem, čemur smo vsakodnevno priča. Verjetno me bo spet kdo obtožil, da stvari preveč zavijam v celofan, a kaj naj človek, ki še vedno poskuša vzdrževati kanček zadržanosti in dostojnosti, sploh drugega stori. 05.08.2020 08:13
dr. Marko Novak Argument neposredne izkušnje V digitalni dobi neposredno izkušnjo, ki ji lahko rečemo tudi realna, zamenjuje virtualna izkušnja. Nekaj podobnega se nam dogaja tudi v času pandemije virusa covid-19, ko neposredna predavanja, sestanke in konference zamenjujejo razni spletni nadomestki. Vse skoraj poteka, kot bi se takšnih dogodkov neposredno udeležili, bistveno sporočilo je nekako prenešeno, vendar vseeno nekaj manjka. Nekaj, kar človeku da le pestrost in kompleksnost, sestavljenost mozaika neposredne izkušnje. 03.08.2020 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Športna tekmovanja v času epidemije Epidemija je v zadnjih mesecih začasno ustavila tudi različna poklicna športna tekmovanja. Ogrozila je tudi preživetje vseh posameznikov, ki so poklicno neposredno oziroma posredno odvisni od športnega kruha. V zadnjih tednih se športna tekmovanja, čeprav večinoma brez gledalcev, vračajo nazaj. A pri organizaciji športnih tekmovanj v času epidemije je treba postopati izjemno skrbno in sprejeti ustrezne preventivne ukrepe. 31.07.2020 08:54
Vlasta Nussdorfer Do kdaj še ... Zagotovo v zadnjem mesecu niste spregledali vsaj enega prispevka o rubežu treh otrok. Prepričana sem, da ste jih videli oziroma prebrali celo več. Spominjam se amaterskih posnetkov, na katerih se je slišalo otroško vpitje, pa člankov o poteku izvršbe, ki so vsebovali zapise celotne zgodbe, zlasti prošnje sodnega izvršitelja sodnici naj se rubež preneha in njenega vztrajanja, da se mora nadaljevati, pa kritičnih prispevkov materine odvetnice na račun sodišča in ostalih vpletenih, pisem družinskih prijateljev, številnih odzivov ogorčene javnosti, novinarske konference predstavnikov sodišča, ki so pojasnili, da napak v sodnem postopku ni bilo in pisma g. Krivica, ki je poleg ogorčenja, minuli teden javno pozval tožilstvo k ukrepanju. Nisem se sicer nameravala oglasiti, a ker je ravno prilika, naj povem še svoje skromno mnenje. Zagotovo eno v nizu mnogih. 29.07.2020 07:14
prof. dr. Matej Avbelj Kdo naj postane sodnik Sodišča EU? To vprašanje je zelo aktualno, ker sta, ko to pišem, za Sodišče Evropske unije (SEU) objavljeni kar dve prosti mesti. Za sodnika Sodišča in Splošnega sodišča. Večina vas bo na naslovno vprašanje sicer odgovorila nekako takole. V Sloveniji je to stvar politike, one (pravo)sodne ter tiste čisto ta prave politične. Pa, seveda, vprašanje vez in poznanstev. Ter, ne pozabimo, lojalnosti. Kdo je komu bil zvest, je zvest in bo, kar je najbolj pomembno, še ostal zvest. Tako se res, kot kažejo v zunanjem svetu zaznavne izkušnje, pri nas običajno kadruje. Tudi na vrhunske sodne položaje. Ko gre za Evropsko unijo, pa na srečo, tudi to kažejo izkušnje, ni več tako. Lizbonska pogodba je namreč uvedla strokovni Odbor sedmih vrhunskih pravnih strokovnjakov, ki naj prepreči prav taka nemeritokratska imenovanja. 27.07.2020 07:49
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vtis o ravnodušnem in do ljudi žaljivem zavračanju ustavnih pritožb Kaj pomeni biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o ustavnosti delovanja političnega sistema in pravnega reda »na javni funkciji«? Predvsem pa biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o pravicah in svoboščinah ljudi? Odločati o kakovosti življenja ljudi? Objektivno in subjektivno? 24.07.2020 08:18
dr. Marko Novak Boj za Ustavno sodišče Izteka se devetletni mandat ustavni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa. Zaradi nedavno neuspele kandidature profesorja Andraža Terška in odstopa od kandidature vrhovne sodnice Barbare Zobec je torej potreben nov krog kandidatur, ki se je že pričel in se bo predvidoma zaključil v jeseni. Za kandidature se odločajo slovenski vrhunski pravni strokovnjaki in strokovnjakinje, še kako pa je za izbor primernega kandidata ali kandidatke zainteresirana strankarska politika, saj sta škarje in platno v njenih rokah. 20.07.2020 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vračanje v Narodni dom Evforično in slovesno je bilo v ponedeljek na ulici Fabio Fili št. 14 v Trstu. Na vhodu v slovenski Narodni dom so končno razobesili slovensko zastavo. V njegovi notranjosti sta zunanja ministra slovenske in italijanske države podpisala dokumentacijo za prenos njegovega lastništva na ustanovo Narodni dom, ki sta jo skupaj ustanovili obe organizaciji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vračanje Narodnega doma se je torej simbolično začelo, a kakšno naj bo njegovo poslanstvo v naslednjih stotih letih? 17.07.2020 09:17
Vlasta Nussdorfer Model Barnahus Poznate hišo za otroke po modelu Barnahus? Smo blizu večletnim prizadevanjem, da otrok, ki je v najranljivejšem obdobju doživel hudo izkušnjo, ki ga je zaznamovala, vsaj iz postopkov, ki sledijo odkritju, izide čim manj poškodovan? V preteklosti pogosto ni bilo tako. Bo islandski model Barnahus zaživel v slovenski praksi zaščite otrok v kazenskem postopku in njihove celostne obravnave? Bomo končno dobili tudi ustrezen zakon? Kaj se bo spremenilo in kako je z največjo otrokovo koristjo? Kaj vse je še treba narediti ,da se bo čedalje boljša teorija prelivala v enako prakso? 15.07.2020 07:39
prof. dr. Marko Pavliha Svet je eno gnezdo: Upanišade Marjan Rožanc je nekoč napisal, da redko kaj lahko človeka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga. Drži, še posebej to velja za najstarejše magične bukle. 13.07.2020 08:17
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ESČP naj bi kmalu odločilo, da obvezno cepljenje, kot je urejeno tudi v Sloveniji, pomeni kršitev človekovih pravic

“Zakon o nalezljivih boleznih je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.” (Odločba US št. U-I-127/01, leto 2004!)

 10.07.2020 07:15
mag. Martin Jančar Misli ob branju Kantorowitzevega Boja za pravno znanost

Ko sem zadnjič pripravljal recenzijo Kantorowitzevega dela Boj za pravno znanost, ki je izšlo v mali knjižici Pravnih obzorij, sem moral malo obnoviti svoje znanje in pobrskati po literaturi, ki se ukvarja s pravno filozofijo. Razen klasične Teorije prava Marijana Pavčnika in Arthurja Kaufmanna (ter kar nekaj drugih, ki so v moji knjižnici) je dober vir in nasploh zabavno branje knjiga The Short History of Western Legal Theory L. M. Kellya.

 08.07.2020 13:51
dr. Marko Novak Globoka nesoglasja Globoko nesoglasje (»deep disagreement«) je trenutno eden bolj uporabljenih in preučevanih pojmov v teoriji argumentacije. O tem se lahko prepričamo že z enostavno preverbo zadetkov na Googlu. Po svoji izvirni obravnavi gre za nesoglasje, nesporazum ali spor, ki ni rešljiv z racionalnimi oziroma logičnimi sredstvi prepričevanja. Seveda je pojem še posebej aktualen za trenutno politično situacijo in družbeno razdvojenost v ZDA, nekakšne paralele pa bi lahko našli tudi v trenutno razgreti politični situaciji v Sloveniji. Sicer pa so tovrstna globoka nesoglasja v družbi in tudi med posamezniki stalnica. Do njih namreč ne prihaja le v bolj razgretih časih, temveč so tedaj le bolj vidni, bolj na površju, z vsem dimom in paro. 06.07.2020 10:23
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenski vulkan

V zadnjih mesecih se je v slovenski družbi v veliki meri izkristaliziralo neizmerno medsebojno nerazumevanje, pomanjkanje dialoga in posledično nespoštovanje. Ne gre več zgolj za iskrice, temveč za slovenski vulkan, ki vre pod in med nami. Slovenska družba v zadnjih treh desetletjih ni ponotranjila temeljnih vrednot slovenske ustavne demokracije. Nekateri njeni deli pa jih celo neposredno zavračajo.

 03.07.2020 09:33
Vlasta Nussdorfer Proslava in njena alternativa

Ni se sicer zgodilo prvič v teh 29 letih, a tako očitno in nasprotujoče zagotovo še nikoli. Uradna proslava dneva državnosti in antiproslava ali kar protest. Na razdalji nekaj sto metrov in v razmaku nekaj ur. Na prvi strogo ograjen in dobro varovan prostor, po protokolu le osebno povabljeni, vsi na priporočljivi razdalji. Na drugi vabljeni preko e-omrežij, nagneteni na Prešernovem trgu, mnogi brez mask in varne razdalje. Tam celo dve skupini neenako mislečih. Med njima živi zid težkih specialcev, ki smo jih doslej gledali le v strašljivih poročilih od drugod. In kakšna so sporočila enih in drugih? Eni za in drugi proti. Seveda ne v enakem številu.

 01.07.2020 07:00
prof. dr. Matej Avbelj 29 let kasneje Čas hitro teče. 29 let je že od kar smo razglasili svojo, neodvisno državo, republiko Slovenijo, zavezano ustavni demokraciji. Odtlej se je veliko spremenilo. Predvsem v naših zasebnih življenjih. Odrasli smo. Doživeli smo svoje mladostne sanje, nekateri bolje, nekateri slabše, večina nekaj vmes. Za marsikoga, žal, a takšno je pač življenje, ne velja več, da jutri bo nov dan. Za vse ostale pa so ti dnevi še pred nami. In treba jih je izkoristi, ne le za dobro življenje, ampak tudi za življenje za dobro. Za vse to je še čas. Tisto kar, vsem tem dekadam in že našim sivim lasem navkljub, ostaja enako, pa je Slovenija kot sfera javnega. 29.06.2020 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o »ustavni demokraciji«; in post scriptum Uvodoma velja ponoviti. Socialno-liberalna ustavna demokracija je utemeljena s temeljnimi načeli in pravili, ki so moralnega in normativnega značaja, zato je tudi vrednota. O socialno-liberalni ustavni demokraciji kot vrednoti lahko govorimo predvsem v primeru, če samo USTAVO razumemo trodelno. Najprej kot vrhovni dokument, sestavljen in določb, ki jih lahko spremenimo (amandmiramo). Potem kot vrhovni dokument z določbami, ki jih ne smemo spreminjati, če bi se z njihovo spremembo porušila notranja struktura ustave (ter s tem model socialno-liberalne ustavne demokracije). In končno, če jo razumemo kot celoto določb, ki odražajo temeljna supraustavna načela (nad-ustavna: demokracija, vladavina prava, socialna država, življenje, svoboda, varnost, dostojanstvo – vsi pojmi, ki so hkrati koncepti in vrednote, v najširšem smislu razumevanja). Ob tem pa moramo razumeti, da je treba ustavnost uresničevati na horizontalni in na vertikalni ravni sistema (kompilacija stališč več uglednih teoretikov). 26.06.2020 07:15
mag. Martin Jančar Ob spremembah višine kazni za kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 Spremembe kazenske zakonodaje so presenetljivo hitre, ko se zasluti politična korist, ki se lahko iz tega doseže. Takrat se bliskovito spremenijo členi ali deli kazenskega zakonika, pa čeprav gre za pravni akt, ki zaradi svojega sistemskega značaja, prav takih sprememb ne bi smel doživljati. Predvidljivost in vnaprejšnja določenost kaznivih dejanj in kazni zanje sodita med temeljne postulate te pravne panoge, zato pač morajo biti spremembe premišljene in domišljene, sicer je lahko več škode kot koristi. 24.06.2020 08:39
dr. Marko Novak Debirokratizacija v vsak slovenski urad Eden izmed ukrepov te vlade je oblikovanje skupine za debirokratizacijo predpisov na področju davkov, gospodarstva in okoljske ureditve. Hvalevreden ukrep in upam, da jim uspe kakšna poenostavitev. To je verjetno tudi bil namen – zgolj določene, parcialne poenostavitve. Kaj več pa bo težko, saj je problem birokratizacije nekako civilizacijski, verjetno celo naravno-sistemski. Pri odpravljanju posledic tega pa so države različno uspešne. 22.06.2020 07:42
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko padajo spomeniki Simboli v vsakodnevnem življenju tlakujejo naše razumevanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Hkrati soustvarjajo našo sedanjost in prihodnost. V zadnjih tednih lahko po Evropi in drugod opazujemo padanje različnih spomenikov, postavljenih v čast nekdanjih državnikov iz kolonialističnih časov, ki bi jih lahko danes v sodobnem svetu označili za kršitelje človekovih pravic. Tudi slovensko družbo zaznamujejo spomeniki, obeležja in ostali simboli postavljeni v čast posameznikov, ki so bili vpleteni v sistematično kršenje človekovih pravic. Kako naj slovenska ustavna demokracija obravnava spomenike, obeležja in simbole iz temačne preteklosti? 19.06.2020 09:19
Vlasta Nussdorfer Bomo končno dočakali dolgotrajno oskrbo 10. junija je predsednik republike v predsedniško palačo že drugič v tem letu povabil eminentni zbor strokovnjakov in politikov, da bi ugotovil, kako kaže že skoraj dve desetletji starim prizadevanjem za sprejem zakonskega okvirja dolgotrajne oskrbe. Prvič naj bi se to zgodilo 4. februarja letos, a je tik pred pomembnim posvetom odstopila vlada, dobili smo sicer novo, a nas je zatem zajela »korona kriza« in vse njene posledice. 17.06.2020 07:15
prof. dr. Marko Pavliha Bhagavadgita Človeštvo je zopet na razpotju, od koder vodijo strme poti, bodisi navzgor v novorazsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol v anarhizem, totalitarizem in planetarni destruktivizem. “Če v ribniku plavajo bolne ribe,” je nekdo tragikomično pripomnil, “jih lahko izoliramo ali pa očistimo njihov habitat,” jaz pa dodajam: odvisno od duš(ev)nega zdravja oziroma mentalne in srčne čistoče odločevalcev. Vemo dovolj, da bi množično ukrepali na lokalni, regionalni, kontinentalni in globalni ravni, toda očitno še nismo dosegli kritične mase za-veda-nja grozečega izumrtja, drugače ne bi večinsko še naprej tolerirali pogoltne, sebične in skrajno neodgovorne oligarhične manjšine. 15.06.2020 07:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Klepet s študentom prava – ali – O smislu »Komur se posreči poglobiti se v tihoto in jo poklicati z njenim pravim imenom, je dosegel največ, kar more doseči umrljiv človek … Komur se posreči ogreti in poživiti samoto, ta je osvojil svet.« 12.06.2020 08:17
mag. Martin Jančar Protesti in sorazmernost delovanja države Zavedam se, da tale moja pisanja pogosto izpadejo kot zgodbice v stilu „stric Pepi se spominja ...“ a to je pač posledica tega, da imaš s tekom časa vedno več točk iz preteklosti, na katere se opiraš pri presojanju problemov sedanjosti. Tudi protesti, ki potekajo, tako se vsaj zdi, vedno pogosteje po svetu, tako spodbudijo misli, da odtavajo v preteklost. Moja je v tudi v tem pogledu specifična, ker sem bil na nek način že na obeh straneh takšnih dogodkov. 10.06.2020 09:06
dr. Marko Novak “Prostitucija” na javni televiziji in sporočilo Vrhovnega sodišča S sodbo št. II Ips 75/2019 z dne 6. februarja 2020 je Vrhovno sodišče RS ugodilo reviziji toženca, sedanjega PV, v sporu s tožnico, novinarko javne televizije, zaradi žalitve njene časti in dobrega imena. Odločitev je v javnosti dvignila precej prahu, saj je večina Vrhovnega sodišča v tej zadevi zavarovala politični govor kljub nadvse pikri vsebini spornega čivka. Ker naj bi odločitev v prihodnje omogočala množično zaničevanje novinarjev v javnem prostoru, si poglejmo natančneje, kakšen je pravzaprav precedenčni domet njenih nosilnih razlogov. 08.06.2020 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako razvozlati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? Ustavna pritožba je temeljni institut za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. Varuje tako posameznike kot tudi pravne osebe pred kršitvami in zlorabami njihovih ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato jo je treba jemati resno. Poročilo Ustavnega sodišča za leto 2019 kaže, da na ljubljanski Beethovnovi ulici 10 v vsebinsko obravnavo še naprej sprejemajo le majhen odstotek prejetih ustavnih pritožb. Kako presekati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? 05.06.2020 09:00
Vlasta Nussdorfer So pravice otrok zaradi Covida -19 kršene? Najranljivejše skupine prebivalstva, med njimi prav otroci, so v sleherni krizi še mnogo bolj izpostavljeni. Dejstvo je, da so zaupani odraslim in z njimi delijo usodo, kakršnakoli je. Dobra ali slaba, bogastvo ali revščina. Seveda tudi epidemija, ki smo ji bili priča v zadnjih mesecih. Smo dovolj pozorni prav nanje, ki bodo morda posledice nosili še dolgo? Celo, ko nas ne bo več. In korone tudi, vsaj upam, ne. Smo bolje pripravljeni na morebitno ponovitev? Bo šolanje na domu kot delo na domu? Kaj pa pretirana izolacija? Kakšne posledice prinaša? 03.06.2020 07:10
prof. dr. Matej Avbelj Revolucionarno dogajanje v Evropski uniji V mesecu maju je v Evropski uniji prišlo do revolucionarnih premikov. Najprej je nemško zvezno ustavno sodišče, prvič v svoji zgodovini, v zadevi Weiss odločilo, da je sodba Sodišča EU nerazumljiva in arbitrarna, zato ultra vires in kot taka v Nemčiji ne učinkuje. Na drugi strani pa je Evropska komisija predlagala podvojitev proračuna EU v finančni perspektivi 2021-2027. Oba dogodka sta bila, prvi pri marsikom, drugi pa pri večini, do nedavnega praktično nezamisljiva. Gre za pravo malo revolucijo. Pri čemer pa je prvi dogodek naletel na velik odpor večine komentatorjev. Drugi pa je požel navdušenje. Dogodka sta med seboj sicer tesno, čeprav ne kavzalno, povezana in za EU pravzaprav predstavljata srečno naključje. 01.06.2020 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). 29.05.2020 07:10
mag. Martin Jančar Konec epidemije in odsotnost spoznanja? Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. 27.05.2020 09:38
dr. Marko Novak Kolesarjenje z napako Vsak pretek se proti večeru zbirajo kolesarji na protivladnih protestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Zbere se jih več tisoč in večinoma mirno krožijo po ulicah okoli stavbe parlamenta. Protivladni protesti so legitimna pravica državljanov, da izražajo svoja nasprotovanja z vladajočo politiko. Vse demokratične družbe jih poznajo in jih zato ne zatirajo nasilno, temveč kvečjemu regulirajo, da sta zagotovljena javni red in mir. Tudi slovenski kolesarski protesti so na videz takšnim protestom podobni. A vendarle imajo določeno napako. 25.05.2020 08:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obveznosti države do varovanja nedotakljivosti življenja Epidemija se na evropskem kontinentu počasi, a vendarle umirja. Za seboj je pustila in še vedno pušča na stotine in tisoče umrlih. Iz različnih koncev Evrope poročajo o preiskavah in poskusih skupinskih tožb zoper vasice, mesta in države, kjer niso pravočasno sprejeli ukrepov za zajezitev epidemije. Kakšne so obveznosti države do varovanja pravice do življenja? 22.05.2020 09:05
Vlasta Nussdorfer Kakšno bo naše duševno zdravje po krizi Stres ljudje doživljamo zelo različno. Nekaterim pomaga, da iščejo in najdejo rešitve, druge povsem ohromi in zgolj tonejo. Vse globje. Depresija je na obzorju. Če smo že pred korona krizo ugotavljali, da bo zajela svet, je zdaj zagotovo tu. Strah se neusmiljeni širi in mnogo bolj kot število obolelih, mrtvih, ozdravljenih ali celo bojazen ponovitve epidemije, strašijo podatki vse višje brezposelnosti in povsem propadlih posameznikov, podjetij, celo panog. Vse večje zahteve po državni pomoči so šok celo za ta hip še zaposlene. Kaj bo jutri, se sprašujejo. 20.05.2020 07:15
prof. dr. Marko Pavliha Tao Te Ching Modrosti botrujeta dva pristna svetilniška oddajnika: originalni (iz)vir in učitelj, ki holistično pamet izpije, prebavi, praktično izkusi in pretoči v učenca. Učimo se zlasti od oseb, knjig in bolečih življenjskih preizkušenj kot so smrt bližnjega, zasvojenost, bolezen ali karierni brodolom. V takšnih težkih okoliščinah nastopi žalovalna peterica, v kateri so zanikanje, jeza, depresija, barantanje in sprejetje, pridružiti pa bi se ji morala še ena ključna članica - duhovna preobrazba s prebujenjem. 18.05.2020 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država se mora truditi zaščiti ljudi tudi pred tesnobo in strahom, zlasti tistim »nevidnim« »Nepomembnost, dragi prijatelj, je bistvo življenja. Spremlja nas vseskozi in na vsakem koraku. Navzoča je celo tam, kjer je nihče noče videti: v grozodejstvih, v krvavih spopadih, v najhujših nesrečah. Prepoznati jo v teh dramatičnih okoliščinah in jo poimenovati s pravim imenom pogosto zahteva precejšen pogum. Vendar ni dovolj, da nepomembnost prepoznamo, moramo jo vzljubiti, naučiti se jo moramo ljubiti. Poglejte, dragi prijatelj, tukaj, v tem parku, tako rekoč nama tik pred nosom, je navzoča v vsej svoji razvidnosti, v vsej svoji nedolžnosti in vsej svoji lepoti.« (Milan Kundera: Slavje nepomembnosti; Modrijan, 2015, str. 130-131). 15.05.2020 08:38
mag. Martin Jančar Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. 13.05.2020 09:12
prof. dr. Matej Avbelj Meje političnega izražanja na Twitterju V pravu sta zelo pomembni dve veščini. Znati postaviti pravo vprašanje in zadevo utemeljiti na konkretnem življenjskem primeru. Priložnost za to nam ponuja pravkar izdana sodba Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 75/2019. V njej je Vrhovno sodišče moralo presoditi pravno dopustnost naslednje vsebine izražanja na Twitterju: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.« Izražal se je tedanji vodja opozicije Janez Janša. Tožnica pa je Mojca Pašek Šetinc, tedanja urednica dnevno-informativnega programa na RTV. Potem ko sta nižjestopenjski sodišči ugodili tožnici in tožencu naložili plačilo 6.000 evrov, ker ji je z žalitvijo časti in dobrega imena po Twitterju povzročil duševne bolečine, je Vrhovno sodišče v postopku z revizijo presodilo v prid revidenta, torej Janeza Janše. Reviziji je ugodilo in sodbi sodišč druge (VSC Sodba Cp 296/2018) in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. 11.05.2020 07:25
prof. dr. Jernej Letnar Černič O starih, novih, vidnih in nevidnih mejah Usoda je hotela, da je letošnje leto v svoji prvi tretjini obudilo pozabljene stare meje med evropskimi državami. Hkrati je ustvarila še nevidne nove meje med ljudmi, ki nasprotujejo človeški nravi, a so nujne za njihovo preživetje. Prve bo možno postopoma sprostiti, druge pa bodo še nekaj časa ostale med nami. A za slovensko družbo in državo so bolj usodne tiste (ne)vidne meje, ki iz različnih razlogov že desetletja razdvajajo slovensko družbo in narod. 08.05.2020 08:48
Vlasta Nussdorfer 1. maj, kot ga še ni bilo Spominjam se prav vseh prvih majev od otroštva dalje. Noč pred tem so povsod zagoreli kresovi, zjutraj zadonele budnice, dan pa zaznamovali shodi na številnih zbirališčih, v Ljubljani se je to dogajalo na Rožniku, sledili so nagovori znanih sindikalnih voditeljev in predstavnikov javnega življenja. Kot varuhinja človekovih pravic sem imela pred leti prvomajski govor na Joštu nad Kranjem. Bilo je nepozabno. Koliko ljudi in kako lepo srečanje. Kako pa je bilo letos? 06.05.2020 07:21
dr. Marko Novak Vsi ovinki pravnega interesa V razgretem vzdušju zajezovanja epidemije novega koronavirusa je Ustavno sodišče v zadevi št. U-I-83/20 sprejelo v odločanje pobudo, ki je izpodbijala vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih ter prečkanja občin. V oči me je zbodla sila šibka utemeljitev priznanja pravnega interesa pobudniku s strani večine ustavnih sodnikov, ki jo je nadvse pronicljivo razgrnil sodnik Jaklič v svojem odklonilnem mnenju. 04.05.2020 08:17
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanske izredne razmere kot (le?) priložnost, ali pa (celo!) vzpodbuda za še več nemislečega etiketiranja

»In pomembno je to, da če kdo sledi eni od teh vrednot, jaz, ki ji ne, zmorem razumeti, zakaj ji on sledi ali kako bi bilo, v njegovih okoliščinah, če bi mene prepričevali, naj ji sledim. Tu je možnost za razumevanje med ljudmi.« Kajti »morala lepi in slepi.«

 01.05.2020 12:10
mag. Martin Jančar Sodnik pod masko Dve kolumni nazaj sem pisal o tem, da se pripravljam na prvo obravnavo, natančneje povedano predobravnavni narok v novih okoliščinah varnostnih ukrepov zaradi pandemije. Temu je sledil še eden, ker pač imam trenutno srečo in se mi kaj več pripornih zadev ni nabralo oz. mi jih je uspelo rešiti pred tem. Izkušnja je zanimiva že zaradi tega, ker je pravzaprav v veliki meri otežena običajna človeška interakcija, ki nikoli ni samo verbalna, temveč tudi vizualna. 29.04.2020 09:09
prof. dr. Marko Pavliha O naših “neerogenih” ali zmotnih conah Če bi še letos pozimi slišal zgodbo o družinskem kvartetu, ki vneto uporablja štiri pametne telefone, prav toliko prenosnih računalnikov, dve tablici, par tiskalnikov (ok, barvni ne dela), nekaj iPodov, množico elektronskih ključkov, sveženj brez-ali-z-žičnih slušalk, zunanje in notranje trde diske, plazma televizijo (kajpak kompatibilno z Netflixom) in preostale vitalno pomembne gadgets, bi s kančkom pikre zavisti domneval, da gre za sceno iz kalifornijske Silicijeve doline, mogoče za komandni center iz nanizanke La Casa de Papel ali komuno internetnih zasvojencev. Sedaj sem po sili razmer že poldrugi mesec dni sam pripadnik takšne nadebudne skupnosti, ki srečno domuje v drobni istrski vasici, se med občasnim pridušanjem nad zastarelo napeljavo zavzeto ubada z obgrizenimi jabolki in upajoče čaka na optične kable, ki naj bi izboljšali povezavo, glede razvpitega omrežja 5G pa ostajamo dokaj skeptični. 27.04.2020 07:22
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vrednost življenja v času epidemije Epidemija vsakodnevno terja številna življenja ne le po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Do tega trenutka je v Slovenji zaradi virusa kovid-19 umrlo skoraj osemdeset ljudi. Vsaj del prebivalstva si po drugi strani želi čimprejšnje odprave vsaj dela ukrepov za omejitev epidemije. Ali jih je v tem trenutku dopustno, vredno in smiselno sprostiti ter potencialno tvegati izgubo še več življenj? 24.04.2020 09:54
Vlasta Nussdorfer Korona tretjič Povsem neviden, majhen in precej neznan virus že mesece, kdaj se je namreč začelo, zanesljivo niti ne vemo, kroji usodo sveta, tokrat celo razvitega. Ga morda niso uspeli uspešno zajeziti tam, kjer je izbruhnil? Ali ...? V Evropi smo namreč le nemo opazovali silna praznična potovanja po svetu, smučarske pohode in množična, več desettisočglava navijanja vročekrvnih italijanskih in španskih nogometnih ter drugih športnih privržencev. Smo imeli res januarja tako hudo gripo in mnoga virusna obolenja, ki so položila v domače postelje več kot polovico mladine in ogromno odraslih? Kdo ve, da že tedaj ni strašil taisti virus? Korona nas je namreč stresel, kot nas niso še nobena finančna zabloda in druge, kolikor toliko tipične bolezni. Zamajal je finance, zdravstvo, šolstvo, gospodarsko in domače življenje slehernika na severni in pretežnem delu južne poloble. Je sploh še kdo povsem varen pred njim? Je res ušel z ene same »mokre tržnice« in obšel svet? Kaj je sploh res? 22.04.2020 07:37
prof. dr. Matej Avbelj Zbogom doktrina ustavne demokracije

Čeprav je odločba Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol U-I-110/16 že doživela nekaj strokovnih odzivov, pa so bili ti zaenkrat bolj publicistične narave. Predvsem pa so bili zelo kritični. Utemeljeno. Odločba si namreč res zasluži grajo in to s številnih aspektov. Z vidika trajanja odločanja; z vidika odsotnosti razrešitve protiustavnega položaja pobudnikov; z vidika odkrite političnosti, ki je prevladala nad pravom; z vidika nerabe prepričljivih (tudi primerjalnih) ustavnopravnih argumentov. In še bi lahko naštevali. V sistemskem smislu za prihodnost pa je najbolj problematičen odstop od doktrine ustavne demokracije, ki ga ta odločba na prikrit način prinaša.

 20.04.2020 07:52
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Jutro po večeru ali Kaj po pandemiji?

»Nobenih drugih stvari ne začutimo in ne zaznavamo razen teles in modusov mišljenja« (Spinoza, Etika, Slovenska matica, 1988, str. 137). »Sicer pa, bi bilo življenje, postlano z rožicami, blagoslov ali obsodba? Morda obsodba, kajti če ga preživiš, ne da bi se kdaj vprašal, čemu živiš, zapraviš veliko priložnost. In samo bolečina te pripravi do tega, da se vprašaš« (T. Terzani, Še en krog na vrtiljaku, Založba Eno, str. 676).

 17.04.2020 08:05
mag. Martin Jančar Pandemija in sovražnik

Ne vem, zakaj, a pred kratkim sem se spet spomnil na intervju, ki ga je imel v osemdesetih letih za nemško televizijo takratni partijski funkcionar Stane Dolanc. Nemški novinar ga je takrat vprašal, kaj meni o prihodnosti Jugoslavije in Dolanc mu je odvrnil, da če bo kdo napadel Jugoslavijo, bodo narodi že stopili skupaj in se ubranili. Vprašanje, ki je sledilo, je bilo, če gledamo iz današnje perspektive prelomno: "In kaj, če vas nihče ne napade?" Novinar odgovora ni dobil in vprašanje je obviselo v zraku. Danes vemo, kaj je sledilo - Jugoslavije ni napadel nihče, prav zlahka smo za njeno uničenje poskrbeli sami.

 15.04.2020 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Boa na Ustavnem sodišču Ustavno sodišče je pred nekaj dnevi objavilo odločbo v zadevi financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Znova. Več kot pet let po prvotni odločbi o podobni tematiki. V tem času se je zgodilo marsikaj. Zamenjala se je večina ustavnih sodnic in sodnikov. Spremenila se je tudi ideologija na Ustavnem sodišču RS. Varstvo otrokovih pravic in pluralizem je zamenjala avtoritarna sodniška ideologija. 10.04.2020 08:48
Vlasta Nussdorfer Med pravicami in dolžnostmi Vse bolj seznanjeni s človekovimi pravicami in njihovim uveljavljanjem v praksi, kdaj sicer nekritični do dolžnosti, se ob pojavu novega koronavirusa Covid 19 soočamo z največjo preizkušnjo po drugi svetovni vojni, ki pa je večina od nas k sreči ni doživela. Do kje nam bo (še) uspelo obvarovati doslej tako samoumevne pravice in kje jih bodo "povozile" dolžnosti, pa tudi skrb za splošno in posamično varnost?

 08.04.2020 08:36
dr. Marko Novak Izredne razmere Živimo v času izrednih razmer. Naša svoboda gibanja je omejena skoraj kot v vojnem stanju. Zaradi tega se čutimo utesnjene, a v državah okoli nas je ponekod še hujše. Njihova svoboda gibanja je iz spalnice do kuhinje, pa do prve trgovine in, če ima nekdo psa, še dodatnih 100 metrov zunaj. Seveda se nam te omejitve gibanja zdijo razumne, saj se na takšen način skuša zajeziti širjenje virusa in dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega zdravstvenega sistema. Kako nostalgično po eni strani in glede na svetovno pandemijo skoraj patetično se v tem globalnem lock-down stanju sliši opredelitev človekove pravice do svobode gibanja, npr. iz 32. člena naše Ustave: »Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne!« 06.04.2020 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo so »junaki«? V teh dneh me še najmanj zanimajo paragrafi. To ne pomeni, da me paragrafi ne zanimajo. Pomeni samo, da me druge zadeve zanimajo bolj od paragrafov. Poskušam jim slediti. Jih razumeti. Preusmeriti miselno smer. Tudi zato, ker se bo treba hitro vrniti k paragrafom. Ne zares vrniti, kot bi bili potisnjeni na stran. Samo nič manj pomembni ne bodo. Nemara bodo –še- bolj pomembni. Zato ni res, da me manj zanimajo. Le po drugi strani jih poskušam opazovati in misliti. 03.04.2020 07:10
mag. Martin Jančar Pismo sodnika z domače fronte Ko sem prejšnji teden nastopil dežurstvo, se nisem mogel upreti misli na tisto angleško komedijo o starejših možakarjih v Veliki Britaniji v času druge svetovne vojne. Tako imenovana domača fronta (Home front) je bila oznaka za delo vseh tistih, ki so v času tega svetovnega spopada opravljali naloge, ki so služile normalnemu delovanju države v posebnih okoliščinah vojne. Zdravi, odrasli moški so se pač bojevali na fronti, ostali državljani pa poskušali skrbeti za to, da država ni čisto obstala. V zadnji podobni zadevi mi je bilo na določen način lažje, bil sem bistveno mlajši, dali so mi orožje, pokazali kam in v koga moraš streljati in to je bilo to. Tale zadeva je prav zaradi tega, ker nimaš orožja in ne veš, kam ga uperiti, na določen način težja, vsekakor pa zelo nenavadna. 01.04.2020 08:22
prof. dr. Marko Pavliha Regratove lučke na duhovnih ozarah Človeštvo je šokirano zaradi mutanta mikroubijalca in v karantenah mrzlično išče izhode iz svetovnega somraka. Stvor po obliki spominja na morsko mino, posuto z detonatorji, pri čemer ni usodnega pomena, kako je nastal, bodisi zaradi naravnega spleta okoliščin ali morda v laboratoriju, iz katerega je (ne)namerno pobegnil v javnost. Toda kot vsaka kriza je tudi ta priložnost, da se slehernik poglobi vase in se samouresničen v nesebični ljubezni priklopi na višjo kozmično inteligenco in zbliža s soljudmi, živalmi, rastlinami, celotnim planetom in vesoljnim stvarstvom. Kolektivna stiska pospešuje uvid, da smo Vsi medsebojno povezani in prepleteni z Vsem, da smo energetsko zgoščeni kvarki Celote, ki je v vsej svoji osupljivosti prisotna v vsakem Bitju. 30.03.2020 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dostop do cepiva?

Starka s koso še naprej skoraj neomejeno pleni po evropski celini. Večina evropskih držav je popolnoma nemočna pri omejevanju širjenja epidemije.  Poskušajo vse. A zaenkrat zaman. Nekateri protiukrepi izzvenevajo zaradi predhodnega podcenjevanja epidemije. Vse države se zato sprašujejo, kako čimprej priti do učinkovitega cepiva zoper koronavirus?

 27.03.2020 08:24
Vlasta Nussdorfer Kakšen bo svet po Covidu 19 Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zaradi širjenja koronavirusa, sedaj znanega kot Covid 19, že 31. januarja letos razglasila izredne globalne razmere, kmalu zatem pa že kar pandemijo. Posnetki iz različnih, tokrat razvitih delov sveta, so podobni katastrofičnim filmom, za katere smo menili, da so le dobro zrežirane in še bolje zaigrane zgodbe z neizmerno primesjo fantazije. 25.03.2020 07:00
dr. Marko Novak Kako so lahko rektorji nad pravom? Proti koncu februarja je bilo v javnosti zaznati ogorčeno javno pismo rektorja Nove univerze, prof. Mateja Avblja, namenjeno predsedniku Rektorske konference RS (RK). Avbelj je protestiral proti zaprtim vratom RK, ki se kljub vztrajnemu »trkanju« ne odpro in ne omogočijo vstopa predstavnikom novoustanovljenih univerz. Njegovo javno pismo tedaj ni bilo deležno zasluženega odziva v javnosti. 23.03.2020 08:40
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Maske Včasih, ko realnost zunanjega sveta neprizanesljivo pokaže svoje zobe, se je koristno umakniti v podrobnosti življenja. Tiste, takšne, ki jih človek v vsakdanjem bivanju niti ne opazi -s čutili-, še manj –misleče- zazna. 20.03.2020 16:55
mag. Martin Jančar Koronavirus in pravo V tem času, tako nenavadnem zaradi epidemije in spremljajočih dogajanj, je še najbolj mogoče prepoznavati tako pomen prava kot tudi njegovo nenaravnost. In nenazadnje razumeti, zakaj je pravo tako trdno povezano s človeško družbo, da imamo rek, da kjer je družba, tam je tudi pravo (ubi societas, ibi ius). 18.03.2020 10:07
prof. dr. Matej Avbelj 13 aretiranih sodnikov V času naravne katastrofe v obliki epidemije korona virusa so družbeni problemi, razumljivo, nekoliko potisnjeni v ozadje. Tako se je tudi slovenskih medijev le bežno dotaknila v bistvu bombastična novica, da so na Slovaškem v zvezi z umorom raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka sredi preteklega tedna aretirali trinajst sodnikov in še visokega funkcionarja ministrstva za pravosodje. Vsi ti so bili namreč del razvejane korupcijske mreže, v katero je slovaški tajkun Marian Kocner vpletel tudi tožilce. Vsi skupaj so mu pomagali pri ohranjanju njegovega poslovnega imperija. Kaj slovaški primer sporoča Evropski uniji na splošno in Sloveniji posebej? 16.03.2020 08:06
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javno zdravje v času koronavirusa Javno zdravje je predpogoj za delovanje in preživetje katerekoli človeške družbe. Zaradi nepravočasnih in neskrbnih odločitev izvršilne oblasti ob izbruhu koronavirusa, se slovenska družba v tem trenutku sooča z izjemnimi izzivi, kako zajeziti njihove širjenje. Ali lahko in kako naj država s pomočjo upravnega prava učinkovito zavaruje javno zdravje? 13.03.2020 08:39
Vlasta Nussdorfer Kdo koga danes žali in ponižuje Za nami je še en praznik v nizu mnogih. Dan, ko se še vedno spominjamo nemške socialistke in aktivistke Klare Zetkin, pobudnice praznovanja dneva žena, pa tudi vseh ostalih bojevnic in upornic, zaradi katerih nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Naj bodo nageljni ali mimoze, bonboniere, prisrčne otroške risbice ali skromna praznovanja, pomembno je in mora biti, da se ženske in moški zavedamo svojih pravic, da jih drug drugemu ne kršimo in ob tem ne pozabimo, kako je bilo nekoč. So "bodeče neže" resen opomin ali morda odpirajo tudi teme, ki lahko celo razdvajajo? 11.03.2020 07:17
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Digitalizacija v Evropski uniji: pravne in dejanske dileme Digitalne tehnologije prinašajo veliko pozitivnih družbenih sprememb, hkrati pa tudi tveganja. Kdo je odgovoren za škodo, ki jo povzroči avtonomno vozilo? Kako lahko zagotovimo, da sistemi umetne inteligence, ki se vedno bolj pogosto uporabljajo pri odločanju, med posamezniki ne diskriminirajo? In kakšen vpliv ima lahko uporaba digitalnih tehnologih na demokracijo? Evropa se s teh vprašanj loteva previdno, a hkrati vseeno bolj odločno od drugih svetovnih velesil. Pri pravni regulaciji digitalnih tehnologij je kot pri uporabi soli v jedeh: ne sme je biti premalo, hkrati pa tudi ne preveč. Pretirana regulacija lahko zaduši inovacijo, premalo regulacije pa podjetjem pusti preveč proste roke pri razvoju včasih tudi škodljive tehnologije. 09.03.2020 07:40
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred strahom in pred poniževanjem Bila je vojna. Točno določena vojna, v njeni obliki in razsežnosti, se je končala. Druge so se nadaljevale ali začele. Tik pred tem in leta po tem se je govorilo, pisalo in gradilo... Ustvarili so se pakti, deklaracije, konvencije in ustanovne listine. Nekaj novega in drugačnega je bilo zamišljeno - in začeto. Nekaj boljšega. V središču tistega "nekaj", ki ni postalo TO "nekaj", kar JE, pa je bila tudi ali predvsem človekova pravica do zaščite pred strahom; glede vojne in miru, svobode, pomanjkanja, zdravja ... 06.03.2020 13:12
mag. Martin Jančar Ko strojepiska odide v drugo službo ... Pravzaprav ne vem, kako si ljudje predstavljajo organizacijo dela v sodstvu. Iz osebne izkušnje vem, da je nekomu, ki ni nikoli delal v sodnem sistemu, to praviloma neznano. Še tistim, ki so opravljali sodno pripravništvo, ostane marsikaj, kar je pomembno, izven dometa ali interesa. Dejstvo sicer je, da je večina stvari dokaj podrobno urejena s predpisi, (ne samo postopkovnimi, temveč tudi predpisi, ki sicer veljajo v državnih ustanovah, zraven je še Sodni red – čisto posebna vrsta pravnega akta), a praksa še vedno terja rešitve, ki so specifične bodisi za področje, ki ga posamezen del sodišča pokriva, bodisi za območje oziroma kraj, kjer sodišče deluje. Če nekaj dobro deluje, recimo v Mariboru, ne pomeni, da bo dobro delovalo v Ljubljani. 04.03.2020 09:14
prof. dr. Marko Pavliha Kako predelati našo polpreteklo travmo? Naša domovina bi morala biti mično butična državica na obmorsko sončni strani Triglava, a je zaradi notranjih neurij obtičala nekje v Blatnem dolu Doline Cankarjanske. Čisti zrak, bistre reke, romaneskna jezera, košček sinjega morja, bohotni gozdovi, zasnežene planine, vinorodna gričevja, pšenične planjave in navidezno zadovoljni prebivalci žal bolj spominjajo na zavajajoče kulise Potemkinovih vasi kot na pristno realnost. Objektivni prišlek je po osupljivem prvem vtisu čez nekaj mesecev bivanja malodane šokiran, ko okusi žganje, stisko, tesnobo, zavist, ljubosumnost, škodoželjnost, prerivanje, obrekovanje, politikantstvo in malomeščanstvo, ki na domačijskem alkoholiziranem zapečku privzgojenega  hlapčevstva krnijo veselice s cestnim divjanjem in samomorilskim dejanjem. 02.03.2020 08:44
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenci po svetu in njihove pravice Po svetu živijo različne generacije Slovencev brez državljanstva. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne. Večino jih s slovensko državo in domovino njihovih prednikov povezuje slovensko srce. Slovenci po svetu, večina brez slovenskega državljanstva, s prostovoljnim delom v različnih društvih bolj kot marsikdo doma kažejo pripadnost in zavezanost domovini, narodu in slovenski državi. A država vse prepogosto zanemarja njihov prispevek k nastanku in pluralnem delovanju slovenske družbe in države ter jih pogosto obravnava kot tujce. 28.02.2020 10:18
Vlasta Nussdorfer Čas prav posebnih katastrof Leto 2020 se je začelo precej tragično. Svetu ne grozijo le okoljske katastrofe vseh vrst in dimenzij, pač pa tudi epidemije in pandemije. Kitajski koronavirus se nesluteno širi in dosega vse celine, hromi promet, napoveduje krizo gospodarstva, predvsem turizma, in je popolnoma zasenčil običajno, tokrat celo eno hujših grip, da o zimskih virozah, ki imajo sto in en obraz, niti ne govorimo. Pravijo, da je to nova-netipična pljučnica, z znaki gripe, da umirajo le najšibkejši in kronično bolni. Zakaj potem toliko strahu, ko pa jih je zaradi gripe tudi pri nas letos že kar nekaj umrlo? 26.02.2020 08:36
dr. Marko Novak Kako do večje koncentracije kazenskih postopkov? Novo sodno leto, ki ga je nedavno otvoril predsednik Vrhovnega sodišča, prinaša slovenskemu sodstvu nove priložnosti. Eno od prednostnih področij, ki po besedah Vrhovnega sodišča terja izboljšave, je vsekakor kazensko področje. Že vrsto let tu obstajajo problemi predvsem glede najzahtevnejših kazenskih zadev. V teh zadevah se v povprečju postopki ne skrajšujejo, kvečjemu obratno. Problem je sicer kompleksen in se nikakor ne tiče le sodstva, ena od rešitev pa je tudi večja koncentracija obravnavanja teh zadev. 24.02.2020 09:46
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vprašanje »legitimacije in identifikacije« osebe z zahtevanjem osebnega dokumenta je zame temeljno vprašanje demokratične svobode in vladavine prava Zgodilo se je že. Večkrat. Oziroma, dogaja se. Zgodilo se je meni, zgodilo se je znancem, zgodilo se je ljudem, ki so mi o tem pripovedovali, ali mi pisali. Policija nas je na javnem mestu zaustavila le zato, da bi preverila, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Brez posebnega, stvarno utemeljenega razloga. Pač, kar tako in samo s tem namenom; le ugotoviti, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Z zatrjevanjem, da je to naša zakonsko predpisana dolžnost in hkrati z zakonom določena pravica policistov in policistk. 21.02.2020 07:11
mag. Martin Jančar Nekaj utrinkov o pomenu dokaznega prava Tile algoritmi so po svoje zelo zabavna reč. Tako me sedaj neka akademska spletna baza podatkov vsakodnevno zalaga s sugestijami o branju znanstvenih razprav, ki so bolj ali manj povezane z vprašanjem dokaznih standardov. Kriv sem sam, ker sem tam preveč brskal, ko sem se ukvarjal z načelom in dubio pro reo. Dokler me ne prime, da bi ponovno raziskoval kak drug institut, bo pač tako. Tako, kot bi moral počasi poiskati kaj drugega pri Aliekspressu, ker moja zbirka, resda zelo poceni kitajskih ur, že počasi moti mojo boljšo polovico. No, tudi zbirka razprav, ki čakajo, da se jim posvetim, nezadržno narašča in se zato včasih prav z nostalgijo spomnim strokovnih revij, ki so izhajale enkrat na četrtletje in si za kaj več moral resno in fizično brskati po policah v knjižnici. 19.02.2020 09:31
prof. dr. Matej Avbelj Otvoritev sodnega leta Pred kratkim je bilo odprto novo sodno leto 2020. Kot se ob takih slovesnih priložnostih spodobi, je bila tudi tokrat retrospektiva obarvana s perspektivo. Samodiagnoza je zmerno optimistična. Sodstvo po besedah predsednika Vrhovnega sodišča razmere obvladuje, povprečno trajanje zadev se zmanjšuje, enako velja za sodne zaostanke. Predsednik republike je pri tem povzel, da »pravna država, kljub mnogim nasprotnim stališčem, deluje«. Kritiki torej nimajo prav, ali pa sploh ne razumejo, za kaj pri pravni državi gre. Oni si jo namreč zamišljajo drugače. 17.02.2020 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neenaka volilna pravica Zakonodajna veja slovenske državne oblasti v zadnjih letih vsaj v nekaterih primerih ne uresničuje vladavine prava. Do sedaj ni izvršila številnih odločb Ustavnega sodišča. Ta njena praksa jo je v zadnjih nekaj tednih pripeljala v izjemno ustavnopravno situacijo. Izvršiti odločbo Ustavnega sodišča o protiustavni velikosti območij volilnih okrajev še pred naslednjimi volitvami ali ne? 14.02.2020 08:41
Vlasta Nussdorfer Koga skrbi ali bi vsaj moralo skrbeti Petrovo načelo? Petrovo načelo je hipoteza teorije upravljanja, po kateri hierarhične organizacije delujejo tako, da na položaje prej ali slej pridejo tudi ljudje, ki niso sposobni opravljati zelo zahtevnih nalog. Se strinjate ali menite, da to vedno le ne drži? Se nesposobni obdajo s sposobnejšimi od sebe ali povsem nesposobnimi, da ostajajo "glavni"? Menim, da je pametno imeti ob sebi vsaj enako sposobne, še raje boljše od nas samih, saj ti dvigujejo naš ugled. Rušijo nas tisti, ki smo jih morda celo podcenjevali, sposobni pa so prav tega opravila. Pravimo celo, da smo "redili kačo na svojih prsih". Komu torej zaupati? Kako delati, kdaj in kdo naj napreduje? Koga nenazadnje voliti? Ne sme nam namreč biti vseeno. Če kdaj ne, prav danes ali pač jutri. 12.02.2020 07:14
dr. Marko Novak Izbira naših kandidatov za mednarodna sodišča Pri izbiri dveh slovenskih kandidatov za Splošno sodišče EU se je spet zapletlo. Padli so očitki o korupciji, slovenski sodnik SEU naj bi neprimerno lobiral, itd. Skratka, imamo težavo. In to ne prvič: spomnimo se kandidature mag. Betteto, sicer za ESČP,  raznih pritožb v teh postopkih, pa navsezadnje tudi prejšnje kandidature za to isto sodišče. Vsekakor gre za prestižne, izjemno plačane funkcije, kjer je pričakovati tekmovalnost kandidatov in njihovih podpornikov. Toda ti kandidati so povečini ugledna imena in tudi tisti, ki jih izbirajo, niso ravno kdorkoli. Kaj torej narediti, da bodo ti postopki vlivali več zaupanja, da so smo v svet poslali najboljše kandidate? 10.02.2020 09:13
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Razumljivo je, če ljudstvo – takšno – oblast prezira

Ni težko razumeti, da Ustavno sodišče zakona, ki ureja volitve, enostavno ne razveljavi, četudi ugotovi njegovo delno protiustavnost (Odločba U-I-32/15). Malo težje je razumeti, če je tudi v tem primeru ločeno mnenje enega sodnika v prizmi ustavnosti, demokracije in svobode prepričljivejše, kot zavezujoča odločitev večine sodnic in sodnikov. Še težje je razumeti poslanke in poslance v Državnem zboru, ki tudi te ustavnosodne odločbe (in ne »ustavne odločbe«!!) ne uresničijo.

 07.02.2020 08:32
mag. Martin Jančar Zgodba o hišici, politiki in pravu Ko sem bil še majhen „pubec“, smo na majhni kmetiji, ki smo jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za majhen denar kupili, da bi nam služila kot vikend, podrli prastari hlev. Za hlevom je bila izkopana precej velika luknja, kamor se je stekala deževnica in se je uporabljala za napajanje živine, sam pa sem tam najraje s fračo streljal žabe (ne me obsojati, so bili pač drugačni časi). Kakorkoli že, na tem mestu se je oče odločil zgraditi manjšo hišico na sodoben način, za razliko od stare hiše, ki je bila še cimprana in iz lesa. Potem, ko smo na načine, ki so bili v tistih časih potrebni za nabavo, zbrali opeko, cement in podobne reči, ki jih za to potrebuješ, je oče uspel na podoben način zbrati tudi ljudi, ki bodo to izgradili. 05.02.2020 09:17
prof. dr. Marko Pavliha Ko se je Beseda učlovečila in Človek ubesedil Rad razmišljam in pišem o(b) knjigi brez tipičnih recenzijskih spon, zato tudi v esejih pogosto citiram različna dela in misli drugih avtorjev. Strogo formalnih pravniških tem se izogibam, ker verjamem, da je pravo le delček Celote in je zato tesno prepleteno z vsemi preostalimi delci. Takšen stil bržda ne moti pretežne večine bralk in bralcev, manjšinski (ne)zavestni plagiatorji pa si domišljajo, da so vse dognali sami in si najbrž še za lastno rojstvo prisvajajo zasluge, ne da bi vedeli za tezo nekaterih duhovnih mojstrov, da si menda otroci res sami izberejo svoje starše. 03.02.2020 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svarilo Auschwitza Vsak posameznik in vsaka družina sta v slovenski družbi globoko pogojena s svojo osebno, družinsko in družbeno zgodovino. Spominjanje težkih preteklih dogodkov in hudodelstev zoper človečnost zato ni nebodigatreba, temveč predpogoj za uresničevanje človekovega dostojanstva v sedanjosti in prihodnosti. 31.01.2020 08:52
Vlasta Nussdorfer Vsak »bob« nosi pomembno sporočilo Pa smo ga izbrali. Še en »bob«, tokrat za leto 2019. Med desetimi modrimi in prodornimi mislimi je bila v soboto, 25. 1. 2020, za najboljšo razglašena: »Najpomembnejši vzornik je tisti človek, ki nas zvečer gleda iz ogledala, ko si speremo masko dneva.« Izrekla jo je zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog. Kako jo razumete? Med drugim bi lahko pomenila, da te ne sme biti sram, ko se zvečer brez maske zazreš vase. Pred samim seboj se ne moreš in ne smeš pretvarjati ter igrati več vlog. A prav to počno mnogi na velikem »odru življenja« in ob tem jim celo uspeva. Sprašujem se, kakšen je pravzaprav njihov pravi obraz. 29.01.2020 07:15
dr. Marko Novak Spornost in nepotrebnost avtentične razlage zakona Institut avtentične razlage zakona že nekaj let buri slovensko (strokovno) javnost. Predvsem mlajša ustavna stroka (npr. Zagorc, Nerad) mu nasprotuje. V zadnjem času pa je olje na ogenj prilila njena uporaba v zadevi »Farmacevtka«, ko je DZ razložil naravo roka za še dovoljeno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku (ORZKP153,154). Vrhovno sodišče (VSRS Sodba I Ips 15930/2017 in Sklep Cpg 2/2014) se je avtentični razlagi zakona »uprlo«, češ da sodstva ne zavezuje, saj da nasprotuje delitvi oblasti, Ustavno sodišče pa, kot mi je znano, v tem novem stanju stvari, še ni sprejelo kakšnega novega stališča. 27.01.2020 08:04
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Postopkovno vprašanje stranke, vabljene pred prekrškovno sodišče

Prekrškovno pravo je izmuzljivo področje pravnega urejanja družbenih odnosov. Prekrškovna pravna politika pa se zdi še bolj izmuzljiva reč. Poudarjeni razlog za to razberem v izkustveno potrjenem dejstvu, da omogoča in vključuje preveč primerov samovoljnega, neenakopravnega, pomanjkljivo transparentnega, včasih pa celo izrazito arbitrarnega odločanja: tistih, ki prekrške preiskujejo (policija) in tistih, ki potem od njih odločajo – sodišč.

 24.01.2020 13:27
mag. Martin Jančar Kako bi nas videl James Bond? Tokrat moje razmišljanje nima kaj dosti opraviti ne s pravom in ne poklicem, ki ga opravljam. Gre za vprašanje, ki se mi pogosto postavlja, ko spremljam mednarodno dogajanje in sicer, koliko smo kot pripadniki določenega naroda, resnično enakopravno upoštevani v širših okvirjih dogajanj v svetu. 22.01.2020 10:05
prof. dr. Matej Avbelj Državni zbor in diskurzivna demokracija V Sloveniji je uveljavljena ustavna demokracija. Ta izhaja in se hkrati vrača v človekovo dostojanstvo posameznika. Zato je vsak posameznik pod okriljem slovenske ustave enakopravno svoboden ter ima pravico do samouresničitve. Država je sredstvo na poti do tega cilja. Kot taka nima nikakršne a priori legitimnosti. Karkoli, v kateremkoli svojem oblastvenem svojstvu: zakonodajnem, izvršilnem ali sodnem stori, mora storiti z razlogom. To terja diskurzivna plat ustavne demokracije. Brez nje bi bila ustavna demokracija prazna, okoli pa je nič ne bi bilo. 20.01.2020 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice v gospodarstvu

Država in večina gospodarskih družb s sedežem v slovenski državi vsaj retorično soglaša, da je treba spoštovati in varovati človekove pravice v gospodarstvu. A v praksi korporativnega upravljanja tako državnih kot zasebnih gospodarskih družb pogrešamo celovito uresničevanje človekovih pravic tako doma kot v tujini.

 17.01.2020 09:13
Vlasta Nussdorfer Lisica pač ne more čuvati kokoši Se res da vse kupiti? Je denar tisti, ki odpira številna vrata? Te dni poslušamo novo zgodbo o nakupu teoretičnih delov vozniških izpitov, nismo pa pozabili niti nakupov tehnične brezhibnosti vozil in prenekaterih diplomskih nalog ali celo potrdil o diplomiranju, zlasti v tujini. To nas dobesedno straši. Pomislite na vse nevarne voznike in vozila, ki niso brezhibna, zlasti tovornjaki. Smrt se, ne le ob luni in njenih menah, dobesedno sprehaja po cestah. Tudi kupljeno znanje je lahko zelo usodno. Bo vsemu temu kdo naredil konec? Naša nedavna zgodovina živo pomni tudi številne druge zgodbe velikega pohlepa in koruptivnosti. Je človek res zmožen za denar narediti prav vse? Celo zapraviti ali prodati svoj ugled? Je tako pridobljeni denar še vreden tega imena? Kako preprečiti korupcijo in kaznovati storjena dejanja? Pomembno tudi v času izbora novega vodstva KPK. 15.01.2020 07:10
Jan Zobec Dovolj je bilo

Pred vami je, drage bralke in dragi bralci, moja zadnja kolumna. Spodobi se, da se od vas poslovim in se zahvalim za pozornost, ki ste jo namenili mojim tekstom. Prav je tudi, da povem, zakaj odhajam. Najprej, da ne bo pomote, ne poslavljam se zato, ker bi se stanje v slovenskem sodstvu v kakorkoli izboljšalo.

 13.01.2020 08:23
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Migranti, begunci in široko odprte oči Na temo beguncem in migrantov nisem molčal. Sem ji pa namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem prispevku. Avtor je na Univerzi na Primorskem gostujoči študent, eden od študentov magistrskega študija Komuniciranje in mediji, s katerimi se mi je bilo v veselje in zadovoljstvo študijsko pogovarjati v prvem, skoraj končanem študijskem semestru - v okviru predmeta o svobodi izražanja. Študenta sem kot »gostujoče pero« povabil k pisni strnitvi svojih preliminarnih opažanj glede naslovne teme. 10.01.2020 08:11
mag. Martin Jančar V novo desetletje Pravzaprav bi se moralo v vsako novo leto, še zlasti pa v novo desetletje (prosim, ne začeti s tem, kdaj se matematično začne), stopiti s pozitivno mislijo. Štetje časa, ki tako neusmiljeno polzi skozi naše roke, medtem ko se ukvarjamo z vsakdanjimi problemi, ki jim pripisujemo tako veliko težo, bi moralo s seboj nositi tudi občutek zadovoljstva z vsem, kar nam je uspelo uresničiti in kar nam pomeni neko vrednoto. Da si, ko se ozreš nazaj, lahko mirno rečeš: lepo je bilo in tako bo tudi v prihodnje. 08.01.2020 09:53
prof. dr. Marko Pavliha Teze za srčno vzgojo Na milijarde trpečih ljudi, živali, rastlin in preostalega (ne)živega stvarstva nas obvezuje, da razkrinkamo globalno prevaro v podobi zločestega hrematizma in ga razgalimo v njegovi izprijeni in manipulativni pogoltnosti. Antični filozofi so za legitimno upravljanje družbe šteli le ekonomijo v njenem pristnem pomenu, torej odkrivanje in ohranjanje tistih pravil ali zakonov sožitja, ki vsem v skupnem domovanju ali planetarni hiši omogočajo ugodno (so)bivanje. V domu je celostno poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, da imamo vsi dovolj in ne nujno enako, hrematizem pa temelji na neomejenem bogatenju posameznikov. 06.01.2020 07:05
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kakovostnejše življenje?

V Sloveniji se radi pohvalimo, kako se pri nas dobro živi. A družbeno ekonomski kazalniki različnih mednarodnih organizacij kažejo, da je vsaj del te samohvale le mit. Kdaj bomo v Sloveniji na splošno dosegli življenjski standard dežel severne in zahodne Evrope? Ali so takšne želje le utopija prvih novoletnih dni?

 03.01.2020 09:12
dr. Marko Novak Kje smo, pravzaprav, z našim pravom?

Z vstopom v 2020 bomo le še leto dni oddaljeni od tridesete obletnice naše države. Ob nedavnem praznovanju samostojnosti in enotnosti je bilo izrečenih kar nekaj kritik glede na trenutno stanje države v zvezi s številnimi problemi na različnih področjih, od zdravstva, infrastrukture, obrambe, transporta, varnostnih služb, itd. Predvsem ostaja tudi pregovorna nostalgija po želji, tam v začetku devetdesetih, da bomo v kakšnih dvajsetih letih ujeli najbolj razvite stare evropske demokracije. Govorilo se je o Švici. To se seveda ni zgodilo in se najbrž tudi ne bo še vsaj naslednjih 20 let. Razlogi so bržkone kompleksni in večplastni. Morda kaj k temu prispeva pravni sistem oziroma naše pravo? Npr. v smislu zaviralnega učinka na razvoj različnih državnih podsistemov.

 30.12.2019 08:46
Vlasta Nussdorfer VII / 21. So ženske v zaporih diskriminirane? Ob 40. obletnici Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je ministrstvo za pravosodje 18. decembra predstavilo publikacijo z naslovom O posebnem položaju žensk v zaporih, ki vsebuje prispevke posameznih avtorjev in izbrane mednarodne akte s tega področja. Sprašujemo se: je ženska v zaporu (še) redkost, predvsem pa kako nanjo gleda javnost? Kako povedati otrokom, kje je njihova mama in kdaj se bo vrnila? 25.12.2019 07:34
prof. dr. Matej Avbelj Prihodnost Težko je napovedovati karkoli, še posebej pa prihodnost. Tako je, menda, govoril danski fizik Niels Bohr. Imel je prav. Ker nismo jasnovidci, prihodnosti res ne moremo napovedovati. Prav gotovo pa lahko razmišljamo o njej in jo s tem, morda, celo lahko pomagamo soustvarjati. In kdaj, če ne zdaj, v teh predprazničnih dneh, ko gre staro h kraju in si obetamo novega, je bolj primeren čas za razmislek o prihodnosti. 23.12.2019 07:27
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zamolčano življenje Leona Štuklja Slovenska družba pogosto zanemarja uspehe njenih najodličnejših posameznikov. V najskrajnejših primerih jih celo poskuša izbrisati iz kolektivnega spomina slovenskega naroda in države. Njene institucionalne elite pogosto samovoljno odločajo, kdo so tisti posamezniki, ki so ideološko primerni in ustrezni, da se jih je vredno spominjati. Kdor ne sodi v to kategorijo, je pozabljen. Eden izmed takih posameznikov, je bil tudi gospod Leon Štukelj. 20.12.2019 09:03
mag. Martin Jančar Izločitev sodnika in sprehod skozi zgodovino

Knjiga Jamesa Whitmana, na katero se zadnje čase sklicujem, je po mojem resnično pomembna v smislu razkrivanja izvora posameznih še zdaj veljavnih institutov. Uvid v njihovo genezo je pomemben zato, da razumemo tudi morebitne probleme, ki v zvezi s tem nastajajo. In ti se nedvomno pojavljajo, saj je tematika nepristranskosti sojenja v zadnjem času še posebej pereča.

 18.12.2019 10:03
Jan Zobec Misterij vladavine prava Nekako trideset let je od padca Berlinskega zidu, trideset let od ustanovitve Demosa – in trideset let od kolapsa komunizma. In malo več kot trideset let od tistega grafita »Dost mam!«. Takratno demokratično vrenje je bilo prepojeno z idejo »vladavine prava« - s čarobno besedno zvezo, za katero se ni prav dobro vedelo, kaj natančno pomeni – razen to, da naj bi ta pojem v Srednji Evropi takrat, kot na začetku 21. stoletja (za nazaj) ugotavlja profesor Krygier, označeval vse, kar naj bi bilo nasprotno komunizmu, kot protistrup za tisto, kar je, ali naj bi bilo komunistično in totalitarno (M. Krygier, The Quality of Civility: Post-Anti-Communist Thoughts on Civil Society and the Rule of Law, v A. Sajó, Out of and Into Authoritarian Law, The Hague: Kluwer, 2002, str. 223). 16.12.2019 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. 13.12.2019 11:27
Vlasta Nussdorfer Kakšno socialno politiko imamo? 25 let delovanja Socialne zbornice Slovenije je vsekakor lep jubilej. Sledi pogled v ogledalo, v katerem vidiš njen današnji obraz, pa tudi vse, ki so jo leta in desetletja ustvarjali, oblikovali in ji dajali različne podobe, pogosto odvisne tudi in predvsem od državne politike in finančne klime v državi. Veliko jih je in njihov trud ni bil zaman. Njena sedanja starost se približuje letom samostojnosti naše mlade države. Kako so jo prizadele krize, pa ZUJF-i in različne socialne politike, ko je država jemala in ne dajala, omejevala in zmanjševala? 11.12.2019 08:44
prof. dr. Marko Pavliha Kdo ustvarja našo realnost? Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. 09.12.2019 07:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Novi konstitucionalizem Zadnji dogodki na Malti in po srednji in vzhodni Evropi kažejo, da se deset let po uveljavitvi Lizbonske pogodbe o delovanju Evropske unije v okviru tega elitnega kluba rojeva novi konstitucionalizem. Novi konstitucionalizem sprejema samovoljne prakse državnih oblasti, ki načenjajo vladavino prava, delitev oblasti in človekovo dostojanstvo, kot nekaj običajnega, sprejemljivega in celo zaželenega v sodobnih evropskih ustavnih demokracijah. 06.12.2019 08:50
mag. Martin Jančar Bolje po krivem obsoditi ali po krivem oprostiti?

Domneva nedolžnosti ima poleg pozitivnopravnih podlag in izpeljav, kot sem napisal že zadnjič (kolumna V dvomu), v svojem jedru bistveno etično utemeljitev. Pri razmisleku ni treba pretirano globoko prodreti v to jedro, da ne bi v tem prepoznali starega načela, znanega kot zlato pravilo: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« To pravilo se pojavlja na tak ali drugačen način skozi zgodovino in ga pozna večina verskih naukov, izraženo pa je nenazadnje tudi v najbolj znani sekularni izpeljavi – Kantovem kategoričnem imperativu.

 04.12.2019 11:43
dr. Marko Novak Tudi občan(k)e bo treba kaj vprašati Proces ustanavljanja za pre-centralizirano Slovenijo prepotrebnih pokrajin, torej pokrajinizacija Slovenije, je v polnem teku. Zaenkrat poteka vse lepo in prav in menim, da pri dosedanjih aktivnostih tudi ni bilo storjenih večjih napak. Morda so nekateri kraji prehitro pristali v napačni pokrajini in je bil v medijih takoj vik in krik, ki pa se je dokaj hitro pomiril, saj so se napake takoj odpravile. Takšen hevrističen način iskanja (naj)boljše rešitve, ki je sistem poskusov in odpravljanj napak, se mi zdi v tem primeru nadvse konstruktiven. Drugače bi bilo, če bi bil pristop dogmatičen in se »ne bi odstopalo niti za milimeter«, kar bi projekt pokopalo. 02.12.2019 09:03
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodni primer dr. Novič … Kako to razumeti? In ne sprejeti!

Ne, tega pa sprva nisem verjel. Ali pa nisem bil več pripravljen verjeti. Najbrž zmožen. Ali voljan. Ob vsem tem družbenem dogajanju glede prava in s pravom. Predvsem, kar zadeva sodstvo. Ali pa … Pismo odvetnika me je šokiralo. Ponovno. Obveščen sem bil, v vlogi strokovnega javnega "psa čuvaja” (sintagma po sodbi ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski), da bo o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo odločal isti senat istega sodišča, ki je v tem istem primeru že dobil krepko nadzorno grajo Vrhovnega sodišča (in pomembnega dela verodostojne pravne stroke).

 29.11.2019 07:28
Vlasta Nussdorfer VII./ 20. Zakaj praznujemo 30 let Konvencije o otrokovih pravicah? Na seji državnega zbora v novembru so poslanke in poslanci sprejeli rekorden proračun. Mnogi sicer niso bili povsem zadovoljni z njim, a nekje se pač morajo končati zahteve po še višjem proračunu ali zgolj prerazporeditvi sredstev. Sklenila so se nova zavezništva. Vprašanje je, ali so bila tudi pristna. Vlada si je utrdila položaj, vendar to ne pomeni, da so zaprta pereča poglavja in problemi, ki dnevno tarejo ljudi. Praznujemo marsikaj, tudi 30. obletnico Konvencije o otrokovih pravicah. So otroci danes res srečni oziroma srečnejši kot v preteklosti? Smo zanje naredili dovolj? 27.11.2019 09:15
prof. dr. Matej Avbelj Razumni človek Ne boste verjeli, ampak je res. Saga v zadevi Milko Novič se nadaljuje. Po tem, ko so bile v njegovem postopku storjene, in tako na Ustavnem kot na Vrhovnem sodišču ugotovljene vse mogoče ustavne in zakonske kršitve, zaradi katerih je zadevni tudi več kot dve leti, med drugim, pretičal v nezakonitem priporu, ga je v ponovnem sojenju na prvi stopnji sodišče oprostilo. Ker se je tožilstvo pritožilo, bo o pritožbi zdaj odločalo višje sodišče. Toda pozor, po naključju sodnega reda bo na višjem sodišču o pritožbi ponovno odločal isti senat, ki je Noviča prvotno že pravnomočno obsodil, na način, ki ga je Vrhovno sodišče spoznalo za protipravnega in njegovo sodbo razveljavilo. 25.11.2019 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pozabljeno načelo delitve oblasti

Načelo delitve oblasti je temelj za uresničevanje vladavine prava v slovenski ustavni demokraciji. Omogoča medsebojno nadzorovanje in samoomejevanje treh vej državne oblasti s ciljem preprečevanja zlorab. Ali slovensko Ustavno sodišče ustrezno varuje in uresničuje delitev oblasti ter preprečuje razkroj vladavine prava?

 22.11.2019 09:42
mag. Martin Jančar V dvomu

Verjetno nisem edini, ki se mu je med študiranjem kazenskega prava kot ena izmed osrednjih posebnosti te pravne panoge v spomin vtisnil in dubio pro reo – v dvomu za obdolženega. Če na kratko povzamem smisel tega izreka: sodišče v primeru premalo zanesljivo dokazanih dejstev, ki naj bi obtoženca obremenjevala, ta šteje za neobstoječa oziroma jih razlaga v korist obtožencu.

 20.11.2019 11:21
Jan Zobec Postfaktično

Pred tremi leti so Oxfordski slovarji kot besedo leta razglasili pridevnik »postfaktično« (post-truth). Označuje, oziroma nanaša se na okoliščine, v katerih so objektivna dejstva manj pomembna in manj vplivna na oblikovanje javnega mnenja kot je pozivanje k emocijam in k osebnemu prepričanju. Izbor besede so, kakopak, razložili s silovitim porastom uporabe tega pridevnika od sredine leta 2016 dalje predvsem v zvezi s samostalnikom politika. Vsi vemo, zakaj.

 18.11.2019 07:06
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik? Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. 15.11.2019 07:12
Vlasta Nussdorfer VII/19. Poznate »jabolka navdiha«? Na kaj pomislite, ko slišite za »jabolko navdiha«? Ste morda vedeli, da jih za posebne dosežke na zelo različnih področjih življenja od leta 2013 podeljuje predsednik republike? Kdo ga je že dobil in zakaj? Zagotovo vas ne bo presenetil podatek, da ga je prav ta ponedeljek, 11. 11., ob 11. uri podelil društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, seveda za akcijo velikih razsežnosti, ki je vlila veliko upanje za ozdravitev hudo bolnega dečka Krisa. Njeno sporočilo je, da nihče ni tako majhen, da ne bi mogel doseči česa zelo velikega, celo to, kar se je sprva zdelo povsem nemogoče. 13.11.2019 07:17
prof. dr. Marko Pavliha Razuzdana duša Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. 11.11.2019 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duhovi Černobila Državne oblasti v želji po ohranitvi oblasti, moči in privilegijev pogosto prirejajo informacije o zadevah javnega pomena in včasih celo tiste, ki so ključne za preživetje naroda. Za ohranitev oblasti in moči so pripravljene poteptati ne le vladavino prava, ustavno demokracijo in pluralizem, temveč v skrajnih primerih tudi človeška življenja. Takšna je tudi zgodba o prikrivanju razlogov za povzročitev jedrske nesreče 26. aprila 1986 v Černobilu in njenih posledic. 08.11.2019 07:12
mag. Martin Jančar Utrinki s posveta o kulturi pravičnosti v letalstvu Ne vem, čemu bi lahko pripisal, da se mi v življenje vedno znova prikradejo poti k moji prvi ljubezni – letalstvu. Morda je to nekaj v slogu misli Richarda Bacha, da želja nekako v ozadju generira realnost posameznika, ali pa zgolj banalno dejstvo, da prej ali slej ponovno srečaš in ostajaš v stiku z ljudmi, s katerimi si nekdaj, kot se temu napol romantično reče, »delil nebo«. Tako me je pred kratkim spet prineslo v te kroge, ko sem sodeloval na srečanju z naslovom Kultura pravičnosti v letalstvu. Gre za zanimiv projekt, ki na evropski ravni povezuje tiste, ki se z letenjem ukvarjajo neposredno – torej piloti, in tiste, ki, recimo temu, usmerjajo letalski promet – predvsem letalski kontrolorji. K tej skupini spadajo tudi tisti, ki na tem področju opravljajo funkcijo pregona: ustrezni letalski nadzorni organi (Agencija za civilno letalstvo) in kot končno telo, ki se vključi, ko je nekaj na tem področju šlo po zlu – tožilci in sodstvo. 06.11.2019 10:42
dr. Marko Novak Kdo naj bo sodnik? - replika na Radonjićev odziv V svojem odzivu z naslovom 'Kdo sploh je sodnik?' sodnik Zvjezdan Radonjić polemizira z mojo zadnjo kolumno in kolumno sodnika Jančarja, češ da »neprimerno malikujeva« sodniški poklic. Kolega Jančar mu je že odgovoril, tako da dodajam še svoje »dopolnilo«. Menim, da je temeljni »nesporazum«, pri čemer govorim seveda le v svojem imenu, v različnem pogledu: sam gledam na lik sodnika oziroma sodnice načelno-etično, Radonjić pa odgovarja kritično-realistično. 04.11.2019 07:44
Vlasta Nussdorfer VII/18. Je tudi vas prevzela »Krisomanija«? Spominjam se številnih akcij zbiranja sredstev za zelo različne namene, a take, kot je bila nedavna, ko smo darovali za malega Krisa, zagotovo ne pomnim. Kaj nas je torej tako močno združilo? Bolnih otrok, ki so potrebovali pomoč, je bilo tudi v preteklosti že kar nekaj, a pogosto se je vnel »boj« med zagovorniki in nasprotniki darovanja za zdravstvene storitve, ki so poudarjali, da bi morala zanje poskrbeti država. Kaj je bilo tu drugače? Znesek je bil namreč neverjetno visok, sprva celo povsem nedosegljiv. Mediji so hkrati poročali celo o zlorabi zaupanja ljudi v podobnem primeru, kar bi lahko pomenilo konec darovanja. Vendar ni. Ljudje so ogorčeno sprejeli novico, da bi moralo »nehumanitarno« društvo Palčica pomagalčica državi plačati visok davek, in se oddahnili, ko se je zadeva rešila s prenosom sredstev na drugo - humanitarno organizacijo, ki tak status ima. Kaj ob vsem tem reči? So morda pomembno vlogo odigrali prav mediji? 30.10.2019 08:07
prof. dr. Matej Avbelj Krofi in klobase

Ste opazili, kako globoko sta v zadnjih mesecih, zlasti pa po poletnih počitnicah, zdrsnila raven javnega dogajanja in nivo javne razprave v Sloveniji? Že zdavnaj smo se, vedoč sicer, da dna ni, tolkli po glavi in se spraševali, ali gremo lahko še niže. Danes je odgovor na dlani. Prišli smo tako daleč, da prvi med enakimi aktualne oblasti najtežja vprašanja o najbolj žgočih temah odpravi s paberkovanjem o, reci in piši, klobasah in krofih. Kako v takih razmerah sploh še upati na okrevanje javne razprave ter s tem na slovenski demokratični preporod?

 28.10.2019 06:44
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo? Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. 25.10.2019 08:46
mag. Martin Jančar Replika na odziv sodnika Zvjezdana Radonjića Ob pisanju te kolumne se mi pred očmi neprestano pojavlja prizor iz filma, ki sem ga kot najstnik oboževal – Blue thunder (Modri grom), ko poveljnik Braddock neukročenemu pilotu policijskega helikopterja Franku Murphyju zabrusi: »Če hodiš po jajcih, ne skači« (»If you are walking on eggs, don't jump.«). Kadarkoli podajam svoje videnje sodniške funkcije, je hoja po jajcih pravzaprav nujno prisotna – na eni strani je nemogoče in nedopustno, da kot sodnik ne bi izražal kritičnega mnenja o razmerah in okoliščinah opravljanja sodniškega poklica, na drugi strani pa je treba vzeti v ozir varovanje ugleda sodstva. 23.10.2019 10:36
Jan Zobec O lojalnosti

Lojalnost je beseda z mnogoterimi pomeni. SSKJ jo razlaga kot izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonskih dolžnosti, ali kot poštenost, odkritost v ravnanju. Njen izvor tiči v stari francoščini (loialte, leaute), pomeni pa dobro kakovost, zvestobo, častnost, spoštovanje prava, zakonito in zakonsko, biti rojen v zakonu. Prvič je bila omenjena okoli leta 1530 in sicer glede tistih, ki so predmet suverenosti ali vladanja. Ti so morali biti lojalni suverenom in vladarjem. Etimološki razvoj te besede v angleščini pokaže, da so njene korenine fevdalnega izvora in sicer kot »zvesto in verno izpolnjevati svoje pravne obveznosti; skladnost z zakoni časti«; v splošnem pomenu (glede psov, ljubimcev itd.) se je beseda začela uporabljati dokaj zgodaj, že od začetka 17. stoletja.

 21.10.2019 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred Svetom OZN za človekove pravice

Vsakodnevno pomanjkljivo uresničevanje človekovih pravic v slovenski družbi ustvarja mnogo priložnosti za izboljšanje tako institucionalno kot tudi v civilni družbi. Prepogosto ga pogojujejo ozki partikularni pristopi, ki so večinoma utemeljeni v ideologiji oziroma svetovnonazorskem prepričanju institucij demokratične in pravne države, civilnodružbenih organizacij in posameznikov. Varstvo človekovih pravic je zato neenako, enostransko, neučinkovito in neprepričljivo.

 18.10.2019 08:42
Vlasta Nussdorfer VII/17. Koga sploh skrbi naše duševno zdravje? 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Vsako leto je posvečen eni od tem s tega zelo pomembnega področja. Letos samomorom. Kakšno je naše duševno zdravje? So duševne bolezni in motnje še vedno (pre)velika tabu tema? Prav predsodki, sram in stigma namreč prepogosto vplivajo na slabo prepoznavanje, pa tudi na nepravočasno pomoč ljudem, ki so lahko nevarni sebi in drugim. Bolniki sami odločajo o pomoči in žal pogosto ocenijo, da je ne potrebujejo, ker menijo, da je z njimi vse v redu. Pa je res? 16.10.2019 08:39
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. 14.10.2019 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O nas, ki grobo kršimo temeljne pravice pristnih varuhov svobode in demokracije?!

Določeni ljudje mi pravijo, da “zagovarjam in opravičujem sovražni govor” in da “se pretvarjam, da mi gre za zaščito človekovih pravic, ker zagovarjam tiste, ki jih kršijo, s tem pa kršim pravice tistih, ki so žrtve sovražnega govora.” Zato sem, skupaj z nekaterimi drugimi kolegi, univerzitetnimi učitelji prava, “odgovoren za sovražni govor.”

 11.10.2019 13:25
mag. Martin Jančar Zaupanje v sodnike (misli ob branju Pitamičeve razprave) Pred kratkim je izšla že četrta knjižica Pravnih obzorij v malem formatu, ki vsebuje razpravo Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Gre za inavguralno predavanje, ki ga je Pitamic imel 15. aprila 1920 in s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Verjetno ni treba poudariti, da ta datum tudi kaže, da ne gre za literaturo, ki bi zaradi vsebovanja pojma revolucija pri kakšnem bralcu vzbujala pomisleke ali celo burne reakcije. 09.10.2019 10:22
dr. Marko Novak Zadeva Omerzu in ugled slovenskega sodstva Že kar nekaj časa smo priča t. i. aferi Omerzu, kjer je dolgoletni predsednik Delovnega sodišča v Mariboru v kazenskem postopku zaradi zalezovanja nekdanje ljubice. Zadeva je vsekakor večplastna, saj se v njej odpirajo vprašanja sodnikove kazenske (v petek je bila celo izdana (nepravnomočna) prvostopenjska obsodilna sodba), etične in disciplinske odgovornosti. Zoper sodnika pa se odpira nova fronta, v zvezi z zaposlitvijo sorodnice, ko ga je Ministrica za pravosodje prijavila KPK. Skratka, problemi se širijo, težave stopnjujejo, ugled in kredibilnost konkretnega sodnika pa se vse bolj pogreza v mulj, od koder ni videti vrnitve. S tem pa trpi tudi ugled kolektiva. 07.10.2019 08:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagate slovenske javne uprave Slovenska država temelji na ustavni demokraciji in njenih vrednotah. Uresničevanje ustavne demokracije je v veliki meri odvisno od institucij slovenske pravne države in njene javne uprave. Javna uprava in njeni uslužbenci zato v dobršni meri pogojujejo kakovost slovenske ustavne demokracije in vladavine prava. A dostop vseh pod enakimi pogoji do zaposlitev v javni upravi na podlagi meritornosti je v slovenski državi, vse od demokratizacije naprej, pogosto prej znanstvena fantastika kot resničnost. 04.10.2019 08:14
Vlasta Nussdorfer VII/16. Spregovorimo o demenci September, ki se je ravnokar iztekel, je vsako leto svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Pred natanko osmimi leti je bila dana pobuda Alzheimer's Disease International (ADI), da vse članice - ki jih je že več kot sto, tudi Slovenija je med njimi - prav v tem mesecu organizirajo čim več dogodkov, ki pomagajo obolelim, njihovim svojcem in javnosti, da bolezen spoznajo in zmanjšajo njeno stigmo. Letošnji slogan je bil: Spregovorimo čim bolj glasno in javno o demenci. Spominjam se prve demenci prijazne točke, odprte pred dvema letoma pri Varuhu človekovih pravic, do danes pa je njihovo število že preseglo 140. Vsak od nas lahko pomaga, zato se je treba za začetek vsaj poučiti o bolezni, ki je, tudi zaradi vse višje starosti ljudi, v velikem razmahu, in nikakor si ne smemo zatiskati oči pred neusmiljeno resnico. Stopimo torej korak naprej. Postanimo prijatelji Spominčice. 02.10.2019 08:42
prof. dr. Matej Avbelj Voditeljska kriza slovenskega sodstva Slovensko sodstvo se sooča z največjo voditeljsko krizo doslej. To ni kriza, ki bi jo smeli pripisati sodstvu kot celoti, kaj šele vsem sodnikom, ki ga tvorijo. Je pa, brez dvoma, kriza, ki zadeva slovensko sodstvo kot celoto, slovensko javnost in še najbolj neposredno tiste, ki v najboljši veri iščejo svojo pravico na sodišču. 30.09.2019 09:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Bistvo ustavne demokracije ni »boj večin«

"A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin" (minister, pristojen za izobraževanje in znanost, v oddaji Studio City, glede predlaganega referenduma o vprašanju, o katerem je že odločilo Ustavno sodišče).

 27.09.2019 09:41
mag. Martin Jančar Oblast in strah Čeprav bo to odkrito priznalo le malo ljudi, je življenje v sodobni družbi skorajda organsko povezano z določenim občutkom tesnobe. Njen značaj je namreč tak, da nas s spravljanjem v okvire svojih zahtev nujno sooči z negotovostjo prihodnjega dogajanja. Negotovost izvira iz dejstva, da na prihodnost pogosto ne moremo vplivati, vsaj ne na način, ki bi izhajal iz naše lastne aktivnosti. Po domače povedano, nimamo gotovosti, da bomo dogajanje v prihodnosti lahko obvladali s tem, kar znamo ali zmoremo. 25.09.2019 11:25
Jan Zobec »Etična« Malo manj kot pred 14 dnevi se je zgodilo pričakovano. Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu (v nadaljevanju: Etična) je izrekla moralno-etično sodbo sodniku, ki je sredi aprila letos s svojim neprecedenčnim poklicnim pogumom, neposrednostjo in za slovenske razmere z nezaslišano politično nekorektnostjo osupnil slovensko sodniško, pravniško in širšo javnost. Ob izreku sodbe v vsem znani, skrajno zahtevni, občutljivi in do-neba-visoko profilirani kazenski zadevi je spregovoril o pritiskih, ki naj bi jih doživljal med sojenjem. Napovedal je tudi, da se bo zgodilo, kar se potem je. Nekateri mediji in uradna spletna stran Sodnega sveta so skorajda istočasno objavili vest, da je Etična ugotovila, da je sodnik takrat ravnal neetično. 23.09.2019 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenski Magnitskijev zakon? Vsakodnevno uresničevanje vladavine prava pogojujejo ljudje v institucijah demokratične in pravne države. Ko so v igri milijoni in milijarde evrov, za oblasti v tranzicijskih družbah, človeška življenja ne pomenijo veliko. Močne in vplivne skupine ne bodo izbirale sredstev, da se znebijo oporečnikov. Takšna je tudi zgodba Sergeja Magnitskija, čigar tragična usoda v demokratičnem svetu spodbuja sprejem zavezujočih pravnih dokumentov za kaznovanje kršiteljev človekovih pravic. 20.09.2019 08:58
Vlasta Nussdorfer VII/15. Spet kup problemov in zagat 1. september je še najbolj povezan z novim šolskim letom. Zgodi se sicer, da se začetek za kakšen dan ali dva premakne, a to ne spremeni dejstva, da marsikoga ob tem datumu dobesedno zmrazi. Kdo se bo učil z otroki, kako uskladiti urnike obšolskih dejavnosti in katerih, kako vse plačati, bo otrok zbral dovolj točk, kako ga motivirati za učenje, kako bo z disciplino, kaj, če ima naš otrok kakšno motnjo, kako čim prej dobiti odločbo o usmeritvi, dovoliti pregled glave zaradi pojava uši ali ne, kako otroku vzeti mobitel, kdaj mora zares spati in kako to doseči, bo morda žrtev ali nasilnik, pri kom od staršev bo živel, če se razvežeta, in s kom vse bo imel stike ... sto in eno vprašanje in iskanje pametnih odgovorov. Številnih ni prav lahko najti. 18.09.2019 10:10
prof. dr. Marko Pavliha Pogled onkraj materialistične paradigme Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. 16.09.2019 07:18
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banalnost vpliva turizma na redarsko prekrškovno inkasantstvo Slovensko obmorsko mesto. Majhnost osrednjega trga. Polna zasedenost vseh parkirišč. Neprekinjena odeja človeških teles na plažah. Odličen turistični obisk. Mladeniči in mladenke, z redarskimi oznakami, se vztrajno umikajo pred žgočim soncem v hlad. Ki ni prav nič hladnejši, le senčnost rahlja temperaturno tesnobo. Moški srednjih let, v redarskih uniformah, razumljivo nejevoljni ob pekoči prepotenosti, se odločajo: kdaj mižati in kdaj človeka presenetiti z globo za prekršek. Nezanemarljiv, za občane pomemben element pravne identitete lokalne samouprave. 13.09.2019 13:22
mag. Martin Jančar Sumljivost instituta priznanja krivde Predobravnavni narok in možnost, da obdolženi prizna krivdo za očitano kaznivo dejanje, ki sta bila v kazenskem postopku uvedena z novelo ZKP-K in se začela na sodiščih izvajati leta 2012, sta kmalu po uvedbi – bolje rečeno, še preden sta se začela dodobra izvajati – že imela številne kritike. Razlogov je gotovo več, a v ozadju vseh se po moji oceni skriva odpor do tega, da bi se kazenske zadeve lahko urejale zunaj strogega formalizma sodnega postopka. 11.09.2019 10:26
dr. Marko Novak Formalizem ESČP

ESČP je eno izmed najpomembnejših nadnacionalnih sodišč in gotovo najpomembnejše tovrstno sodišče za človekove pravice. V tem smislu je pomembno prispevalo in prispeva k razvoju njihovega varstva. Posameznikom je zadnje upanje pri iskanju pravice, številni majhni ljudje so na tem forumu že »premagali« svojo državo, kar je bila le potrditev tistega reka, da je pravo na strani majhnih v boju zoper mogočno silo njihovega Levitana. Pa je zavoljo svojega uspeha res moralo tako zelo priprti svoja vrata?

 09.09.2019 09:24
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

 06.09.2019 08:56
Vlasta Nussdorfer VII/14. Kam »sodimo« ženske? K pisanju kolumne me je spodbudil članek v Mladini z naslovom Ženske za štedilnike? (30. 8. 2019). Polovica ljudi v Sloveniji, to je 55 odstotkov, naj bi namreč menila, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma. Podatki niso bili zbrani s spletno anketo, pač pa izhajajo kar iz uradnega poročila Evropske komisije za leto 2018; temeljijo celo na konkretnih statistikah. Po pregledu držav smo na visokem trinajstem mestu, med Hrvaško s 60 odstotki in Italijo z 51 odstotki, daleč od severnih držav, kjer imajo Švedska, Danska in Nizozemska pod 15 odstotkov. Na samem vrhu so Bolgarija z 81 odstotki, Madžarska z 78 odstotki in Poljska s 77 odstotki. Nas to lahko preseneča? Smo vznemirjeni, žalostni, morda celo razočarani? Se je po vseh letih bojev za enakopravnost spolov kaj spremenilo? Si morda le zatiskamo oči pred resnico? 04.09.2019 07:15
prof. dr. Matej Avbelj Štirje faktorji ustanavljanja pokrajin Letošnji poletni spanec slovenske javnosti je zmotila slika. Zemljevid novih, kar enajstih slovenskih pokrajin. Ker je slika zelo učinkovit medij komunikacije, so se še toliko bolj učinkovito zganili vsi mogoči lokalni (in drugi) navzkrižni interesi, ki že več kot desetletje skrbijo za to, da je določba 143. člena ustave o pokrajinah zgolj mrtva črka na papirju. Zdaj se zdi, da bi se to z iniciativo stroke pod okriljem Državnega sveta celo utegnilo spremeniti. Ali bomo dobili pokrajine, in koliko, bo torej pokazal čas. Še preden se lotimo njihovega ustanavljanja, pa bi morali odgovoriti na naslednja štiri ključna konceptualna vprašanja. 02.09.2019 08:22
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. 30.08.2019 07:00
mag. Martin Jančar Mučiti ali ne, to je zdaj vprašanje ...

Včasih, ko sem predaval o slovenski ustavni ureditvi človekovih pravic, sem pogosto uporabljal primer, ki pravzaprav ni zrasel na mojem zelniku, temveč sem ga pobral od dr. Mira Cerarja. Prepoved mučenja, ki jo opredeljuje Ustava RS v 18. členu, je namreč takšna, da je, za razliko od nekaterih drugih določb tega poglavja Ustave, ni mogoče niti začasno razveljaviti. Spada torej med absolutne, kar je seveda bralcem tega portala znano. Sam primer gre nekako takole: ste policist na letališču Brnik in ujamete terorista, ki pove, da je na letalu nastavil bombo, ki bo eksplodirala in pobila vse potnike. Ali smete uporabiti mučenje oziroma ali ga lahko pravno upravičite, da bi prisilili zajetega, da pove, kako bombo demontirati in jo napraviti neškodljivo? Debata, ki se ob tem navadno razvije, zajema bistvena vprašanja, ne samo ustavne in splošne pravne ureditve, temveč tudi vprašanja morale in drugih elementov človekovega bistva.

 28.08.2019 09:54
Jan Zobec Avtokratski legalizem

Pojem avtokratski legalizem je skovala princetonska profesorica Kim Lane Scheppele, ki svoj znanstveni eros posveča preučevanju zatona ustavnih demokracij, zlasti v bivših postkomunističnih državah, ki so sprva, tako se je zdelo, uspešno krenile po poti svojih zahodnoevropskih vzornic (gl. Autocratic Legalism, The University of Chicago Law Review, 85:545-583; 2018, od koder v nadaljevanju tudi povzemam). Konec dvajsetega stoletja je bil obetaven, zdelo se je, da ima Francis Fukuyama prav, ko je že nekaj mesecev pred neizbežnim padcem Berlinskega zidu napovedal konec zgodovine.

 26.08.2019 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

 23.08.2019 10:05
Vlasta Nussdorfer VII/13. Je sobivanje mogoče?

V teh avgustovskih dneh pri nas ni vroče le zaradi visokih temperatur, pač pa »vročico« dvigujejo tudi pogromi proti divjim zverem, ki so v različnih predelih države poklale precej drobnice. Po mnenju številnih grozijo tudi ljudem, ki jih je pred novim šolskim letom strah celo za otroke. Kdo je kriv, da se je njihovo število tako povečalo? Zakaj prihajajo povsem blizu domačij, kdo bo preprečil nove pokole? Ena od neparlamentarnih strank je za vsak zakonit odstrel ponudila denarno nagrado, a jo je po protestu nasprotnikov v hipu umaknila. Kmetje grozijo z blokado kmetijskega sejma, zagovorniki pravic živali s podpisi in velikimi protesti, vse pa se zgrinja na dve ministrstvi - za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo bo tu »zmagovalec«, če bo sploh kdo? In kdo »poraženec«? Bo spet potrebna kakšna dodatna »študija«?

 20.08.2019 15:20
prof. dr. Marko Pavliha Kako demokratizirati izbor evropskega komisarja Mediji zopet alarmantno napovedujejo vročo politično jesen, čeravno ogenj že plamení med navidezno počitniškem poletjem. Pred zimo bo ostala le še žerjavica z napol izgorelimi poleni, ki jo bo treba vneto razpihovati naslednjo petletko, da ne zamre in ugasne. Gradovi kajpak še ne gorijo in grofje ne bežijo, teče pa rujno vino v požrešna grla in premnogim tudi kri, na žalost ne samo metaforično. 19.08.2019 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Da, Ustavno sodišče mora stopnjevati sankcije Kadar Državni zbor ne spoštuje in/ali ne uresniči odločb Ustavnega sodišča, mora to sodišče stopnjevati sankcije (podrobno v članku revije Pravna praksa). Ne le, da jih sme, ampak jih mora. Tudi tako, da z ustavnosodnim aktivizmom sprejme odločitev (z izrekom in obrazložitvijo), ki od sprejema dalje pravno zavezuje in učinkuje kot zakon. Ustavno sodišče je že tako stopnjevalo sankcije. 16.08.2019 08:39
mag. Martin Jančar Primer Jeffreyja Epsteina Baje je Woody Allen nekoč rekel: »Sicer ne vem, kakšno je vprašanje, a odgovor je gotovo seks.« In pri marsičem, kar je v ospredju moderne družbe, gre za vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s to primarno platjo naše narave. Nenazadnje, gre za fizično emanacijo nečesa, kar je primarno povezano s temeljnimi potrebami in zanimanji vsake živalske in s tem tudi človeške vrste. In čeprav mi bo kdo pripisal pretirano freudovsko naravnanost, je nekje v ozadju marsikatere, ne samo kazenskopravno pomembne deviacije, temveč tudi pravno neregulirane družbene prakse, vprašanje prav tega vidika naše narave. 14.08.2019 10:24
dr. Marko Novak Kako daleč smo do branja misli? Telepatijo opredeljuje Slovar tujk kot »(domnevni) prenos misli ali volje na daljavo brez posredovanja čutil: zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.« (Verbinc 1982, 704) Pred slabimi dvajsetimi leti je avtor te definicije čutil potrebo, da v njenem začetku doda pridevnik »domnevni«, ki ga je postavil v oklepaj. Slovar tujk je namreč znanstveno delo, telepatija pa je bolj tematika mejnih, lahko bi rekli tudi parapsiholoških ved. Toda v teh dvajsetih letih se je moderna znanost temu neverjetnemu pojavu precej približala. 12.08.2019 08:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mašinerija banalnosti zla Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Ne iz sadomazohizma, temveč zaradi njihovega preživetja v sedanjosti in prihodnosti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava. 09.08.2019 08:19
Vlasta Nussdorfer VII/12. O napredku tako in drugače Danes je napredek viden na številnih področjih. Samo pogledaš naokoli in že ugotoviš, da so najbolj popularne »igračke« mladih in starih prav pametni telefoni. Z njimi vstopajo v svet novic od blizu in daleč, otroci v igrice, ki so lahko tudi vse prej kot primerne, vsi, ki to želijo, v svet onih, ki se »razgaljajo« in hvalijo s fotkami od tu in tam, v prijateljstva, ki to niso … Všečkajo, pišejo sporočila in elektronsko pošto ter odpirajo desetine ikon, ki odpirajo različne skrivnosti. V lokalih se celo pari in parčki pogosto ne pogovarjajo, saj ima vsak svojo »škatlično« okupacijo. Kako bi se počutili naše babice in dedki, če bi se čudežno »vrnili«? Bi znali kuhati in prati, se naročati k zdravniku, opravljati bančne storitve, skratka živeti v današnjem svetu? Bi jim napredek sploh koristil? 07.08.2019 07:20
prof. dr. Matej Avbelj Absolutno prednostno na ustavnem sodišču Ustavno sodišče je jedrna institucija ustavne demokracije. To ne pomeni, da je pri svojem delu edino dolžno spoštovati ustavo. V sistemu polne konstitucionalizacije je namreč ustavno skladno delovanje obveznost vseh nosilcev javnih pooblastil, neredko celo posameznikov v prirejenih družbenih odnosih. Biti jedrna institucija ustavne demokracije pa nedvomno pomeni, da je to tista zadnja instanca, ki s svojim delovanjem, slednjič, poskrbi za kakovost ustavne demokracije. Torej, če ustavno sodišče ne deluje, ali pa deluje vse bolj počasi, morda celo vse manj kakovostno, je ustavna demokracija ogrožena s samega vrha. Pod udarom je, kot bi dejal njegov predsednik, sam etos pravne države. 05.08.2019 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Juridični monstrumizem ali Zakaj so vrata mariborske sodnije še vedno odklenjena?

Sokratova obsodba pred poroto – sodiščem je bila literarno označena za »juridični monstrum.« Bila je očitno nepravična, pomenila je zanikanje tistega, kar danes označujemo kot temeljne človekove pravice do svobode vesti, verske svobode in svobode izražanja, hkrati pa ni bila utemeljena ne z legitimno zakonitostjo, ne s prepričljivimi dokazi. Določena je bila s čustvenim doživljanjem osebnosti in početij Sokrata pri njegovih juridičnih krvnikih, ki mu niso bili osebno naklonjeni.

 02.08.2019 13:27
mag. Martin Jančar Tehnična sredstva nadzora in odločitve Ustavnega sodišča Odločitev Ustavnega sodišča U-I-144/19-16 z dne 4. 7. 2019, da do nadaljnjega zadrži izvrševanje 150.a člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki daje zakonsko podlago za uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, je zelo neposredna in jedrnata: »Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov. Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje od ostalih predhodno navedenih ukrepov.« (11. točka navedenega sklepa) 31.07.2019 07:10
Jan Zobec Tour de force vodstvene strukture

Ker je poletje čas počitnic, dopustov in ležernosti, skratka za vse kaj drugega, kot za resna branja in zatežena pravniška nakladanja, je tokratna kolumna, čeprav vzeta iz prava v akciji, lažjega žanra. Bralcu bo na neposreden, živ in na kar se da nazoren način pripeljala pred oči izsek stanja stvari in duha na Vrhovnem sodišču in formam mentis njegove vodstvene strukture.

 29.07.2019 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v socialno varstvenih zavodih

Duševno zdravje je eno izmed tistih temnih področij slovenske družbe, kjer je v zadnjih desetletjih prihajalo do številnih kršitev človekovih pravic. O nekaterih izmed njih pričajo odločbe Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Še več jih je skritih v arhivih slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Pričakovali bi, da bo zaradi preteklih izkušenj takšnih kršitev že končno enkrat konec, a zadnja odločba Ustavnega sodišča RS žal sporoča ravno nasprotno.

 26.07.2019 08:42
Vlasta Nussdorfer VII./11. Več obrazov revščine in dobrodelnosti V zadnjih letih pogosto govorimo o revščini, tako vidni kot nevidni. Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za kakšno žalostno zgodbo. Čeprav se je komaj končalo šolsko leto, nas prijazni glasovi v medijih že spodbujajo k darovanju enega ali petih evrov za šolske potrebščine za tiste, ki si jih ne morejo kupiti, kdaj pa tudi za povsem konkretno družino, ki bije težek boj. Celo za zdravje. V posebnih oddajah smo priča prenovi nekaterih domov v zgolj petih dneh. Kako ganljivo je gledati srečne obraze, ki vstopijo v prenovljene prostore, koliko solz sreče je že preteklo, celo otroških. Prav te nas še posebno ganejo. Tu so še otroci, ki jim dobri ljudje, društva in podjetja omogočajo počitnice, nekateri gredo tako prvič na morje. Tu in tam spoznamo kakšnega brezdomca, pogosto tragično zgodbo starejših. Tudi bolnih in osamljenih. Odgovor na to, kdo je kriv, ne reši ničesar. Treba je najti odgovor na vprašanje, kako vse te stiske rešiti. Smo še vedno tako opevana socialna država? Trudimo se. 24.07.2019 09:01
dr. Marko Novak Mar bomo res naposled dobili pokrajine?

Na portalu IUS-INFO sem pred dnevi z veseljem prebral novico, da se ponovno obuja ideja o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Še več, ne gre le za pogrevanje ideje, ki so jo je pred časom spet premlevali že tudi drugi (npr. Predsednik republike), ampak za pravo strokovno zasnovano akcijo, ki ima svojo natančno razdelano strategijo. Zadnjo tovrstno akcijo, iz let 2007/08 pod taktirko takratnega ministra Žagarja, je prekinila gospodarska kriza. Počakati je bilo treba na konjunkturo in zdaj je res pravi čas, če že ne malce zamujamo. No, za take dolgoročne, državniške projekte enostavno ne sme biti prepozno!

 22.07.2019 07:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nelegitimnost oblasti? Legitimnost je v politični teoriji in filozofiji pomemben koncept, tudi prvina. Sodobna pravoslovna in politična teorija znatno presegata goli formalni vidik legitimnosti in odločno stojita v polju vsebinske, materialne legitimnosti (enako velja za koncepta »vladavina prava« in »demokratičnost«). Osrednje vprašanje je vprašanje dobrega, kakovostnega, upravičenega – legitimnega upravljanja družbe. Torej dela (ravnanj), drže in politične etike odločevalcev – javne oblasti. Oceni legitimnosti vsakokratnih političnih ravnanj, razmerij in odločitev predhodi ocena o izpolnjenosti temeljnih izvorov, kriterijev in meril legitimnosti (o tem podrobno v monografiji Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). 19.07.2019 08:48
mag. Martin Jančar Prepričljivost in posledice Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve. 17.07.2019 09:21
dr. Marko Novak Pravni Davidi in politični Goljati Na odnos med politiko in pravom lahko gledamo z vidika ontološke diference, a tudi komplementarnosti stvarnega in normativnega: politika zagotavlja vsebinskost in dinamičnost, pravo pa obliko, regulativo ter statičnost. Za uspešno delovanje družbe je pomembno, da sta si nekako v ravnovesju. To zagotavlja stabilnost družbe. Politika je sicer vedno malce pred pravom, dinamika vedno pred statiko, življenje (npr. Bergsonov élan vital) pred normami. Vse lepo in prav, dokler se zdi politika na vajetih. Tiste najbolj čvrste, trdne družbene smernice so ustavne norme kot izraz družbene pogodbe neke skupnosti. V tem poletnem času pa imamo v Sloveniji v tem smislu težave: mislim na izvrševanje odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol in parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pravosodja v primeru Kangler. 15.07.2019 08:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ideologija na Ustavnem sodišču Ustavne sodnice in sodniki niso roboti, ki bi lahko le tehnično in suhoparno presojali o ustavnih pritožbah, pobudah in zahtevah. Oblikujejo in prežemajo jih njihova vzgoja, zasebno življenje, izobraževanje, svetovnonazorska stališča in ostali življenjski dejavniki. Iz njihovih odločb in ločenih mnenj zato izhaja vsakokratna sodniška ideologija. 12.07.2019 09:26
Vlasta Nussdorfer VII./10. Vrag je vzel šalo

S tem stavkom je svoj nastop na drugem posvetu predsednika republike o podnebnih spremembah začela dr. Lučka Kajfež Bogataj. Tokrat je predsednik na predstavitev in soočenje stališč poleg predstavnikov oblasti, zlasti ministra in državnega sekretarja, pa tudi znanih okoljskih strokovnjakov in nevladnikov prvič povabil tudi vse parlamentarne stranke, kar je bil zagotovo svojevrsten izziv.

 10.07.2019 08:16
prof. dr. Matej Avbelj Koalicija protisvobode Trditev, v skladu s katero imamo danes v Sloveniji opravka z najmanj liberalno vlado v vsej poosamosvojitveni zgodovini, nikakor ni daleč od resnice in še manj pomeni kakršnokoli pretiravanje. Že od samega začetka, ko so podjetnike naganjali v tujino, celo ob asistiranju visokih pravosodnih akterjev, se dogaja organizirana kampanja zoper vse, kar je zasebno in s tem vir svobode posameznika kot ekonomskega temelja njegove samouresničitve. Najbolj očiten je napad na področje sekundarne socializacije, ki ga predstavlja šolstvo, kjer se pod taktirko ministrstva za izobraževanje posega v svobodo izobraževanja po celotni vertikali od vrtcev do znanstveno raziskovalnih ustanov. Ampak to zmoti le redke. Zato pa gre rdeča lokomotiva dalje. Zdaj so na vrsti nepremičninske agencije. 08.07.2019 08:12
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ZA »pozitivno – dolžno« razumevanje ustavne pravice do zdravja

Pravica do zdravja, podobno kot pravica do zdravega življenjskega okolja, seveda tudi pravica do kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema kot takšnega (sistemske – politične, pravne in sodne - ureditve in prakse zagotavljanja, spremljanja in vzpostavljanja zdravja ljudi) … so temeljne ustavne pravice. Tudi pomemben del pravnih dolžnosti socialne države. Zato so hkrati pomemben segment ustavnopravne doktrine o pozitivnih obveznostih (socialne) države.

 05.07.2019 11:41
mag. Martin Jančar Neusmiljeni sodnik Stephan Zantke in njegova knjiga Algoritmi, ki ponudijo v spletnih trgovinah v branje literaturo, za katero nekako presodijo, da ti bo ustrezala, so prav zanimivi. Tako sem pred kakim mesecem iskal Alexyjevo Theorie der Grundrechte (Teorija temeljnih pravic), ko mi je Bezosova pošast ponudila knjigo, na naslovnici katere je bila slika sodnika. Po celotni višini naslovnice se razteza slika možakarja v sodniški togi – avtor osebno, sodnik sodišča v Zwickauu, mestu v deželi Saški. Če bi že to koga v naši deželi privedlo do potrebe, da sproži ustrezne postopke pred ustreznimi komisijami, je bil naslov še bolj zanimiv: »Wenn Deutschland so scheiße ist, warum sind Sie dann hier? – Ein Strafrichter urteilt« (oziroma v prostem prevodu: »Če je Nemčija tak drek, kaj počnete potem tukaj? – Sodbe kazenskega sodnika«; https://www.m-vg.de/riva/shop/article/15133-wenn-deutschland-so-scheisse-ist-warum-sind-sie-dann-hier/). 03.07.2019 08:32
Jan Zobec Mikro-ukinitev ustavne demokracije Med sodobnimi pravniki bi najbrž težko našli koga, ki v ustavni demokraciji ne bi videl trenutno najoptimalnejše ureditve človeškega sobivanja. Zakaj večinska demokracija kot oblika upravljanja javnih zadev, po kateri ima oblast večinski del ljudstva, lahko privede do katastrof, kakršne je človeštvo izkusilo v prejšnjem stoletju, ni treba razlagati. Ljudstvo nikakor ni brez nevarnostnih potencialov, večina, četudi še tako prepričljiva in enotna, bolj ko je kompaktna, večja je verjetnost, da nima prav. In še večja je verjetnost, da bo poteptala, izničila ter izbrisala pravice tistih, ki so ostali v manjšini. 01.07.2019 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič 25 let Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Samostojnost in državnost slovenske države je utemeljena na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nastala je zaradi njihovega sistematičnega kršenja v nekdanjem totalitarnem režimu. Državne oblasti v današnjem času pogosto poudarjajo, kako dobro pri nas varujemo človekove pravice, a praksa kaže drugače. 28.06.2019 11:27
Vlasta Nussdorfer VII./9. Posebna "predstava" pred dnevom državnosti Zakon o varuhu človekovih pravic v 2. odstavku 43. člena določa, da mora varuh poročilo za preteklo leto predložiti najkasneje do 30. septembra, kar pomeni, da bi ga delovna telesa in državni zbor obravnavali pozno jeseni, če ne kar ob koncu leta. Kakšen smisel bi to imelo, ko pa gre za leto pred tem? Dosedanja so bila zato predsedniku parlamenta predana do poletja in nato dosledno obravnavana v oktobru oziroma zaradi volitev leta 2018, res šele v novembru. Na začetku mandata varuhinje sem ga za predhodnico predala prve dni julija 2013, sklenila pa, da ga bom vsako naslednje leto izročila mesec dni prej, kar je bilo za mnoge utopično, a sem se tega strogo držala in ga za zadnje leto - 2018, vsem trem predsednikom predala pred iztekom mandata, to je 20. februarja 2019. 26.06.2019 08:33
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neavtonomiji in nadzbirokratiziranosti univerz in fakultet (tudi) pri postopkih izvolitev v akademske nazive Večkrat sem že zapisal ali glasno razmišljal pred javnostjo (in pri tem nisem bil osamljen), da slovenske univerze in fakultete niso zares avtonomne. Niti, ko gre za tako prvinska akademska vprašanja, kot so učni načrti in študijski predmeti, ali postopki za izvolitve v akademske (učiteljske in raziskovalne) nazive. Marsikdo s to tezo ne soglaša. Veliko kolegov in kolegic pa ji pritrjuje. 21.06.2019 07:25
mag. Martin Jančar Nekaterih stvari ni mogoče opravičevati …

Poklici, ki so povezani s določenimi pritiski, so že po naravi bolj izpostavljeni konfliktom in reakcijam tistih, na katere je pritisk usmerjen – spomnite se samo risalnih žebljičkov na sedežih učiteljev in učiteljic ter podobnih bolj ali manj duhovitih stvari. Temu se seveda posameznik izogne, če si izbere poklic, ki takšnih situacij zaradi narave dela ne pozna. Nekateri poklici omogočajo, da se skorajda v celoti izključiš iz medčloveške interakcije. Če nočeš težav, se je še najbolje ukvarjati s takšnim delom. Z ljudmi so pač vedno križi in težave.

 19.06.2019 10:05
dr. Marko Novak Pretirana bojazen sodstva pred umetno inteligenco V svetovni strokovni javnosti (glej spletni portal Artificial lawyer), ki se zanima za vprašanja pravne tehnologije (legal technology), pravne analitike (legal analytics) ter predvidevanja (sodniških) odločitev (predictive justice) – vse področja povezana z umetno inteligenco, je v prejšnjem tednu odmeval 33. člen novega francoskega zakona o sodniški reformi. Ta z očitnim namenom omejevanja sodne analitike in predvidevanja sodniških odločitev kaznuje objavo statističnih podatkov o delu posameznih sodnikov s kaznijo do petih let zapora. 17.06.2019 09:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kresna noč

Domačini bodo čez dober teden v noči na šentjanževo kot vsako leto prižgali kres na vrhu ponosa Katalonije, gori Canigó, ki se sicer nahaja na francoski strani Pirenejev. Letošnje praznovanje bo za Katalonce dosti bolj trezno in manj evforično kot še pred dvema letoma, ko se še niso razblinile njihove sanje o lastni državnosti.

 14.06.2019 10:03
prof. dr. Marko Pavliha Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija

Gospod Justus Lipsius iz 16. stoletja slovi kot flamski filolog, filozof, humanist, profesor in pisatelj, ki je obudil antični stoicizem in ga prikrojil krščanstvu. Z njegovim imenom se ponaša zajetna stavba v Bruslju, kjer sta nekoč zasedala Svet Evropske unije in Evropski svet, danes pa poleg administrativnega osebja gosti predvsem konference, seje, sestanke in groteskna zaslišanja.

 12.06.2019 11:33
Vlasta Nussdorfer VII./8. Je slovensko pravosodje (že) prijazno do otrok? Kako je v našem pravosodju v resnici poskrbljeno za otroke? Ti se v njegovem »kolesju« lahko znajdejo kot nič krive žrtve kaznivih dejanj, pa tudi kot udeleženci, morda le posredni, v drugih postopkih, ki so jih sprožili odrasli in pri katerih otroci ne nosijo nobene odgovornosti. Seveda pa so lahko med 14. in 18. letom tudi storilci kaznivih dejanj oziroma zgolj osumljeni njihove storitve, kar jih prav tako zaznamuje. Se ob tem zavedamo, da lahko status žrtve v prihodnosti zlahka zamenjajo za status storilca, običajno celo nasilja? Jim je pri tem nudena ustrezna pomoč, jih razbremenimo težav žrtve, odstranimo storilca, poskrbimo za stike, ki jih ne obremenjujejo še dodatno? Je zaslišanj oziroma pogovorov z njimi res manj, se srečajo zgolj z enim izvedencem, in to v prijaznem okolju? Se z njimi ukvarjajo le specializirani strokovnjaki, daleč od soja medijskih luči in pogrevanja njihovih žalostnih zgodb pred vso javnostjo? Koliko let trajajo postopki, kakšen obliž je zanje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice in kdaj do nje sploh pride? 11.06.2019 10:22
prof. dr. Matej Avbelj Čudna država Živimo v državi številnih čudes. Naravne lepote vzburjajo in privabljajo turiste. Družbeno ustvarjena čudesa po slovensko pa razburjajo in odganjajo, v tujino ali vsaj v zasebnost, domačine. V preteklem tednu se je porodilo več čudes. Njihova izvirnost in daljnosežnost priča o genialnosti, sistemskosti in dobri ekonomski ter oblastveni podprtosti  njihovih ustvarjalcev. Težava je le v tem, pa še ta vse bolj zanemarljiva, da imajo ta naša čudesa često bolj malo opraviti tako s pravom kot z resnico. V tej kolumni se dotikam samo enega prečudnega čudesa: odgovornosti za bančno luknjo. 10.06.2019 08:45
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavne pravice delavcev: trije aktualni problemi

(Namesto odprtega pisma pristojni ministrici in pristojnemu odboru DZ)
Pred dnevi sem na Evropski Pravni fakulteti v Ljubljani, v okviru predmeta Teorija in praksa socialne države, pogovorno gostil kolega Marka Blatnika. Tudi v smislu akademskega dogodka ob izidu novega Komentarja Ustave Republike Slovenije. Kolega je, kot smiselno nadaljevanje najinega nedavnega intervjuja v dveh delih, objavljenega na tem spletišču, izpostavil tri velike pravne problem v praksi. Zadevajo temeljne pravice delavcev in delavcev invalidov. Posebej smo govorili o problemu razlikovanja med “odpravnino” in “odškodnino” ob prenehanju delovnega razmerja, o problemu ničelne pravne zaščite delavcev invalidov in o problem zakonodaje in politike glede dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 07.06.2019 07:36
mag. Martin Jančar Pisanje in napor

Včasih mi kdo, predvsem zaradi te kolumne, malce zbadljivo navrže: »Ti, ki rad pišeš, boš to že zlahka naredil ...« in podobno. In čeprav gre največkrat za kolege, ki so pisanja, zlasti pravnih besedil, precej vajeni, ni mogoče preslišati podtona – da sami najbolj ne uživajo v tem. To ni nikakršna velika skrivnost – tako kot v drugih poklicih delo ne pomeni nujno zasebnega zadovoljstva, je tudi pri poklicih, ki so vezani na ustvarjanje pisnih besedil, pisanje praviloma povezano z naporom in ne užitkom. 

 05.06.2019 09:55
Jan Zobec Pri nas se je mudil Vyacheslav Mikhailovich Lebedev Bilateralna srečanja med najvišjimi sodišči različnih držav so vsestransko koristna. Pomembno prispevajo k širjenju obzorij in meja v glavah sodnikov, pripomorejo k odpiranju njihovih pogledov onkraj formalno in ozko zamejenih nacionalnih pravnih ureditev, omogočajo primerjavo ter s tem bolje razumevanje domačega sodnega in pravnega sistema, tudi svoje profesionalne sodniške persone, izmenjava izkušenj bogati, papirnata in online komunikacija nikoli ne moreta nadomestiti pristnega, neposrednega osebnega stika – konec koncev tudi ob sproščenem pogovoru ob kozarcu rujnega pri ali po kakšni večerji. 03.06.2019 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Beethovnova ulica 10 med Scilo in Karibdo?

Objava poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2018 terja poglobljen premislek o vlogi najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic v slovenski družbi. Ali naj Ustavno sodišče v tako krhki tranzicijski družbi kot je slovenska poskuša delovati v korist pritožnikov kar se da odprto, transformativno oziroma celo katarzično ali naj zožuje dostop do vsebinske obravnave ustavnih pritožb?

 31.05.2019 09:11
Vlasta Nussdorfer VII./7. Volili smo za novih pet let Tokrat v Evropski parlament. Na vsakem koraku smo poslušali, kako pomembne so prav te volitve, kako lahko vse spremenijo, koliko je evroskeptikov, kako drugačna bi ta Evropa morala biti, kako močno je prisoten populizem, pri čemer so kandidate za poslance spraševali, kaj pravzaprav pomeni in prinaša, ali je desni ali levi, bi morali imeti celo evropsko vojsko, ali je poslancev preveč, kakšne bodo njihove plače in predvsem nekoč pokojnine, predvsem pa, za kaj se bodo zares zavzemali, če bodo izvoljeni. Veliko je bilo obetavnih besed. Ob rob vseh predvolilnih dogajanj pa se je vrnilo vprašanje predstavnikov nekaterih invalidskih organizacij - ali je dovoljeno nekomu odvzeti aktivno volilno pravico, če jo vsem dajejo ustava, predpisi Evropske unije, Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna konvencija o pravicah invalidov. 29.05.2019 07:00
dr. Marko Novak Poslanec na tej ali oni strani zakona? V zadnjem času slovensko javnost buri zadeva nezdružljivosti poslanca Državnega zbora (DZ) madžarske narodnosti z nekaterimi drugimi funkcijami, ki so po zakonu (ne)združljive s poslansko funkcijo. V pravnem argumentacijskem »spopadu« imamo tako na eni strani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki brani svoj zakon in svojo institucionalno vlogo v našem pravno-političnem sistemu, na drugi strani pa poslanca, ki se temu upira ob bolj ali manj glasnem pristanku naše najbolj demokratične institucije. Argumentacijsko situacijo (v tem primeru) vzpostavlja različnost mnenj in (na prvi pogled) očitno ne jasna rešitev. 27.05.2019 08:23
mag. Martin Jančar Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. 24.05.2019 10:06
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zadeva Mercator: nad novinarje spet z avtoritarnim nazadnjaštvom in tožilsko ignoranco Tudi, ko gre za (ustavno)pravne razsežnosti novinarskega dela, v Sloveniji ne zmanjka pravoslovno popisljivega dogajanja. Kljub tolikšni in tako obsežni pravoslovni literaturi (tudi domači) o svobodi izražanja, svobodi medijev ter pravicah in dolžnostih novinark in novinarjev, pa kljub toliko sodbam Vrhovnega sodišča ZDA, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča, drugih najvišjih sodišč v državah članicah EU in končno ESČP. 22.05.2019 11:37
dr. Marko Novak Windsorska razglednica Windsor je mesto na skrajnem jugovzhodu federalne Kanade, sicer na jugozahodu zvezne države Ontario. Mesto leži na sami špici polotoka med velikima jezeroma Erie in St. Claire in se nahaja lučaj od ameriškega mesta Detroit, pri čemer obe mesti loči le reka z imenom Detroit. Mesto gosti najjužnejšo kanadsko univerzo, Univerzo Windsor, kjer sem pred kratkim gostoval kot predavatelj in raziskovalec. 20.05.2019 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Koliko je vredno človeško življenje?

Kakšno mesto zaseda v slovenski družbi življenje? Kako slovenska družba varuje človekovo dostojanstvo kot njeno individualno in kolektivno vrednoto? Ali lahko kakršnokoli bolezensko stanje upravičuje odločanje o predčasni prekinitvi življenja? Koliko pravzaprav šteje življenje v slovenski družbi?

 17.05.2019 08:59
Vlasta Nussdorfer VII./6. Bi morda prevzeli tudi invalidnost? Te dni so Slovenijo dodobra zaznamovali zgodba o kolumni znane astrologinje in odzivi nanjo. Marsikdo se je vprašal, zakaj toliko nestrpnosti. Jo je mogoče pripisati le sporočilu posameznice ali tudi širši skupnosti? Kako se vedemo do posebej ranljivih skupin? Znamo sprejemati drugačne ali nas vedno znova vznemiri vsakdo, ki ni »naš« ali je vsaj malo drugačen? Se sploh znamo vživeti v težave drugih ali jih preprosto ignoriramo, dokler ne postanejo tudi naše? Ali kdaj parkiramo na mestu za invalide in najdemo sto in en izgovor, zakaj smo to storili? Še in še je vprašanj na to temo, največje pa je: ali smo se iz slabih izkušenj kaj naučili? 15.05.2019 07:10
prof. dr. Matej Avbelj Uokvirjena ideologija Ljudje smo ideološki. Tudi pravniki. Pa če je kdo zaradi tega še tako razburjen. Zatrjevanje nasprotnega kategorično zgreši pomen človeka kot mislečega subjekta. Če sem subjekt, ki mislim, to nujno pomeni, da si notranji in zunanji svet razlagam v skladu s svojo vrednostno shemo. Samo prek svojega vrednostnega sita, ki je na eni strani, v svojem jedru, verjetno kar prirojeno, na drugi strani pa dinamično in podvrženo nenehnemu spreminjanju, dokler sem živ, lahko dostopam do fizične in še bolj družbeno-pojmovne realnosti. 13.05.2019 08:24
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (2. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 10.05.2019 07:15
mag. Martin Jančar O grbavcu, človeku brez noge in kljusetih Tale sprememba, ZKP-N, me v delu, ki zadeva uvedbo vsebinske pritožbe oškodovancev zoper sodbe, glede na posledice spominja na tisti stari vic o hudiču na pokopališču. Za tiste, ki ga ne poznajo, zgodba gre takole: Grbavec mora zvečer domov iz gostilne čez pokopališče. Ura je pozna, odbila je polnoč, sam je tudi malce majav in se tako med nagrobniki počasi prebija proti domu. Naenkrat v soju mesečine opazi na večjem nagrobniku strašljivo postavo z žarečimi očmi, netopirskimi krili in špico na koncu repa – sam Nečisti se mu je prikazal. Gromko ga vpraša: »Kaj imaš na hrbtu?« Grbavec mu preplašeno odgovori, da, pač, grbo. »Daj sem!« (mu z izrazito mariborskim naglasom, ker se stvar odvija na Pobrežju) reče hudič in šviis, grba čudežno izgine, pokončni grbavec pa jo pobriše s pokopališča, kolikor ga noge neso. Pa pripoveduje naslednji dan ves zravnan ob šanku (tisti čas, ker je spil le dva kozarca) to zgodbo. Pivski bratec, ki mu je na Galipoliju (ja, tako je star vic) odneslo nogo, zvito pomisli, če bi mogoče hudir še njemu hibo odpravil. In jo ubere,  malce alkoholno  podprt, opolnoči na britof. In glej ga vraga, spet čepi zlodej na nagrobniku. Tudi njega vpraša, a malce drugače: »Kje imaš grbo?« Presenečeno odvrne naš junak: »Jah, nimam je!« pa mu zlodej reče: »Tu maš zdaj!« in šviis, na hrbtu ubožca zraste grba. 08.05.2019 10:05
Jan Zobec Duh avtoritarnosti Duh straši po Evropi – duh avtoritarnosti. Vendar tokrat ne velja tisto iz uvoda v Manifest komunistične partije, kjer dobro znana avtorja pravita, da so vse sile stare Evrope sklenile sveto alianso v eksorciranju tega duha: papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikalci in nemški policijski špiclji. Ne, tokrat je stvar obrnjena na glavo. Duh avtoritarnosti se ne širi in ne prihaja od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol in od zgoraj vsevprek. Od Rusije navzdol proti jugozahodu. 06.05.2019 09:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od zadeve Vasiliauskas do zadeve Drelingas

Bralci se bodo spomnili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice pred nekaj leti ugotovilo, da so litvanske oblasti kršile načelo zakonitosti, ko so gospoda Vasiliauskasa obsodile zaradi storitve hudodelstva genocida. Pred kratkim pa je četrta sekcija Evropskega sodišča obravnavala podobno zadevo, Drelingas proti Litvi, iz podobnega zgodovinskega konteksta, v kateri so podali nekaj lekcij za razumevanje prepovedi hudodelstva genocida, kot tudi za izvrševanje sodb ESČP v pravnih redih posameznih držav.

 03.05.2019 09:09
dr. Marko Novak ELFA 2019: Utrinki iz generalne skupščine ELFA (European Law Faculties Association) je evropsko združenje pravnih fakultet. Združuje prek 150 članic s štirih celin. Pred kratkim sem imel priložnost udeležiti se njegove generalne skupščine v Torinu. Nič posebnega sicer, a z bralci bi vendarle rad delil teme, o katerih so smo se pogovarjali predstavniki evropskih (in vse bolj tudi drugih) pravnih fakultet. In tudi osebna opažanja. Tema letošnje skupščine je bila splošna: Integration and Diversity in European Legal Education, naslovi posameznih sekcij pa za današnji čas nadvse aktualni. 29.04.2019 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (1. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je ustanovitelj in direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 26.04.2019 07:30
Vlasta Nussdorfer VII./5. Ali sploh znamo komunicirati z okoljem? 22. aprila smo znova praznovali svetovni dan zemlje. Se danes res vse bolj zavedamo posledic uničevanja okolja ali še vedno mislimo, da nam je vse to preprosto dano in da bo vsaj nam prizaneseno z največjimi katastrofami? Kakor kdo, kdaj in kje. Okoljevarstveniki so pogosto marsikomu v napoto, zavirali naj bi napredek, a hkrati se lahko vprašamo, kaj bi brez njih, njihovih opozoril in nadzora. Državi in družbi nastavljajo ogledalo, a se vanj pogosto neradi uzreta, saj je pogled običajno že rahlo umazan. Nevednost in celo brezbrižnost lahko postaneta uničevalki pametnega razvoja in jutrišnjega dne. Kako blizu so nam te trditve? Letos je bil svetovni dan predvsem v znamenju rastlinskih in živalskih vrst, ki izumirajo. Smo sokrivi? Odgovor je precej preprost. Morda ne povsem enoznačen. 24.04.2019 07:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sociologija slovenske pravne države Delovanje institucij slovenske pravne države je vsakodnevno odvisno od ljudi, ki v njej zasedajo javne funkcije. Nosilci sodne veje oblasti morajo svojo funkcijo opravljati neodvisno, nepristransko in pravično ter se morajo izogibati vsakršnim navideznim, kaj šele dejanskim navzkrižjem interesov. A zakaj slovenska Ustava in njena načela še naprej ostajajo neprebrana? 19.04.2019 08:34
mag. Martin Jančar Pravo in umiranje

Začeti bi moral pravzaprav z opozorilom, da besedilo v nadaljevanju ni namenjeno utemeljevanju stališča za ali proti evtanaziji, bolj presenečenju nad tem, koliko spoznanj se nam lahko razkrije pri odkrivanju tistega dela naše življenjske poti, ki predstavlja njen konec – smrti. Nanje sem naletel pravzaprav naključno, ob prebiranju zbornika Človek in končnost: Institucionalizacija konca življenja med znanostjo in življenjskim svetom. Gre namreč za vprašanje t. i. delirantnih pojavov v procesu umiranja, kot se glasi tudi naslov avtorice razprave Angelike Feichtner (1).

 17.04.2019 10:02
dr. Marko Novak Sodnotolmaška »tlaka« Delo sodnih tolmačev zaradi njihove pomembne vloge v sodnih postopkih država posebej regulira. Približno leto dni je že v veljavi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Izvedbeni podzakonski akt, ki določa tudi višino plačila za delo sodnih tolmačev, je Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ta določa fiksno ceno sodno overjenih prevodov. Znano je, da so že pred leti prevajalske agencije s svojimi dumpinškimi cenami prevodov ne le »povozile« prevajalski trg, temveč si uzurpirale tudi velik kos sodnotolmaške pogače. Vse to pred očmi države, ki naj bi dejavnost regulirala. Še več, zdi se, da je tudi država pričela tekmovati na »prostem trgu« ali pa bi vsaj rada izkoristila to »tekmovanje«. 15.04.2019 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravna abeceda: le kako so ustavnosodna pojasnila o konceptu “nepristranskosti” še vedno potrebna? Ustavno sodišče je v sodbi št. Up-1094/18 ponovno, kot že tolikokrat pred tem, obravnavalo koncept »nepristranskosti« in primarnosti njegovega sestavnega dela: »videza nepristranskosti.« Razveljavilo je, ponovno, sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018. Razlog? »S tem, ko je sodišče očitno protispisno ocenilo tožbene navedbe o nepristranskosti članic Sodnega sveta za pavšalne, je kršilo prepoved samovoljnega in arbitrarnega odločanja.« 12.04.2019 07:10
Vlasta Nussdorfer VII./4. Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti Kriminalisti, tožilci in sodniki ter nekaj odvetnikov smo se 1. in 2. aprila na Brdu zbrali na posvetu o otroku včeraj, danes in jutri. Spraševali smo se, ali se je v vseh letih kaj spremenilo, zakaj nekateri problemi ostajajo večni in kdaj bo za otroke drugače. Je čas prinesel celo nove pasti? Bo kdaj res upoštevana otrokova največja korist in kaj pravzaprav ta pomeni? Vsi namreč prisegajo nanjo, celo tisti, ki je v resničnem življenju ne vidijo. Včasih celo starši. 10.04.2019 07:15
prof. dr. Matej Avbelj Sodna ideologija (pri nas) ne obstaja S tem ko se projekt Ideologija na sodiščih že bliža koncu svojega drugega leta in ko je analiziranih že skoraj 250 sodb ustavnega sodišča, je razumljivo, da so bili njegovi izsledki predstavljeni v različnih forumih. Najprej v Sloveniji pred uglednimi tujimi in domačimi gosti, vključno z bivšimi ustavnimi sodniki, nato pa tudi v tujini: v Amsterdamu in Berlinu, na Dunaju, v Leuvnu, v Pisi in Pragi, v Zagrebu, in kmalu tudi v Clevelandu. Prejeti odzivi kažejo na nek skupen, sistemsko teoretični trend, ki se odraža v dvojnem zanikanju pomena in vloge sodne ideologije v kontinentalnih pravnih sistemih. 08.04.2019 08:06
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neizpolnjene sanje Ljudje v državah srednje in vzhodne Evrope, vključno z našo državo, so pred tridesetimi leti tik pred padcem Berlinskega zidu sanjali boljše institucije, višje plače in življenjski standard ter boljšo prihodnost. Trideset let kasneje so se iste sanje v marsičem razblinile. Zamenjala jih je kruta sedanjost in neobetavna prihodnost. Srednje in vzhodnoevropsko regijo še naprej zaznamujejo šibke institucije demokratične in pravne države, neprestano nezadovoljstvo ljudi, kršitve človekovih pravic in posledično mizeren življenjski standard ter omejene priložnosti za nove generacije. 05.04.2019 09:05
mag. Martin Jančar Z druge strani prepovedanih drog Od vseh zadev, ki sem jih v teh letih obravnaval, so poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (ali 234.a v KZ) ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu (196. v KZ) – vsaj takšen imam občutek – tista kazniva dejanja, ki so najpogosteje »na sporedu«. O prvih sem presejal že precej prahu v tiskalniku (novodobna različica prelitega črnila), o drugih pa pravzaprav nisem imel prav dosti dilem. 03.04.2019 11:15
Jan Zobec Na točki preloma Verjetno je danes bistveno manj kolegov, ki oporekajo spoznanju, da je vodstvena struktura sodstva in prek nje ter zaradi nje sodstvo sámo v globoki krizi. Škandali, afere, nepravilnosti in zlorabe se kar vrstijo. Od, da se ne bom ponavljal, vsega, o čemer sem govoril v prejšnjih kolumnah, do nedavnih škandaloznih razkritij pogumnih novinark Financ, ki svoj poklic jemljeta resno in odgovorno. 01.04.2019 07:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verodostojni viri so pravno varovana dobrina, anonimke pa virus V ustavnopravna teoriji je pravica (kot koncept in doktrina) novinarjev do zaščite virov informacij dobro in obsežno utemeljena. Tudi sodne prakse o tem je vse več. V zadnjih letih je ESČP obravnavalo več primerov te vrste. In prav sodni precedensi o tej razsežnosti pravne zaščite svobode in avtonomije novinarjev, svobode tiska in (ne gre spregledati, da gre tudi za to!) pravice javnosti do obveščenosti, ki je neposredno povezana z demokracijo kot tako, so še posebej pomembni. Doktrina o tej pravici je pač sestavljena iz več delov, ti pa so v vsakem konkretnem primeru lahko drugačni, posebni. 29.03.2019 11:02
Vlasta Nussdorfer VII./3. Da ali ne evtanaziji Je morda že pravi čas za razmislek o evtanaziji? V zadnjih mesecih se namreč zelo pogosto srečujemo z dilemami o načrtovani smrti, ko ni prav nobene druge realne možnosti. Odpirajo se številna vprašanja, pojavljajo odločna nasprotovanja in močni pomisleki, pa tudi odkrite želje, da bi ta možnost morala obstajati. Življenje je sveto, a le dokler mu lahko rečemo življenje. Bi bila odlična paliativa res dobra protiutež? 27.03.2019 09:40
prof. dr. Marko Pavliha Slovenija gre v vesolje Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. 25.03.2019 07:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče v iskanju identitete? Ustavno sodišče opravlja vlogo najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti ter varstva človekovih pravic. V prejšnjih desetletjih je odigralo katarzično vlogo pri prehodu iz pravnega reda nekdanje skupne totalitarne države v pravni red samostojne slovenske države. Vsak posamezni mandat Ustavnega sodišča je poskušal izoblikovati lastno ustavno identiteto. Za trenutni mandat ustavnih sodnic in sodnikov je lahko sprejemljiva le tista ustavna identiteta, ki bo še naprej temeljila na brezpogojnem spoštovanju človekovega dostojanstva, vladavine prava ter sodb mednarodnih sodišč. 22.03.2019 09:59
mag. Martin Jančar Bralne vaje in spremembe ZKP Saj vem, da v teoretičnem smislu razglabljanje o tako banalnih stvareh, kot so operativni problemi sodnega postopka, ni posebej privlačno. A je pač tako, da tistim, ki se odločijo za pot v pravosodje in sodne postopke, prav te, čisto praktične težave povzročajo največ težav. Zdaj ko se ponovno spravljajo skozi zakonodajni postopek spremembe Zakona o kazenskem postopku, se poskuša reševati prav takšno, relativno banalno stvar. Gre za poskus, da se operacionalizira tisti del kazenskega postopka, ki je v javni razpravi dobil naziv »bralne vaje« – izvajanje listinskih dokazov v kazenskem postopku. 20.03.2019 11:31
dr. Marko Novak Kam je izginila retorika v pravu? V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. 18.03.2019 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. 15.03.2019 07:46
Vlasta Nussdorfer VII./2. Se na »steklenem stropu« lahko porežeš? Prazniki pomenijo obujanje spominov in dejanj tistih, ki so zaznamovali zgodovinsko pomembne dogodke ter v naša življenja prinesli spremembe, zaradi katerih so ti dogodki postali praznovani. Tako se je na primer v zgodovino kot socialistka in velika borka za pravice žensk zapisala Clara Zetkin. Se danes še zavedamo pomembnosti 8. marca - dneva žena? Je kaj drugače, kot je bilo pred desetletji? So pravice žensk že izbojevane ali bo treba še vedno hoditi po poti njihovega udejanjanja in, če da, koliko časa še? Je nasilja in revščine več ter zakaj (še) potrebujemo politične kvote? Ali ni enakost nekaj tako samoumevnega? 13.03.2019 09:36
prof. dr. Matej Avbelj Macronovo pismo Pretekli teden je francoski predsednik Emmanuel Macron napisal pismo. To ni bilo navadno pisanje. Šlo je za javno pismo, naslovljeno ne na francoske državljane, kot bi se od predsednika Francije pričakovalo. Temveč je šlo pismo nam vsem: državljanom Evropske unije. Ta je v skrb zbujajočem stanju, ki je še toliko bolj pereče v času pred volitvami v Evropski parlament. Za marsikoga te predstavljajo svojevrstno tveganje. Najbolj za tiste, ki ne bodo več izvoljeni. Del teh se nahaja tudi v mainstream evropski politiki. Toda te volitve bi bile lahko tudi priložnost: za Evropski preboj. In prav zato nam tudi piše Macron. 11.03.2019 08:02
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vzdolž avenije St. Clair Slovenci, ki so se pred desetletji ali le pred kratkim iz različnih razlogov preselili v bližnje ali bolj oddaljene dežele, so izjemno bogastvo slovenskega naroda in države. Tvorijo in soustvarjajo njegovo sedanjost in se pogosto bolje kot marsikdo doma zavedajo domovinskih vrednot. Slovenska država jih mora za njeno dobro vključiti v svoje delovanje. 08.03.2019 09:35
mag. Martin Jančar Institut sobotnega leta tudi za sodnike V nekih drugih časih, ko se še ni vsem mešalo od kompleksa boga in prepričanja, da trdna odločenost in volja omogočata pravzaprav vse, telo pa bo to voljo, ob ustrezni telovadbi in prehrani, tudi fizično podprlo, je Federal Judicial Center, zvezna agencija ZDA, ki se ukvarja z izobraževanjem in raziskavami v sodni veji oblasti, naročil študijo. Namen te raziskave, ki jo lahko dandanes vsakdo sname s spleta, je bil razmislek o tem, ali bi lahko zmanjšali pojavnost izgorelosti (angl. burnout) ter povečali produktivnost in kreativnost sodnikov z uporabo rešitev, znanih pod imenom sobotnih priložnosti (sabbatical opportunities). Na kratko rečeno, gre za zadevo, ki je tudi v naši kulturi poznana kot »sobotno leto«. 06.03.2019 10:22
Jan Zobec O deklici, šerifu in Benthamovem Panoptikonu V ameriški zvezni državi Arizona ob vznožju gorovja Santa Rita blizu meje z Mehiko leži mestece Patagonia. Na drugem koncu Združenih držav v Pensilvaniji pa malo večje mestece Selinsgrove. V prvem živi možakar Joseph Patterson, v drugem 12 letna deklica z imenom Hilde Kate Lysiak. Ne boste verjeli, ampak dekletce je že od svojega devetega leta uspešna novinarka, ki raziskuje in poroča o vseh mogočih dogodkih – od umorov, posilstev, bančnih ropov in drugih grozljivih kaznivih dejanj, do propustnosti ograje iz bodeče žice na meji z Mehiko. Deklica izdaja svoj časopis Orange Street News. 04.03.2019 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odziv na pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja Do vprašanja prostovoljne aktivne evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru sem se večkrat opredelil. V knjigah, zbornikih, člankih in javnih komentarjih. Začenši s posebno, tematsko številko revije Dignitas, št. 10, že davnega leta 2001. Pritrdil sem zagovornikom stališča, da je v določenih in prepričljivo utemeljenih primerih skrajšanje trpljenja po tej poti sprejemljivo/humano/dostojno/upravičeno. Pred časom sem objavil javni poziv državi, uradni slovenski medicini in nacionalnim hospicem k drugačnemu, bolj odgovornemu in skrbnemu - političnemu, sistemskemu in pravnemu - pristopu do paliativne oskrbe/nege. Tudi v tem primeru ni bilo nobenega odziva. 01.03.2019 07:15
Vlasta Nussdorfer VII./1. Hiter pogled nazaj 23. februarja 2019 se mi je iztekel šestletni mandat varuhinje človekovih pravic. Zadnji meseci, tedni in dnevi so me spominjali na čas pred izpiti na fakulteti. Kaj bi takrat dala za en teden, včasih celo en sam dan. A, uspelo je. V zadnjem tednu sem letno poročilo o delu Varuha za leto 2018 predala vsem trem predsednikom; državnega zbora, vlade in nazadnje še republike. Marsikdo je pred tem rekel ali vsaj mislil: preprosta utopija. Poleg poročila o delu institucije sem vsem omenjenim izročila še poročilo državnega preventivnega mehanizma in tudi  publikacijo o delu v šestletnem letnem mandatu. Okoli 900 strani branja. Še nikoli doslej to ni storil noben varuh, saj je rok za predajo poročila šele 30. september za minulo leto. 27.02.2019 08:51
prof. dr. Marko Pavliha Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. 25.02.2019 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«* Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. 22.02.2019 08:24
mag. Martin Jančar Machiavelli za sodnike Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga, ki ima tako pregrešen naslov, da v današnji družbi povzroča skorajda podobno nelagodje kot kakšna knjiga, na platnicah katere je preveč rdeče barve. Naslov knjige avtorjev Ronalda K. L. Collinsa in Davida M. Skoverja je Sodnik – 26 makiavelističnih lekcij (The Judge – 26 Machiavellian Lessons) in je odeta v srhljivo črne platnice. Vsebina zlovešči napovedi, ki jo odseva zunanjost, hrabro sledi – avtorja drzno povesta, da je njun cilj pomagati sodnikom, da postanejo tudi učinkoviti politični igralci v sodobni družbi. Ne samo to, avtorja želita sodnike naučiti, kako lahko z nasveti, ki jih je za vladarje razvil zloglasni Niccolo Machiavelli, na subtilen in pameten način dosežejo svoje politične cilje. 20.02.2019 11:18
dr. Marko Novak Feminizacija pravniškega poklica Pred kratkim se je v politiki in medijih ponovno obudila problematika feminizacije pravniškega oziroma sodniškega poklica. Češ da je to problem in nekateri so celo razmišljali o nekakšnih kvotah, da bi skušali doseči spolno uravnoteženost v sodstvu ali celo pri vpisu na pravne fakultete. Zgodba nikakor ni nova, vsaj za Slovenijo in njeno okolico, saj podobna razmerja obstajajo vsaj od osamosvojitve dalje, izhajajo pa že iz časov socializma. 18.02.2019 09:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) 15.02.2019 11:55
Vlasta Nussdorfer VI./156. Kje in kdo v državi šepa Mineva šest let mandata varuhinje človekovih pravic. S sodelavci smo prebrali na tisoče pobud, prepotovali Slovenijo podolgem in počez, »poslovali« v 74 občinah, se srečevali z državnimi in lokalnimi organi, na sedežu Varuha in na terenu razpravljali z nevladnimi organizacijami, izdali šest letnih poročil in šest poročil državnega preventivnega mehanizma pa tudi številne druge publikacije, izvedli mnogo domačih in mednarodnih dogodkov, posvetov in okroglih miz. Postali smo do otrok in bolnikov z demenco prijazna točka. Državi in njenim institucijam smo namenili skoraj šeststo priporočil in spremljali odzive nanje. Odgovarjali smo vsem medijem in ob koncu mandata bo izšla še posebna publikacija o celotnem šestletnem mandatu. 13.02.2019 08:03
prof. dr. Matej Avbelj Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike?

Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike? So po večini levi ali desni? Pripadajo Janezu, Mirotu, ali so že od Marjana? Nekako takole se sliši ljudski glas, o katerem lahko prebiramo v slovenskem tisku. Iz akademskih slonokoščenih stolpov so dolga leta odgovarjali, da ustavni sodniki, seveda, niso ideološki, njihovo imenovanje, pa čeprav čez politiko, pa tudi ne šteje nič. Ustavni sodniki, kot vsi ostali pravniki, so vendar objektivni, strokovnjaki brez vonja in okusa, ki na podlagi prebiranja pravnih tekstov svoji javnosti, ali vsaj strankam v postopku, povedo, kaj je objektivno prav. Raziskovalci na projektu Ideologija na sodiščih, ki ga s podporo ARRS izvajata FDŠ in Re-forma, smo postavili hipotezo, da to ne drži. Zdaj vas o potrjevanju hipoteze lahko prepričamo že z nekaj več izbranimi empiričnimi podatki.

 11.02.2019 08:26
prof. dr. Jernej Letnar Černič Po pravico v Strasbourg? Evropsko sodišče za človekove pravice v letošnjem letu praznuje šestdesetletnico svojega obstoja. Zadnja desetletja trdno zaseda vodilno mesto najučinkovitejšega mednarodnega sodišča za varstvo človekovih pravic. Običajni ljudje z različnih koncev Evrope ga še vedno dojemajo kot zadnjo možnost za uresničevanje njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A prav zaradi učinkovitosti in tudi slabega delovanja domačih sodišč, v zadnjem desetletju postaja žrtev svojega uspeha. 08.02.2019 07:14
mag. Martin Jančar Iskrice ob nekem opravljenem državnem pravniškem izpitu

Pred nekaj tedni je eden od »mojih« pripravnikov, Rok Pograjc, uspešno opravil državni pravniški izpit. Za tiste, ki tega niso »dali skozi« in prebirajo tole kolumno, mogoče podatek, da gre za zadevo, ki za vsakega pravnika pomeni pomembno prelomnico. Na eni strani gre za nujo, ker šele uspešno opravljen izpit omogoča resnično samostojno delo pravnika – bodisi odvetnika ali drugega poklica v pravosodju –, na drugi strani pa je pomemben, celo hudo naporen preizkus naučenega, tako na fakulteti kot tudi v praksi.

 06.02.2019 11:12
Jan Zobec Dve poti Stvari so v svojem izhodišču zelo preproste. Vsaka oblast, naj bo zakonodajna, izvršilna ali sodna, je nagnjena k zlorabam. Za nobeno od njih ne velja, da ji je treba slepo verjeti in na lepe oči zaupati. Zato ima še kako prav Vladimir Ilič Lenin, da je zaupanje dobro, nadzor pa še boljši. Nadzor je seveda različen – v avtokratskih in totalitarnih režimih izhaja iz čisto drugih premis kot v liberalnih demokracijah. 04.02.2019 07:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Oblast se mora bati univerze (I. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. 01.02.2019 07:55
Vlasta Nussdorfer VI./155. Trpinčenje z razlogom Ko je minister za kulturo Dejan Prešiček v zelo gledani oddaji nacionalne televizije te dni izrekel stavek, da »nikoli ni trpinčil brez razloga«, smo seveda obnemeli. Takoj smo vedeli, da bo izjemno odmeval, pa čeprav bi lahko ocenili, da se mu je hudo zareklo. Ob doslednem zanikanju šikaniranja je s tem stavkom le dodal »razlog« in ga torej »upravičil«. A kljub pojasnjevanju, da je šlo zgolj in samo za napako, je stavek tu - slišan, citiran, objavljen ...  in ob njem še pričevanja, prijave, izjave, sindikalne zahteve po zamenjavi. Seveda pa ni mogoče iti mimo številnih še vedno nerazčiščenih zgodb. Kako je mogoče, da je bilo prav na tem ministrstvu toliko prijav mobinga tudi pred aktualnim ministrom? Je on hujši od drugih, je le on kriv za smrt enega izmed zaposlenih, ali drži, kar pravijo tisti, ki se celo izpostavijo? Minister je ponudil odstop in predsednik vlade ga je sprejel. Pričakovano. 30.01.2019 09:43
prof. dr. Marko Pavliha EU ≟ 28 - UK - x + y Naslovna “evropska enačba” s preprostimi spremenljivkami najbrž le površno izraža naraščajočo negotovost Evropske unije, ki jo podpihujejo politični skrajneži z različnih populističnih vetrov. To so zlasti fanatični nacionalisti, ksenofobi, separatisti in nasploh evromrzneži, ki (ne)hote igrajo po-grebno koračnico po Trumpovih, Xijevih in Putinovih partiturah. V nekaterih državah članicah se vnovič nevarno krepijo avtoritarni politični režimi, ki hočejo zadržati lastno oblast na račun vladavine prava, svobode, demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Se bo po črkah BR pred angleško besedo EXIT zvrstila še preostala abeceda? Bomo v bližnji bodočnosti zmogli odtipkati STOP in zopet osvetliti napis ENTRANCE? 28.01.2019 07:11
prof. dr. Jernej Letnar Černič Temna poglavja družinske zgodovine Številne evropske družbe so v zadnjih desetletjih zaznamovale številne sistematične, vsesplošne in strukturne kršitve človekovih pravic. Nekatere izmed evropskih družb se kršitev spominjajo kot opozorilo za sedanjost in prihodnost, druge jih želijo čimprej pozabiti. Ali kršitve človekovih pravic iz preteklosti pogojujejo in vplivajo tudi na družinska in zasebna življenja sedanjih generacij? 25.01.2019 08:29
mag. Martin Jančar »Kak zakalyalas stal« ali Kako se je kalil ZKP-1 Ne morem se upreti, da ne bi uporabil tega naslova. Za tiste, ki ga ne poznajo – gre za eno najbolj znanih del sovjetske literature pisatelja Nikolaja Ostrovskega. Oče je to knjigo pogosto sarkastično navajal, ko mi kakšna stvar pri delu ni šla ravno od rok, in s tem namigoval na trpljenje in trud glavnega protagonista pri premagovanju osebnih tegob in ustvarjanju sovjetske družbe. Tako je pokukal v sobo, vprašal, ali nastaja Kako se je kalilo jeklo – seveda v ruščini –, in se odpravil dalje po opravkih. Sam pa sem s škripajočimi zobmi dalje kracal po zvezku – oče je bil inženir strojništva in je sovražil dejstvo, da sem imel grdo pisavo. Ker je bil prepričan, da vaja dela mojstra, mi je zato naložil, da sem prepisoval cele pasuse knjig – razlog, zakaj pisanja, zlasti »na roko«, še danes nimam prav rad. Kvaliteta pisave spravlja mojo strojepisko še vedno v obup, očitno je šlo za enako propadel projekt kot zgoraj omenjena družbena ureditev. 23.01.2019 09:46
dr. Marko Novak Slovenski Sodni svet ni preprosto »sodniška samouprava« Cenim kritiko sodstva, slovenskega in drugi sodnih svetov s strani fakultetnih kolegov. Kritičnost je način, da nenehno izboljšujemo postopke, odpravljamo pomanjkljivosti in popravljamo napake. Le tako lahko napredujemo. Na ta način maksimalno podpiram tovrstno »svobodo izražanja«, še posebej strokovno, akademsko, pluralizem in trg idej, ki dela družbo boljšo, plemenitejšo. V tem istem, liberalnem duhu se tudi sam tu in tam oglasim. Tokrat malce oponiram nekaterim drugačnim mislim glede imenovanja sodnikov, češ da ni dobro, da to funkcijo izključno prevzame Sodni svet in da je za nas bolje, da ostane pri Državnem zboru. 21.01.2019 09:18
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do veganske prehrane Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. 18.01.2019 11:30
Vlasta Nussdorfer VI./154. Redefinicija kaznivega dejanja posilstva - da ali ne? Slovensko javnost je te dni vznemirila novica s koprskega sodišča (VSK Sodba II Kp 46668/2015), kjer niso našli dokazov za obsodbo obdolženca za kaznivo dejanje posilstva, do katerega naj bi prišlo, ko je moški spolno občeval z žensko, medtem ko je spala, in je uporabil silo šele, ko se je zbudila in se spolnemu odnosu začela upirati. Obsojen je bil le za kaznivo dejanje prisiljenja. Primer je težko komentirati, saj niso znane vse podrobnosti. Vsekakor pa je odprl Pandorino skrinjico težav, dilem, vprašanj in želja po spremembi kazenske zakonodaje na tem področju. Je ta v skladu z Istanbulsko konvencijo in zakaj je treba za posilstvo dokazovati uporabo sile? Ali še nismo dovolj zreli za model soglasja? 16.01.2019 06:12
prof. dr. Matej Avbelj Evropeizacija Slovenije To pomlad bo Slovenija obeležila svoje 15. leto v Evropski uniji. Kakšen je izplen slovenskega članstva v tej nadnacionalni organizaciji? Se je Slovenija dovolj evropeizirala? S tem imamo v mislih, da se je prilagodila ureditvi v EU tako na formalni, kakor tudi praktični ravni. So naša politika, birokracija, sodna veja oblasti, pa tudi ekonomija, dovolj ponotranjili način obnašanja, ki se od držav članic EU pričakuje? Odgovor na to vprašanje ni, saj ne more biti, enoznačen. Trdim, da v kronološkem, posledično pa tudi v vsebinskem smislu, lahko ločimo tri obdobja v slovenskih odnosih z EU. 14.01.2019 08:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Gastarbeiterska« usoda Nepretrgane kolone avtomobilov so med novoletnimi prazniki švigale po cestah s severa in zahoda Evrope proti državam jugovzhodne Evrope. »Gastarbeiteriji« so na začetku praznikov odhajali na zaslužen počitek k svojim družinam in se po koncu praznikov vračali v podobnih kolonah. A te migracije, ki se množično ob katoliških praznikih ponovijo vsakih nekaj mesecev, kažejo na razpad institucij držav jugovzhodne Evrope, kot tudi na še naprej zgrešeno politiko evropskih institucij do te regije. 11.01.2019 09:07
mag. Martin Jančar Misli ob aferi glede Spieglovega novinarja Relotiusa Prvič sem se neposredno srečal z učinkom propagande med osamosvojitveno vojno. Na Šentilju sem kot pripadnik vojaške enote milice skupaj z drugimi zvečer sedel pred televizijskim ekranom in gledal prenos iz (mislim, da) Cankarjevega doma. Situacija za nas ni bila zavidljiva, proti Šentilju je prodirala tankovska kolona, na hribu Bold so bili razporejeni »niški« specialci in na drugi strani redna vojska iz karavle Šentilj. Mejni prehod je v kotanji in v taktičnem smislu smo bili v slabem položaju. Zato smo si toliko bolj želeli, da bi dobili kakšne bolj vesele informacije o tem, kako dalje. Dogovorjeno je bilo premirje, ki nas je navdajalo z upanjem, da se bo zadeva iztekla brez streljanja. 09.01.2019 07:21
Jan Zobec Imenovanje sodnikov Kadarkoli sta izvršilna oblast ali uradna politika in vodstvena struktura sodstva glede česa enakega ali celo istega mnenja, se dvignejo obrvi. In če se to nanaša na imenovanje sodnikov, potem je razlog za poskok obrvi toliko večji. Ministrica za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča govorita isti jezik in v en glas sporočata, da je treba imenovanje sodnikov odvzeti politiki in to reč prepustiti izključno Sodnemu svetu. Sodnike naj torej imenuje sodstvo samo, oziroma v njegovem imenu skrbno izbrani in preverjeni sodniki, ki imajo v Sodnem svetu večino. Ne samo ministrica (oziroma politika, ki za njo stoji) in nominalno prvi sodnik med enakimi, tudi številni mednarodni dokumenti od vseh možnih modelov izrazito forsirajo prav italijansko različico sodniške samouprave, ki jo razglašajo za t.i. EU-model sodnega sveta (Consiglio Superiore della Magistratura). Po njem se v bistvenem zgleduje tudi slovenski model. Tisto, kar manjka do popolne uveljavitve sodniške samouprave je odvzem pristojnosti Državnega zbora, ki na predlog Sodnega sveta voli (v resnici potrjuje s strani Sodnega sveta izbrane) sodnike. 07.01.2019 08:21
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Popisovanje tistega, kar je? Kako novinarja vidita svojo družbeno vlogo? So novinarji tudi intelektualci? Kakšno je razmerje med demokracijo in kapitalizmom? O čem naj govorimo in kako naj naslavljamo teme, o katerih bi bilo dobro govoriti? 04.01.2019 12:55
Vlasta Nussdorfer VI./153. Bogovi v belem Gotovo ni dileme o tem, kdo so. Zdravniki. Ob koncu leta ne mine dan, da si ne bi v voščilih želeli zdravja, bolni pa ozdravitve. In ni minil niti dan v letu, da jih ne bi omenjali ali o njih poročali. Šlo je tako za odmevne zadeve, ki so pretresle javnost, kot tudi povsem vsakodnevne, ki do nje morda niso niti prišle. In vendar so nastopali v teh zgodbah. Bogovi v belem. Uspešni, znani, sposobni, prijazni, naj zdravniki leta, pa tudi oni, za katere tega ni mogoče trditi. Pri Varuhu se srečujemo predvsem z nezadovoljnimi bolniki in svojci, ki opozarjajo, kličejo po spremembah v zdravstvu. Obljublja jih tudi novi minister. Mu bo res uspelo? Če komu, bi moralo prav njemu, saj ima naše zdravstvo že leta v malem prstu. Pa je sploh možno narediti red, ko pa ga ni uspelo še nikomur?! So nekaterim celo grozili? Toliko interesov, resnic in polresnic. Komu sploh (še) verjeti? 02.01.2019 07:00
prof. dr. Marko Pavliha 12 silvestrskih želja


Dragi Dedek Mraz,

ker sem v bataljonu rdeče-belih možicljev v kičastih nakupovalnih centrih zgrešil tvojega pristnega zvezdniškega polbrata Božička – tvoj prvi krščanski bratranec Miklavž pa mi je itak prinesel le bridko šibo, ho, ho, ho, se hecam, - se tako kot pred triindvajsetimi leti zopet obračam kar nate (PP, št. 25/95). Pozni čas pisanja in tvoja naslovljena visokost nista v ničemer povezana z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ali veroizpovedjo. To omenjam, ker nekateri cinično ignorirajo Božič v imenu ateizma, toda s tem najbrž ne dokazujejo svoje domnevne načelnosti, marveč se le (nesmiselno?) odpovedujejo starodavnemu družinskemu prazniku.

 31.12.2018 07:12
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je v letošnjem letu praznovala petinšestdesetletnico svoje uveljavitve. Čeprav je bila sprejeta pred toliko desetletji v drugačnem družbenem kontekstu, je danes  njena vsebina bolj aktualna kot kadarkoli. Pritožnikom iz različnih koncev Evrope, še posebej iz Srednje in Vzhodne Evrope, pogosto pomeni edino in istočasno zadnje upanje, da zavarujejo svoje pravice pred arbitrarnimi posegi države. V današnji kolumni, podobno kot v zadnjih dveh letih, izpostavljamo deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. 28.12.2018 08:58
dr. Marko Novak Sodniki in politika Primer udeležbe sodnika Žirovnika, ki je bil akter v različnih kazenskih postopkih zoper bivšega mariborskega župana Kanglerja, na povolilni zabavi novoizvoljenega mariborskega župana Arsenoviča, je odprl ponoven premislek v slovenski družbi glede povezave sodnikov s politiko. Primer je še posebej pereč, ker je bil v drugem krogu županskih volitev poražen protikandidat ravno Franc Kangler. 24.12.2018 07:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavna obtožba predsednika vlade Institut ustavne obtožbe zoper predsednika Vlade in ministre, t.im. impeachment, ureja 109. člen Ustave. Utemeljena mora biti z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. V takem primeru Ustava napotuje na smiselno uporabo 109. člena Ustave, ki ureja odgovornost Predsednika republike. Podrobneje je to vprašanje urejeno v Poslovniku DZ (PoDZ-1) in Zakonu o Ustavnem sodišču (ZUstS). 21.12.2018 07:26
Vlasta Nussdorfer VI./152. Ali res pričakujemo preveč? Vsak december je poseben in celo edinstven. Otroci pričakujejo darila dobrih mož, v katerih prihod še verjamejo, odrasli delamo obračune preteklega leta in hitimo z željami za prihodnost. Pišemo, sestankujemo, se srečujemo in želimo narediti največ, kar lahko. Tudi vse, kar nam morda več let ni uspelo. Kot bi se 31. decembra čas ustavil in začel teči povsem na novo. V letu, ki odhaja, smo dobili nov parlament, vlado in nove ali stare župane. Obljub je bilo veliko. Socialna pravičnost, zaposlitve za težje zaposljive, čistejše okolje, boljša in hitrejša zdravstvena oskrba, dobra infrastruktura, spoštovanje pravic, zlasti dostojanstva slehernika, in še marsikaj. Bo to res ali morda pričakujemo preveč? 19.12.2018 10:46
prof. dr. Matej Avbelj Pravljičnih 7 o sovražnem govoru Žal je treba ugotoviti, da so časi resni. Preresni. Evropska unija še nikoli poprej ni stala na tako trhlih nogah. Trije politični nacionalni stebri evropske integracije so v globoki krizi: Velika Britanija v vsesplošnem odhajanju; Francozi so na ulicah v rumenih jopičih, ker jim je prekipelo; v Nemčiji pa je sonce Merklovi nepreklicno zašlo in nihče ne ve, kaj pravzaprav sledi. Ko so tri največje evropske države v krizi, je prihodnost več kot negotova. Ampak v Sloveniji se nas, tako se zdi, to prav malo tiče. Pri nas se ukvarjamo s sovražnim govorom. V tem predbožičnem, pravljičnem času se na to, že povsem izčrpano temo izčrpanih ljudi, odzivam s sedmimi točkami o sovražnem govoru. To ne bo niti pravljica, niti »fake news«, ampak, kot se spodobi, čista resnica. 17.12.2018 08:22
prof. dr. Jernej Letnar Černič Eleanor iz Tivolija V ljubljanskem Tivoliju lahko že nekaj dni v parku pred Muzejem novejše zgodovine občudujemo doprsni kip Eleanor Roosvelt, idejne snovalke in vodje strokovne skupine za sprejetje Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela pred sedemdesetimi leti. A mimoidoči, ki se vsakodnevno sprehajajo pred kipom in vsaj malce  upočasnijo korak, lahko kaj hitro ugotovijo, da Splošna deklaracija v čast katere je postavljen kip Eleanor, na ozemlju slovenske države velja šele dobrih sedemindvajset let. 14.12.2018 08:26
mag. Martin Jančar Misli ob Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb

Avgusta letos je Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejela Smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi. Nastale so na podlagi pobude nevladne organizacije prej navedeni komisiji zaradi ravnanja sodnice pri razglasitvi sodbe v kazenskem postopku, v katerem se je obdolžencema očitalo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

 12.12.2018 10:52
Jan Zobec Ob Desetem decembru Svetovni dan človekovih pravic je namenjen celotnemu korpusu človekovih pravic, katerih pravir je človekovo dostojanstvo. Nameniti pozornost le eni od svoboščin, recimo svobodi izražanja, se zdi zato krivično do ostalih, saj je videti kot prezrtje vseh, ki trpijo brutalne kršitve temeljnih človekovih pravic, vseh, kot je v svojem govoru konec prejšnjega meseca rekla komisarka za človekove pravice, ki so neupravičeno zaprti, ugrabljeni, mučeni, izgnani, nehumano in ponižujoče obravnavani, ki jim je odrečena volilna pravica, vseh, ki ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi ljubljenimi, otrok, ki so prikrajšani za temeljno izobraževanje, novinarjev, ki so bili ubiti zaradi izpolnjevanja svojega demokratičnega poslanstva ... 10.12.2018 08:45
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija – v lokalni prizmi Primerjalna razlika med odnosom ljudi do lokalnih volitev, evropskih volitev, državnozborskih volitev in referendumov se zdi sporočilno jasna in pomembna. Razkriva logičnost povezav in prikazov, za kaj ljudem gre. In kako doživljajo volilni proces. Strankokracija ljudi navdaja z nihilizmom; v smislu »saj ne bo zelo drugače, ne glede na izid« (volitve v DZ), »to se nas neposredno ne tiče« (volitve v EP, referendumi) in »naš vpliv je zanemarljiv« (splošna politična apatija). Zato toliko ljudi, ki domnevno razumejo volitve kot državljansko dolžnost (kar je v podobni meri prav in narobe), voli (bodisi zaradi utrujene naveličanosti bodisi zaradi popačenega razumevanja »možnosti politike danes«) politične novince. 07.12.2018 08:00
Vlasta Nussdorfer VI./151. Bo za žrtve kdaj res najbolje poskrbljeno? Spet praznujemo dneve boja proti nasilju nad ženskami. Te so resnično najpogostejše žrtve, a tu so še otroci in nikakor ni mogoče izključiti niti moških, pa čeprav v posledicah družinskega nasilja med njimi skoraj ni smrtnih žrtev. Zakaj moramo vsako leto od konca novembra do dneva človekovih pravic, ki ga praznujemo 10. decembra, nenehno poudarjati, da nasilje ni dopustno, da mora zanj veljati ničelna toleranca, da moramo biti dovolj zreli, da nesoglasja in spore rešujemo na miren način? Letos govorimo tudi o nasilju nad invalidnimi osebami. Koliko let se bo to še dogajalo in ali je res, da je sivo polje še vedno veliko večje od prijavljenih dejanj? Kaj bo prinesla Direktiva 2012/29/EU in zakaj še vedno ni implementirana v našo zakonodajo? Nam bo opomin pomagal, da se bo to zgodilo? 05.12.2018 10:44
prof. dr. Marko Pavliha O paralelnem razmišljanju in širši zavesti Kaj porečete na heretično trditev, da je tradicionalno mišljenje zahodne družbe napačno po krivdi grške druščine ali celo bande treh, the Greek Gang of Three? Ali zahodnjaško umovanje res odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami, intelektualci pa so se zaradi malikovanja Sokrata, Platona in Aristotela samozadovoljno potešili s pomanjkljivim miselnim sistemom? Kako vam je všeč opazka, da je bil Platon “pravi fašist”, ker je utemeljil fašistično mišljenje s togimi pravili, neizprosnimi sodbami, kategorijami, vključevanjem in izključevanjem, navzlic temu domnevnemu terorju pa tudi z visoko stopnjo pravičnosti? 03.12.2018 08:24
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko sodišče za človekove pravice kot zadnji varuh svobodne demokratične družbe Evropsko sodišče za človekove pravice primarno obravnava pritožbe posameznikov zoper države članice zaradi kršenja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ali lahko Evropsko sodišče pred zlorabami državnih oblasti neposredno zavaruje tudi krhke demokracije tranzicijskih držav srednje in vzhodne Evrope? 30.11.2018 08:43
mag. Martin Jančar Novembrske misli Življenje je tako naneslo, da sem po dolgem času bral razprave in literaturo, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji prava. Če močno poenostavim, se v filozofiji in teoriji prava razprava pogosto vrti okoli tega, kaj sploh spada v pravo in njegovo preučevanje, še bolj pa, ali obstaja neka nujna vsebina ali kriteriji, ki determinirajo ali vsaj verificirajo pravilnost tistih oblastnih odločitev, ki jim dajemo osrednji pravni pomen. Še bolj preprosto, ali je (zlasti, ne pa tudi edino) zakonodajalec tisti, ki pri svoji dejavnosti pravzaprav ni omejen z ničimer drugim kot zgolj z omejitvami, ki mu jih postavljajo drugi zakoni ali ustava. Vrednostno je takšno razumevanje prava nujno izvotljeno, kar posledično omogoča zakonodajo, ki je lahko celo »samovoljna, grozovita in zločinska«, če parafraziram Radbrucha, ki takšno pojmovanje na kratko povzame v Petih minutah filozofije prava. 28.11.2018 09:39
dr. Marko Novak 'Postopkovna pravičnost' v vsako slovensko vas Pred kratkim je Vrhovno sodišče v okviru svojega projekta za izboljšanje kakovosti sojenja z imenom »Postopkovna pravičnost« na svoji spletni strani v posebnem zavihku »nasodiscu« objavilo koristne pravne in druge informacije, ki so namenjene predvsem laičnim strankam na sodišču. To je vsekakor korak v pravo smer in gre s tovrstnimi dejanji le nadaljevati. To lahko le povečuje zaupanje javnosti v sodstvo, kajti javnost si poleg kakovostnega sojenja želi predvsem transparentnost delovanja sodstva, to pa bo večja razumljivost postopkov za stranke le povečevala. 26.11.2018 09:09
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je označevanje ustavnega sodišča kot levega in desnega mit? Javno govorjenje in pisanje poklicnih poročevalcev in komentatorjev političnih vprašanj, med katera uvrščajo tudi ustavno sodišče, je morda prispevalo k ustvarjenju mita o izraziti polarizaciji tega sodišča levo-desno. Mit? Ta lahko nastane s pretiravanji, ponavljajočimi poudarki tistega, kar ni najpomembnejše in zmanjševanjem pomena tistega, kar je odločilno. Temelji lahko na nepoznavanju sodobnega evropskega ustavništva in na ovirajočem pomanjkanju vednosti glede institucionalnega in normativnega okvirja za delovanje ustavnega sodišča. 23.11.2018 07:17
Vlasta Nussdorfer VI./150 Ob volitvah je Varuh ugotovil Vsake volitve prinesejo nove kandidate, stranke in predvsem velika pričakovanja ljudi. Seveda se državnozborske razlikujejo od lokalnih, ko volivci svojih glasov v večini primerov ne namenjajo le strankam in listam, pač pa predvsem prepoznavnim posameznikom. Ti se jim zasidrajo v kratkoročni ali dolgoročni spomin po zelo različnih uspehih, prizadevanjih, dogodkih in javnih nastopih. Ali res zmagajo najboljši, je seveda veliko vprašanje, saj pri izpolnjevanju volilnega lističa igrajo vlogo tudi predvolilna propaganda, velike obljube in prepričljivost, ki ni nujno odsev resnične podobe kandidata. Je lahko uspešen športnik ali medijsko znana osebnost že garant dobrega politika? V nekaterih občinah so župani izbrani že pred volilno nedeljo, saj »tekmujejo« kar sami s seboj. Zakaj nimajo niti enega protikandidata, je težko reči. Odgovorov je lahko celo več. Kaj so prinesla leta Varuhovih priporočil in ali bomo imeli kdaj tudi e-volitve? 21.11.2018 08:55
prof. dr. Matej Avbelj Subsidiarnost kot zdravilo za vse tegobe? Vse od leta 1993, ko je v veljavo vstopila pogodba iz Maastrichta, je eno od temeljnih načel prava EU tudi načelo subsidiarnosti. Brez pretiravanja lahko zapišem, da je to načelo hkrati tudi eno od najbolj prepoznavnih načel, ki se je najgloblje zasidralo v zavest evropskih državljanov. Na tej, deklaratorni ravni, je načelo subsidiarnosti gotovo evropska zgodba o uspehu. Pa vendar, ko na zadevo pogledamo nekoliko pobliže, skozi prakso Evropske komisije in nacionalnih parlamentov, ugotovimo, da gre v precejšnji meri tudi za mit. 19.11.2018 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? V slovenski družbi se radi pohvalimo, kako dobro naj bi živeli v eni najbolj (dohodkovno) enakih evropskih družb. Mednarodne raziskave nam istočasno sporočajo, kako dobro je odraščati v Sloveniji. Takšne ugotovitve terjajo, da si postavljamo osnovna vprašanja, med katerimi je tudi, ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? 16.11.2018 09:13
mag. Martin Jančar O Justiciji in Kloacini Ne presenetijo me več pogosto posamezniki, ki nam na predavanjih in usposabljanjih podajajo večinoma suhoparno, a za naše delo nujno potrebno snov. Zato me je toliko bolj navdušilo predavanje pravosodnega svetnika Vrhovnega sodišča Luke Vaukna na zadnji sodniški šoli. Naslov njegovega predavanja, Praktična konkordanca in (ne)dovoljenost dokazov, je na nezavedni ravni vodil v dodatno dozo kofeina, katerega učinek pa je že po prvih besedah zamenjala čisto endogena reakcija, ki jo lahko povzroči dober in iskreno pripravljen govorec. 14.11.2018 09:50
Jan Zobec »Nova pojavnost slovenskega sodstva« Za Vrhovno sodišče je bil konec prejšnjega meseca razburljiv in zgoščen. Sovpadlo je nekaj zanimivih, med seboj logično povezanih in prepletenih dogodkov. Po naključju se je vse dogajalo ravno okoli evropskega dneva pravosodja, 25. 10.. Najprej je 24. 10. na uradni spletni strani Vrhovnega sodišča vzniknil od nikogar podpisan odziv najviše sodne instance v državi na sodbo ESČP v zadevi Produkcija Plus storitveno podjetje d.o.o. zoper Slovenijo, z naslovom »V zadevi PRO PLUS Vrhovno sodišče poudarja: Spoštujemo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo«. S to objavo so nekdo ali nekateri v imenu institucije, torej vseh vrhovnih sodnic in sodnikov razglasili, da Vrhovno sodišče upošteva tiste odločitve ESČP, ki prepričajo z argumentacijo ter da »jih, tam, kjer je to potrebno,« vrhovni sodniki in sodnice »vključujemo v svoje delo«. To pomeni, da je treba sodbe ESČP, ki so po mnenju »vrhovno-sodnega monolita« argumentacijsko neprepričljive, kratko malo ignorirati. 12.11.2018 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kratek ustavnopravni ekskurz o svobodi izražanja politikov o politikih Ustavnopravna teorija in ustavnosodna praksa na temo svobode izražanja sta obsežni. Tako obsežni in pestri sta, da že desetletja vsebujeta tudi - stare in odlično utemeljene - odgovore na - stara in že zdavnaj odgovorjena - vprašanja o svobodi izražanja politikov o politikih. Žal pa je tudi v tem primeru tako, da se v slovenskem javnem prostoru tudi takšna vprašanja  prikazujejo kot nova, še nerešena vprašanja, stari problemi, ki so v pravni teoriji in sodni praksi že rešeni, pa kot novi problemi. Med temi ustavnopravnimi vprašanji o svobodi govora, ki so že zdavnaj dobila jasne in utrjene ustavnopravne odgovore, tudi v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, pri nas izstopata predvsem dve vprašanji: prvič, kaj je sovražni govor; drugič, kje so meje svobode govora za politike. Oziroma in drugače, prepogosto niti ne gre za postavljanje pravnih vprašanj, ampak za navajanje odgovorov in stališč, ki so pravno napačna. 09.11.2018 07:00
Vlasta Nussdorfer VI./149. Ali lahko Varuh v resnici ponovi mandat Mandat Varuha človekovih pravic je šest let, z možnostjo samo ene ponovitve. Državnemu zboru ga v izvolitev predlaga predsednik republike, v parlamentu pa mora prejeti dvotretjinsko podporo vseh poslancev, to je najmanj 60 glasov. Nihče od dosedanjih varuhov še ni ponovil mandata. Bi moral ta trajati devet let, tako kot pri ustavnih sodnikih, brez možnosti ponovitve? Sem za. Uspeti tudi ne bi smel kandidat, ki (še) ni pustil vidnega "pečata", saj je za vsakokratnega varuha pomembno, da ga ljudje prepoznajo kot človeka, ki je nekaj oziroma veliko (že) naredil. "Maček v žaklju" je preveliko tveganje. Najbolje je tudi, da je primerno star, da se mu po mandatu, ki ga bo usodno zaznamoval, ne bo treba nikamor vračati, kaj šele iskati službo. 07.11.2018 10:16
prof. dr. Marko Pavliha Prostor za srečo in smisel življenja Ko sem se tistega poznega popoldneva sprehodil od makadamskega parkirišča po mostu prek žuboreče kristalno čiste Sore navkreber do Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki, me je preblisnilo, da se mati Narava še ni povsem uskladila s sinom Podnebjem glede otvoritve pravega letnega časa. Kostanji so posuli pločnik z divjimi naježenimi plodovi in odpadajoče listje se je že začelo preoblačiti v pastelne barve, toda trate se niso ozirale na koledarsko jesen in so se še naprej spogledljivo lesketale v spomladanskem zelenilu, kot da bi hotele prišepniti oktobrskemu vinotoku, naj se ponižno prikloni indijanskemu poletju. 05.11.2018 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič In minilo je leto Minilo je leto, odkar je katalonski parlament sprejel in razglasil deklaracijo o katalonski samostojnosti. A katalonska država danes v praksi ne obstaja, pri čemer se voditelji poglavitnih sil tako v Kataloniji kot v Španiji medsebojno obmetavajo z bolj ali manj neokusnimi izrazi in frazami. Kje poiskati odgovor za potešitev teženj zagovornikov in nasprotnikov večje katalonske avtonomije ali celo samostojnosti? 02.11.2018 08:45
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo je Sokrat? Razmišljanja o modrosti in pametnosti - vsaj vtis je tak, a utegne biti zmoten - niso pogosta tema javnih pogovorov. Ne prav zares. Ne pristno. Skoraj zagotovo razlog, da je tako, ni natančno razlikovanje med pametjo, modrostjo, znanjem, sposobnostjo, vednostjo in izobraženostjo (o čemer so pisali že antični filozofi). Niti spoznanje, da je razpravljanje o pameti kontroverzno, ali politično nekorektno početje, omenjanje modrosti pogosto vpeto v trženje sporočilno poenostavljenih in popreproščenih življenjskih nasvetov, znanje vprašljivo in predmet sformaliziranih meril, sposobnost preverjana med skrajnostima pretirane mehkobe in neprizanesljive surovosti, vednost bolj pripisana kot izkazana, izobraženost pa v kroničnem pomanjkanju. 26.10.2018 10:48
Vlasta Nussdorfer VI./148. Zakaj je civilna družba tako pomembna Nevladne organizacije (NVO) so prostovoljna telesa in organizacije, ki uveljavljajo zelo različne cilje na številnih področjih našega življenja. V njih aktivni prostovoljci prisluhnejo in pomagajo ljudem, ki jih država z institucijami pogosto ne sliši, presliši ali noče slišati in vključevati v odločanje o zanje pomembnih zadevah. Kljub temu, da je civilna družba bistvena sestavina vsake funkcionalne demokracije in naravnost nepogrešljiva za popolno zaščito človekovih pravic, imajo njeni predstavniki nemalo težav. Včasih so za nekatere preglasni, preveč dosledni in prezahtevni. Varuh človekovih pravic pa jim prav zaradi tega daje posebno mesto in pomen. 24.10.2018 07:13
prof. dr. Matej Avbelj Ugrabitev vrhovnega sodišča Sodišče EU (SEU) je v petek, 19. oktobra, potegnilo zgodovinsko zasilno zavoro v procesu poljskega ustavnega nazadovanja. Podpredsednica SEU de Lapuerta je na predlog Evropske komisije v zadevi C-619/18 R izdala začasno odredbo, s katero je ne samo zaustavila izvajanje »reforme« poljskega vrhovnega sodišča, ampak je naložila restitutio in integrum za vse že odstavljene vrhovne sodnike. Madžarski scenarij, ki ga je posvojila nova poljska oblast in ki ga je EU predolgo tolerirala, utegne torej vsaj v Varšavi doživeti svoj zasluženi pravni epilog. 22.10.2018 08:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Koliko šteje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice? Slovenska država je zavezana izvrševati sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice tako, da pritožnikom izplača pravično zadoščenje ter sprejme posamične in splošne ukrepe za njihovo izvršitev v domačem pravnem redu. Izvršilna oblast je v zadnjih letih zaradi pritiskov civilne družbe naredila veliko korakov naprej pri izvrševanju sodb, a težave še vedno ostajajo znotraj sodne veje oblasti. Zakaj se del vrhov sodne veje oblasti še vedno tako upira izvrševanju sodb Evropskega sodišča? 19.10.2018 08:41
mag. Martin Jančar Ob umoru Džamala Kašogija Domnevni  umor  savdskega novinarja Džamala Kašogija je, če vsaj delno držijo navedbe turških oblasti, izredno brutalno dejanje. Če na kratko povzamem, Kašogi je drugega oktobra odšel na konzulat Savdske Arabije, da bi si uredil potrebno dokumentacijo za poroko s svojim turškim dekletom. Po navedbah turških oblasti naj bi bilo v tem času v prostorih konzulata petnajst oseb, ki so prav za ta namen z zasebnim letalom priletele iz Savdske Arabije in nato v prostorih konzulata Kašogija ubile, njegovo truplo razkosale in ga nato odpeljale iz prostorov konzulata. 17.10.2018 09:51
Jan Zobec »Krivosodje« V zadnjem času je justična propaganda v polnem zamahu. Mainstream mediji objavljajo intervjuje z mladimi, a vplivnimi osebami sistema, pred tem se je Odbor DZ za pravosodje seznanil z letnim poročilom o delu sodišč in Sodnega sveta, zadnji teden prejšnjega meseca je, kot beremo v medijih, »predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič gostil novo ministrico za pravosodje Andrejo Katič, s katero sta spregovorila o ključnih točkah delovanja sodstva«, nato pa ga je kot govorca gostilo ADP na etičnem simpoziju pred Rdečo mašo. Daroval je predavanje s pomirjujočim naslovom »Slovenska sodišča – ugled in zaupanje v javnosti«. Mašo za pravnike in vse javne uslužbence v zakonodajni, izvršilni ter sodni veji oblasti, ki je sledila, je daroval dr. Tadej Strehovec. 15.10.2018 08:03
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda izražanja (39. člen Ustave) Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji ohranjati razdaljo in samoomejitev do svobode javnega komuniciranja. Takoj, ko država prevzame vlogo strogega cenzorja, posledično pa preganjalca in kaznovalca ljudi zaradi gole vsebine ali metode izražanja, svoboda izražanja postane le še mit. Izniči se njena intrinzična, ne samo instrumentalna vrednost. 12.10.2018 07:23
Vlasta Nussdorfer VI./147. Zakaj se nasilje nad otroki sploh lahko dogaja? Otroci niso miniaturni odrasli, temveč so odvisni od svojih staršev in drugih ljudi, ki morajo zanje poskrbeti. Otroški klici na pomoč so žal pogosto preslišani. Lahko bi rekli, da kdaj celo dobijo »udarce«, ki bi jih morali dobiti njihovi starši. Kot družba smo se ob sprejemanju družinskega zakonika spraševali, zakaj je vsaj na deklaratorni ravni tako pomembna prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zato ker pomeni kršitev človekovih in otrokovih pravic, povzroča trpljenje otrok, tako fizične kot psihične bolečine, in pušča daljnosežne posledice. Zgrozimo se vsakič, ko slišimo ali beremo o nasilju nad nemočnimi bitji, ki jim ga prizadenejo odrasli, običajno najbližji. Tako je bilo tudi ob zadnjem medijskem odkritju nasilja nad malčki v zasebnem zavodu. Nekateri so še pred sprejetjem družinskega zakonika menili, da se otroke lahko »vzgaja« tudi s trdnejšo roko in prijemi. So še vedno enakih misli? 10.10.2018 10:08
prof. dr. Marko Pavliha Vsake oči imajo svojega malarja Živemu človeku se marsikaj pripeti, zlasti na podkurjenem domačijskem zapečku. Konstruktivna kritika kloni pod pezo razpasenega kritikantstva, zato nekdo čuti grandiozno potrebo, da kolega, čigar občasnih komplimentov je sicer deležen za hvalevredno družbeno delovanje, okrca zaradi domnevnega povzemanja znanih, dasiravno vesoljnih resnic iz prevedenih knjig izpod strehe ene umotvorne založbe. Takšen, na srečo zgolj “bilateralen” odziv opljuvanega grize, zato si  še bolj sívi  glavo, ali gre za individualno ali občo oceno, je to sveta preproščina ali presneta zavist, je dobrota zares prislovična sirota ali pa zopet rogovili obrambni mehanizem osebnostnih stisk in kompleksov. 08.10.2018 07:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pošteno sojenje v športnih sporih Mednarodno arbitražno sodišče za šport je trenutno poglavitna mednarodna institucija za reševanje športnih sporov. Vse od njegovega nastanka pa se pojavljajo očitki, da športnikom ne zagotavlja pravice do poštenega sojenja. Ali mora Mednarodno arbitražno sodišče za šport izpolnjevati vse predpostavke pravice do poštenega sojenja? 05.10.2018 10:45
mag. Martin Jančar Misli ob odločitvi Ustavnega sodišča Up 995/15 in nekaterih drugih kritikah kazenskega postopka Pravijo, da je ena tipičnih lastnosti človeka, da poskuša najti v nekem dogajanju določene znane oporne točke ali vzorce, ki mu olajšajo spopadanje z vsakokratnimi izzivi. Na nove izzive se pač poskuša najprej odzvati na ustaljene in že preizkušene načine ter se tako izogniti napakam. Toda kot je mogoče prebrati v pogosto deljenem »memu«* na družbenih omrežjih, ki naj bi citiral Einsteinovo misel – ponavljanje enega in istega načina reševanja težav, ki ne prinese pravih rezultatov, je tudi znamenje neumnosti. Novi izzivi namreč pogosto zahtevajo ne samo ponavljanje starega vzorca, temveč tudi kak korak v novo smer. 03.10.2018 10:05
dr. Marko Novak EU, vladavina prava in ura resnice V prejšnjih kolumnah sem nekajkrat pisal o poljski »sagi« oziroma zdaj že nekajletni, vztrajni demontaži vladavine prava v smislu spornih reform na področju sodstva in sodnega sveta. Bolj ali manj sem tarnal nad brezzobimi bruseljskimi »atomskimi« grožnjami in kroničnim poljskim sprenevedanjem. Pa je vendarle prišla vsaj minuta, če že ne ura resnice: ENCJ je na izrednem zasedanju generalne skupščine do nadaljnjega suspendiral članstvo poljskega sodnega sveta v tej organizaciji. 01.10.2018 08:47
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017 in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. 28.09.2018 07:30
Vlasta Nussdorfer VI./146. Kam s starejšimi Danes živimo bistveno dlje, kot so živele naše prababice in pradedki, prav zato pa je vsakogar rahlo strah starosti. Grozljiv je podatek, da na svetu vsake tri sekunde za demenco zboli vsaj ena oseba, kar tretjina za alzheimerjevo boleznijo. Strah nas je pravzaprav vseh bolezni, bolnišnic, domov za starejše, revščine, osamljenosti, izgube dostojanstva, nasilja in še marsičesa. Tudi vojn in uničenega okolja, da o številnih katastrofah niti ne govorimo. Se pravice starejšim zmanjšujejo ali je to le opažanje tistih, ki jih skrbi položaj starejših? 26.09.2018 07:15
prof. dr. Matej Avbelj Cel svet je proti nam Evropa ravbarska je spet pokazala svoj pravi obraz. Že pred meseci se je evropska komisija spravila na ubogi poljski narod, ki ga želi njegova demokratično izvoljena oblast spet napraviti krščanskega, homogenega, predvsem pa zavarovati družino in obraniti sveto poljsko zemljo pred migranti. Ni trajalo dolgo pa je padlo še po Madžarski. Zunanji minister te vsestransko vzorne države je oznanil, urbi et orbi, da je evropski parlament s sprožitvijo postopka po 7. členu užalil madžarski narod in ga kaznoval, ker tudi Madžari niso sprejeli migrantov. Slednjič je zaropotalo še s slovenskih diplomatskih dvorov. Evropska komisija nas je, kljub pozitivnemu mnenju njene pravne službe, pustila na cedilu in ni tožila Hrvaške. Cel svet je proti nam. 24.09.2018 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Globoko v gozdovih Polpretekla zgodovina razdvaja vsakokratni narod še desetletja in celo stoletja po koncu tragičnih dogodkov. Zgodovina slovenskega naroda in države, kot bralci dobro vedo, pri tem ni izjema. Zato sta dobrodošli vsaka nova objava in razlaga preteklih dogodkov, saj le te omogočajo odstiranje in razčiščevanje starih ran ter pripomorejo k sobivanju v sedanjosti in prihodnosti. 21.09.2018 08:28
mag. Martin Jančar Tudi odrasle ubijajo, mar ne? Vprašanje iz naslova seveda izhaja iz filma Tudi konje ubijajo, mar ne?, filma, katerega sporočila takrat, ko sem ga gledal kot mladenič, nisem najbolje razumel in katerega sporočilo je presenetljivo aktualno prav danes. Prikazuje namreč vso absurdnost in bedo boja za preživetje v gospodarski krizi. Ta beda je še posebej bizarna, ker zlorablja nekaj, kar bi naj bilo dejansko uživanje – ples. Postavlja dilemo, ali je takšno pehanje sploh vredno življenja. Ne nazadnje tudi zato, ker prikazuje nebogljenost navadnega človeka v primežu širših zgodovinskih dogodkov – v tem primeru velike gospodarske krize v ZDA leta 1932. 19.09.2018 09:52
Jan Zobec Skrajni čas Čas je za zasebno lastnino in za zasebni kapital. Končno! Zato iskrena hvala neki politiki, da je s tistimi javno izraženimi namerami dvignila prah in aktivirala val zaskrbljenosti za temeljni institut prava. Prav je in skrajni čas je, da se začnemo zavedati njenega, za svobodo posameznika in njegovo blaginjo bistvenega pomena – še posebej, ko ne gre le za drobnjakarske sosedske spore, ampak za poskuse oderuške, zaplembene obdavčitve najsposobnejših, tistih, ki s svojim delom, ustvarjalnostjo in osebnim odrekanjem vlečejo nacionalni voz – z vso nebodigatreba navlako, ki se na njem udobno prevaža in se pri tem še šopiri. 17.09.2018 07:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek To še vedno niso ta kazniva dejanja Upor zoper nevzdržno oblast je naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. 14.09.2018 09:47
Vlasta Nussdorfer VI./145. Ali kot varuhinja res skrbim le za migrante? Varuh predstavlja nadzor oblastnikov, tako državnih, lokalnih kot tudi tistih, ki so jim bila podeljena javna pooblastila. Pri svojem delu se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, pri intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja. Je popolnoma neodvisen in samostojen. Organom lahko pošlje predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih dolžni obravnavati in nanje odgovoriti. 12.09.2018 08:35
prof. dr. Marko Pavliha Zgodovina(r) na kvadrat James Joyce se je bojda bal zgodovine kot nočne môre, iz katere se je zaman poskušal prebuditi. Mene takšen nihilizem iz zblojenega Uliksesa odbija, ker raje sanjarim o jezerskih globočinah dobrih in slabih izkušenj ter lepih in grdih spominov, s katerimi napajam svoj današnji vrt, da bo za vse čim bolj rodoviten, tudi zame. 10.09.2018 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Korak nazaj Evropsko sodišče za človekove pravice je pogosto zadnja bilka številnih pritožnikov, ki jim domači pravni redi niso učinkovito zavarovali njihove pravice. Ko Evropsko sodišče poda sodbo in ugotovi eno ali več kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), jo morajo države izvršiti v domačem pravnem redu. Kako pa naj Evropsko sodišče postopa, če država ne želi izvršiti njegovih sodb? 07.09.2018 08:35
mag. Martin Jančar O strahu in upravljanju države Verjetno je glede mojih današnjih razmišljanj najprej potrebno odločno opozorilo ali, kot bi rekla današnja mladina, »disclaimer«, da sam trenutno nimam političnih preferenc v nobeni smeri. Tudi na zadnjih volitvah sem svoj glas neki politični stranki oddal iz razlogov, ki bi jih v kakšni anketi označili s kategorijo »drugi razlogi«, in ne, ker bi verjel v njen program ali ga zagovarjal. 05.09.2018 10:21
dr. Marko Novak Nova vlada in sodstvo V razmeroma kratki zgodovini naše države se je po vsakih volitvah z novo vlado in novimi ministri zgodovina posameznih resorjev pričela pisati na novo. Navadno je nov minister ali ministrica prinesla svoj »ego« in pričela z reformami – tudi tam, kjer te niso bile potrebne ali vsaj niso bile dobro domišljene. To je stroki povzročalo probleme, saj so se mnoge reči pričele postavljati na novo, kar je rutinsko, vsakodnevno delo le upočasnilo, pri tem pa na daljši rok ni prineslo kakšnega napredka. 03.09.2018 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nasilno ponižujoča policijska država se lahko začne pri osebni izkaznici Pa naj tokrat začnem s povzetkom jasnega odgovora na enostavno pravno vprašanje glede –psihološko bolj zapletene - nevzdržnosti policijskih praks. Ljudem ni treba ves čas imeti pri sebi osebnega dokumenta. Policija ne sme kadarkoli od ljudi zahtevati osebnega dokumenta. 31.08.2018 13:19
Vlasta Nussdorfer VI./144. Za kaj vse bomo (še) zbirali donacije? Te dni sem malo bolj pozorna na zbiranje donacij za različne namene. Kar verjeti ne morem, za kaj vse ljudje zbiramo denar, zamaške, dražimo darila znanih športnikov ... 29.08.2018 13:02
prof. dr. Matej Avbelj Trenutek preloma Času, ki ga živimo, lahko očitamo marsikaj, ne moremo pa ga označiti za dolgočasnega. Globoko v postmoderni, sredi digitalne revolucije, napredujoče globalizacije, spreminjajočega se geopolitičnega ustroja sveta in privatizacije moči ter njenih nosilcev, se bije izjemna bitka za resnico. Vsi si jo lastijo. Vsi so jo že našli. In onim drugim odrekajo pravico do nje ter vse, kar imajo ti drugi povedati, oni prvi označijo za lažno novico. Doba fake news je slednjič, vem, da se sliši paradoksalno, doba spopada za resnico, ki se neposredno odvija kot spopad moči in nemoči med vse bolj degutantnimi ustvarjalci naše družbene realnosti. 27.08.2018 07:57
prof. dr. Jernej Letnar Černič 1968 V teh dneh se spominjamo petdesetletnice brutalnih dogodkov avgusta 1968 v nekdanji Češkoslovaški, ko so sovjetske in druge vojske varšavskega pakta krvavo zatrle praško pomlad, umorile čez sto protestnikov in jih še nekajkrat več poškodovale. Čeprav takratni dogodki tonejo vse bolj v pozabo, so sporočila praške pomladi vsaj tako aktualna kot pred petdesetimi leti. 24.08.2018 08:21
mag. Martin Jančar V sodni dvorani Ena izmed pozitivnih strani dela sodnika na ljubljanskem okrožnem sodišču je, če se seveda navdušuješ nad takimi rečmi, delo v zgradbi sodne palače na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. Glede tega vidika dela, še zlasti, ko sediš v velikih razpravnih dvoranah, verjetno ni mogoče najti sodnika, ki bi ostal popolnoma ravnodušen. 22.08.2018 10:01
Jan Zobec Kaos v Podeželici Slovensko esteblišment pravništvo se ima v dominantni večini za napredno in levo usmerjeno. Tako zelo, da se celo takrat, ko se nekdo iz te elite postavi za nekoga iz konservativnega bloka, ker so mu bile v sodnem procesu dramatično kršene človekove pravice, bralcem ali svojim »šefom« uvodoma opraviči, da tega človeka ne ceni, da njegovo politiko in njegova ravnanja ne odobrava, celo prezira, a da je šla sodna mašinerija tokrat le predaleč ter da zato zoper flagrantno lomastenje po človekovih pravicah dviga svoj glas. 20.08.2018 07:40
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Opazoval sem psihologijo potrošnikov, ki imajo pravice … Včasih grem v trgovino opazovati ljudi. Najraje grem v kolesarsko trgovino. Če se ljudje ne zdijo zanimivi, se mi kolesa vedno zdijo zanimiva. Vedno so vsa lepa. Tudi tista umazana in brez razumne nege. Ljudje, ki prihajajo, so čisti. Tudi lepi. Ne za vsak par oči. Ne vsi. Ne v celoti. 17.08.2018 08:45
Vlasta Nussdorfer VI./143. Kako bo ravnala nova vlada Skoraj vsak konec ima nov začetek in za vsakim začetkom je po navadi prej ali slej tudi konec. Zgodbe se namreč ponavljajo.
Vedno upamo, da bo bolje, kajti nihče si ne bi želel živeti slabše. Tako je tudi v politiki. Preobrat običajno prinesejo volitve, pa čeprav je veliko »novih« obrazov starih. Stavimo nanje, upamo, pričakujemo, želimo, celo zahtevamo. 15.08.2018 07:36
prof. dr. Marko Pavliha Kako pridobiti prijatelje Vsaj nekaj milijard ljudi ni več v stiski glede zadovoljevanja najosnovnejših bioloških potreb po preživetju, a zato tem bolj psihološko koprni po neodgovorni svobodi, pravicah namesto dolžnostih, možnosti izbire, ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, moči, uveljavljanju in zabavi. 13.08.2018 08:18
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ob Donavi Evropska komisija se v zadnjem letu upravičeno posveča razjedanju vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem.  A enaki, če ne še hujši problemi se skrivajo tudi v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, kjer pravna država v dobršni meri obstaja le v formalnih pravnih virih, v praksi pa jo iščemo zaman. A uradnikom iz slonokoščenih stolpov bruseljskega Berlaymonta se ne sanja, kako pomanjkljivo delovanje vladavine prava vpliva na življenja običajnih ljudi v vzhodni Evropi. 10.08.2018 09:26
mag. Martin Jančar O čem razmišljajo superbogati? Med večernim sprehodom po rivi razmišljam, kako je počitnikovanje v kakšnem bolj poznanem kraju na jadranski obali, zlasti zaradi dediščine naše rajnke države, pogosto zanimiva izkušnja, ker na razmeroma majhnem območju naletiš na ogromen razpon med načini preživljanja dopusta. 08.08.2018 09:34
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Politika in oblastniško strankarjenje sta bistveno različni zadevi Dahl je odlično pojasnil razliko med tremi bistveno različnimi zadevami. Eno je odločanje (v smislu upravljalskega vladanja) manjšine. Drugo je odločanje večine. Tretje pa je odločanje-vladanje-oblastnikovanje manjšin. Tudi v Sloveniji lahko opazujemo vladanje (kot oblastniško strankarjenje) manjšin – večjih, manjših in majčkenih strank. 03.08.2018 07:10
Vlasta Nussdorfer VI./142. Nam bodo polnoletni otroci dali dovoljenje? Kljub poplavi zakonov in uredb, tako domačih kot evropskih, ki naj bi nas zaščitile pred zlorabami, najbrž nismo bili še nikoli tako ranljivi, v takem krču in strahu pred neznanim in negotovim. Na nas preži tisoče nevarnosti. V skrbeh smo, da bi nas napadli hekerji, da bi nam kdo vdrl v računalnik, telefon, ukradel identiteto ali nas presenetil na sto in en neprijeten način ... 01.08.2018 09:13
prof. dr. Matej Avbelj Zadeva LM in njen ustavni potencial Sodišče EU (SEU) je končno presodilo v nestrpno pričakovani zadevi Celmer C-216/18 PPU. V njej je irsko predložitveno sodišče spraševalo SEU, kako naj v okoliščinah konkretnega primera pred seboj razlaga pravo EU, ki ureja evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Nepoučeni opazovalec bi lahko samo zamahnil z roko, rekoč še eden od mnogih primerov ENPP, in šel dalje. Toda to bi bila velika napaka. 30.07.2018 07:05
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kletka Svoboda kritičnega izražanja zoper različno sporno postopanje državnih oblasti še vedno v številnih evropskih državah ni samoumevna, splošno sprejeta in učinkovito zavarovana. Evropsko sodišče je pred poletnimi počitnicami objavilo že dolgo pričakovano sodbo v zadevi treh deklet, članic skupine Pussy Riot, ki so jih ruska sodišča pred leti kazensko obsodila zaradi poskusa kritičnega prepevanja zoper oblasti, v eni izmed ortodoksnih cerkva v Moskvi. 27.07.2018 08:39
mag. Martin Jančar Ob odločbi Ustavnega sodišča o ZOPNI Všeč mi je občutek, tako značilen za prve dneve sodnih počitnic, ko ta veličastna zgradba na Tavčarjevi postane tiha in brez vibracij, ki jih je zaznati, kadar je delovanje sodišča v polnem teku. Sodna palača postane podobna sakralnim objektom, v katerih ni slišati glasnega govorjenja in kjer je končno mogoča kontemplacija tudi o vprašanjih, ki niso samo, recimo temu, obrtne narave, temveč postavljena o temah, značilnih za ta zapleteni pojav, ki mu služimo in katerega akterji smo pravniki. 25.07.2018 09:43
Jan Zobec Kjer je beseda, tam je moč Tragedija prava je v bistvu ena sama. Nad njim namreč ni Boga – ali (za ateiste) matere narave. Je samo človek, z vsemi svojimi slabostmi in nepopolnostmi. V eksaktnih znanostih so šarlatani, bleferji in lažni preroki hitro ter lahko razkriti in prepoznani. Naravno-znanstvene hipoteze neusmiljeno potrdi ali ovrže naravni eksperiment. Tako kot v športih, za vse enako, eno samo univerzalno merilo pove, kdo je najboljši: stotinke sekunde, centimetri, neposredno merjenje moči, knockdown, štetje do deset in knockout ... 23.07.2018 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek »Republikanizem« namesto »desnica« Drži, kar je Jonathan Haidt zapisal v knjigi Pravičniški um. Izvirna slepa pega večine tistih, ki želijo biti javno prepoznavni kot predstavniki dnevnopolitične levice, je odsotnost mišljenja o vplivih njihovih jezikovnih trditev, zahtev in prizadevanj na moralni kapital družbe. 20.07.2018 15:22
Vlasta Nussdorfer VI./141. Je dom sploh človekova pravica? Ali je država s svojim aparatom naredila dovolj za tiste, ki si sami ne morejo kupiti in niti najeti primernega stanovanja? Zakaj ni povsod dovolj bivalnih enot in je pomembno, kje živiš? Kaj je s tistimi, ki jim grozi deložacija in z njo še "izguba" otrok? 18.07.2018 07:27
prof. dr. Marko Pavliha Washingtonski zapiski dr. Boža Cerarja Živo se spominjam najstniškega poletja 1978, ki sem ga na velikodušno povabilo ljubega strica - maminega brata preživel na severovzhodu Amerike, večinoma v New Jerseyju in jabolčnem New Yorku, obiskal pa sem tudi Washington, Chicago in še nekaj zanimivih krajev. 16.07.2018 06:39
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavnost »tekočih poslov« odhajajoče vlade Vladavina prava zavezuje vsakokratno izvršilno oblast, da deluje na podlagi ustave in zakonov, in ji vsaj teoretično preprečuje, da ne sprejema samovoljnih odločitev v korist različnih interesnih skupin. Ko predsednik vlade odstopi, vladi preneha mandat in izgubi polna pooblastila, saj lahko opravlja le »tekoče posle«. Kako ustavno in upravno pravo opredeljujeta »tekoče posle«? 13.07.2018 07:00
dr. Marko Novak Ob koncu mandata Pred nekaj dnevi se mi je izteklo šestletno obdobje članstva, pri čemer sta zadnji leti pomenili tudi predsedovanje Sodnemu svetu RS. Šest let je kar dolgo obdobje, v katerem se marsičesa nabere. 09.07.2018 08:25
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O radikalnem etiketiranju in etiketi radikalnosti O vprašanju »radikalnosti« sem že pisal (Objektiv, 25. marca 2017). Začel sem ga s citatom prof. Žižka: »Danes si radikalen že z razumnimi zahtevami izpred 50 let.« Stavek zadeva predvsem današnja razmišljanja, ki pomenijo zavzemanje za močno socialno državo, učinkovito zaščito socialnih pravicah, ustvarjanje večje socialne pravičnosti in poudarjanje solidarnosti kot vrednote. Oziroma, zadeva nasprotujoče odzive na takšna razmišljanja. 06.07.2018 06:46
Vlasta Nussdorfer VI./140. Ali spoštujemo zasebnost otrok? Sprašujem se, kakšna je zasebnost otrok na spletu, če o njih odločajo njihovi starši, sploh če si niso enotni. Smo do modernega pojava dovolj kritični in ali se zavedamo, da v tem posebnem svetu ostane prav vse, kar se tam znajde? Nam bodo otroci, ko bodo najstniki, iskalci zaposlitve ali celo odrasli, hvaležni ali nam bodo morda kdaj izstavili račun? Se nam bo to, kar nas povezuje in zanima danes, še zdelo tako privlačno tudi jutri? Premislimo, morda dvakrat, preden se dokončno odločimo, da vse delimo s svetom, ki nas pogosto niti ne pozna, si bo pa to zapomnil. Za vse večne čase. 04.07.2018 07:20
prof. dr. Matej Avbelj Pravna samokolnica Izpod peresa Jerneja Letnar Černiča je že pred tremi leti na teh straneh vzniknila kolumna, z naslovom: Zrno dobrega. V njej zapiše tudi tale odstavek, ki si ga izposojam v celoti: »Boris Furlan, eden izmed utemeljiteljev pravoznanstva in filozofije prava na Slovenskem in nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete, predvsem pa pokončen človek, se je skozi življenje težko prebijal. V kolektivni zavesti slovenskega naroda ostaja kruta epizoda, ki jo je v noveli »Joycev učenec« literarno popisal Drago Jančar, ko je obolelega Furlana množica v Radovljici s samokolnico odpeljala proti Savi in ga v njej želela utopiti, a ga je nato v zadnjem trenutku rešila njegova druga žena Vera in skrivnostna črna limuzina (str. 337).« 02.07.2018 08:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Navidezno udobje namesto zasebnosti? Globalne tehnološke gospodarske družbe kujejo na spletnih družbenih omrežjih iz meseca v mesec vse večje dobičke. Njihovi uporabniki so v zameno za navidezno udobje pametnih aplikacij pripravljeni zanemariti svojo pravico do zasebnega in družinskega življenja. Pred tem jih ne more rešiti niti pred kratkim uveljavljena Splošna uredba Evropske unije o varstvu osebnih podatkov. 29.06.2018 08:07
mag. Martin Jančar Utrinki pred dopustom Na levi strani moje domače delovne mize se je nabral za dobrega pol metra visok kup knjig, ki bi jih želel podrobneje prebrati. Od tega je zgolj eno mogoče pogojno označiti kot beletristiko, preostale so bodisi neposredno ali pa vsaj posredno, kot pravnoteoretična ali pravnofilozofska dela, povezana s poklicem, ki ga opravljam. 27.06.2018 09:27
Jan Zobec Podeželska Oceanija Oceanija je ime Orwellove države v njegovi kultni distopiji 1984. Fantazijska grozljivka, postavljena v prihodnost in navdahnjena s komunistično - lahko katerokoli totalitarno državo. Pisana in razumljena kot opomin – ki bralca napolnjuje z grozo in hkrati upanjem, da je kaj takega, o čemer govori roman, tukaj in zdaj ter v predvidljivi prihodnosti že zaradi zavezanosti vrednotam ustavne demokracije, katerih prvi garant, varuh in nosilni steber je neodvisno, kompetentno in razumni pravni argumentaciji zavezano sodstvo, preprosto nemogoče. Pa vendar. Je res? Poglejmo. 25.06.2018 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izraz »demokracija/demokrat« naj ne bo floskula Predstavljam si, da si v državi, ki želi širiti in krepiti demokracijo, prav politiki od vseh reči najbolj prizadevajo za pogovor. Četudi zelo polemičen. Za soočanje prepričanj. Četudi nadvse raznolikih. Za sodelovanje. Četudi nadvse težavno. Za iskanje ideoloških stičišč. Ne za vztrajanje pri razlikah, ki so – izkustveno potrjeno – že same po sebi manjše, kot se želijo prikazati in manj nepomirljive, kot se zdijo v poenostavljenih, pavšalnih in mitsko, ali dogmatično prevzetih predstavah ljudi. 22.06.2018 11:45
Vlasta Nussdorfer VI./139. Nas diskriminacija drugih sploh zaboli? Kdo je še ni doživel ali vsaj zaznal? Že v šoli smo imeli tu in tam občutek, da je kdo privilegiran, da se komu ne piše najbolje ipd. S službo so prišle nove tegobe. Nekateri so napredovali hitreje, pa čeprav niso bili ravno "perle", drugi so vedno dobivali težje naloge in preizkušnje, kjer se niso mogli prav izkazati. Radi smo rekli, da pravice ni, a to je bilo zelo težko dokazati. Seveda je še veliko huje za ljudi, ki spadajo v različne manjšine, tudi zaradi invalidnosti, rase, spolne usmerjenosti, bolezni, starosti ... 20.06.2018 06:28
prof. dr. Marko Pavliha Spomini in spoznanja profesorja Ernesta Petriča Prepogosto pomanjšujemo že tako in tako prislovično kvantitativno in kvalitativno pritlikavost  slovenskega naroda, namesto da bi bili ponosni na svojo veličino na mnogoterih področjih, od športa in umetnosti, vse do meddržavnih zadev. Običajno slišimo le kritike na rovaš ljubljanske diplomacije, pozabljamo pa na ugledne osebnosti, ki so si jih zaradi odličnosti in ne zgolj zaradi morebitne simpatičnosti zapomnili celo v svetovnih centrih odločanja. 18.06.2018 06:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Štiriindvajset let Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji

Slovenija je pred dobrim mesecem obeležila petindvajsetletnico vstopa v Svet Evrope,  regionalno mednarodno organizacijo, ki se zavzema za varovanje človekovih pravic, vladavino prava in demokracijo. Še dobro leto kasneje pa jo je začela zavezovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, verjetno eden od temeljnih dokumentov, ki so nastali v okviru Sveta Evrope. Kako je v teh letih Evropska konvencija vplivala na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji?

 15.06.2018 09:17
mag. Martin Jančar Misli ob branju biografije Gustava Radbrucha Praktično delo v pravu je največkrat neobremenjeno z vprašanjem, kakšni so ljudje, ki so oblikovali  ta naš miselni »prostor«, v katerem delujemo. Kdo in kakšni so recimo poslanci, ki so s svojimi mislimi in idejami pomagali pri nastajanju nekega zakona, ni vprašanje, ki bi kdaj prišlo v interesni fokus pravnika. 13.06.2018 08:11
dr. Marko Novak Incident na Vrhovnem sodišču in ugled sodstva V zvezi s trenutno afero »vrhovni sodnik Zobec v. pravosodni policist«, ki zanima ne le pravosodje, temveč tudi splošno javnost, naj pristavim še pisker osebnih pogledov na ta »napad« ali incident, kakor koli bi ga že kdo imenoval. Četudi neposredno ni kaj veliko prispeval k ugledu sodstva v javnosti, prej obratno, vendarle menim, da je bil koristen, saj je razkril ali obelodanil določene zadrege, kjer imamo še možnosti za napredek. 11.06.2018 08:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj pa, če ljudje skoraj obožujejo oblastniško avtoritarnost? Kaj pa, če problem res niso ljudje, ki ravnajo v vlogi nosilcev – neke, nekakšne, katerekoli – oblasti, ampak so problem premnogi drugi ljudje, ki jih nosilci oblastnih vlog ukazovalno naslavljajo in podrejajo? Kaj pa, če torej ni problem oblast kot taka, ampak odnos ljudi do oblasti, oblastništva in ukazovanja? Pa saj je bilo prav o tem že veliko napisanega; od Aristotela in Foucaulta, Arendtove in Freuda, do Žižka, Dolarja in Petersona. 08.06.2018 11:47
Vlasta Nussdorfer Svetovni dan okolja opominja Vsako leto 5. junija praznujemo. Svetovni dan okolja namreč. Ali se že zavedamo, da je v teh časih marsikaj povsem drugače, da države še vedno premalo razmišljajo o skrbi za okolje, kršitev pravic pa je žal vse več? Narava neusmiljeno vrača udarce, ki jih prejema, a niti najhujše katastrofe odgovornih ne izučijo. Se sploh zavedamo pravice ljudi do zdravega okolja? 06.06.2018 08:47
prof. dr. Matej Avbelj Povolilna kolumna Slovenija je izbrala. Za vsakogar nekaj. Devet političnih strank. Nizka volilna udeležba. Vse to obeta veliko povolilnih barantanj. Izplen je negotov. Od mavrice z rumeno na čelu, do pretežno rdeče večerne zarje. Diskurz bo pester. Najbrž z nadaljevano tendenco navzdol. Tako bo tudi z javnimi zadevami. Kako bo z državo in skupnim dobrim, ne vemo, ker ne moremo vedeti. Najbolj gotovo je, da bo precej po starem. Pa čeprav bodo izzivi terjali mnogo novega. Če temu kot država, skupnost in posamezniki ne bomo kos, brez skrbi. Nismo edini. 04.06.2018 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zakaj Slovenija zaostaja za Nemčijo? Večina slovenskega prebivalstva si razumljivo želi, da bi lahko živeli v sodobni evropski državi, kjer bo življenjski standard primerljiv z najbolj razvitimi evropskimi državami ali celo boljši, od višine osebnih dohodkov do dostopnosti in kakovosti storitev socialne države. A podatki žal kažejo, da slovenska država še vedno stopica za najbolj razvitimi evropskimi državami, kot je denimo Nemčija. Zakaj torej Slovenija po kakovosti življenjskega standarda zaostaja za Nemčijo? 01.06.2018 08:30
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah Volitve v državni zbor – če se ponovijo na svoja običajna štiri leta – so zanimive tudi zato, ker kažejo, kako se spreminjajo fokus in potrebe prebivalstva države. Analize, ki jih opravijo politične stranke, njihovi strategi in specialisti, ki obvladajo trženje na tem specifičnem področju, pokažejo na tiste občutljive točke, ki se jih lahko nato ustrezno poudari in izkoristi. 30.05.2018 09:09
Jan Zobec Dva svetova Da je Vrhovno sodišče v finančno izjemno težavnem položaju, ve vsak, ki sedi na Tavčarjevi 9 – od sodnikov in svetovalcev, bibliotekark, do administrativnega in tehničnega osebja, lahko bi rekel vsakdo, čigar delo je vsaj posredno povezano z izpolnjevanjem ustavne vloge Vrhovnega sodišča kot tvorca živega prava. Dovolj je že prvi vtis, ki napolni obiskovalca ob sprehodu po hodnikih drugega nadstropja ljubljanske sodne palače. 28.05.2018 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O smrti univerze in nemišljenjskih profesurah Univerze kot proizvodni obrati obrazcev, potrdil in enosmerne nemišljenjske nekritičnosti, kot ogledalo golega razvoja tehnološkosti in odmiranja pogojev in meril napredka. Profesorji kot karierni samopromotorji in papirološki ponavljalci. Študentje kot ujetniki nemišljenja in birokracije bližnjic. Znanost kot manipulacija. Branje kot ekscentričnost. Knjige kot razmetanje. In to je ta svet … Je? 25.05.2018 07:25
Vlasta Nussdorfer VI./138. Zakaj toliko nestrpnosti Se vam zdi, da smo strpni? Poglejte spletne strani, vstopite v klepetalnice, preberite odzive na medijske nastope politikov pred volitvami, oglejte si prenose pomembnih domačih nogometnih tekem in dogodke, ki jim sledijo. Odgovor bo na dlani — znamo biti, a niti nočemo. 23.05.2018 08:32
prof. dr. Marko Pavliha Vabi-sabi ali nauk o optimalni nepopolnosti V somraku obče gonje slehernika zoper vsakogar, bellum omnium contra omnes, nemara ni odveč previdnost v stilu  caveat emptor, da ne bo koga pomotoma požgečkalo ali mu vzbudilo občutka zlorabe: vabi-sabi ne pomeni (ne)spodobnega digitalnega povabila od osebe po imenu Sabi(na), marveč gre za japonski nauk o lepoti minljivosti, spremenljivosti in nepopolnosti vsega, kar nas obkroža, o modrosti v naravni preprostosti, ki se odraža v slavljenju nepopolnosti, prehodnosti in staranja, v občutenju veselja v neznatnih malenkostih in duševnih globočinah. 21.05.2018 07:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju sobivanja Baskija, ena od najbolj razvitih evropskih regij, je pred nekaj tedni s prenehanjem delovanja teroristične skupine Eta vsaj formalno zaprla enega od temnih poglavij svoje polpretekle zgodovine. A kot še predobro vemo iz slovenskih izkušenj, je sobivanje med različnimi skupinami v tranzicijskih družbah težje uresničiti v vsakdanjem življenju. 18.05.2018 08:21
mag. Martin Jančar O perspektivah Bil je predvečer silvestrovega leta 1982. Moje pripravništvo na Postaji milice Tezno se je zaključevalo in tega dne sem bil po razporedu v patrulji z mentorjem Avgustom »Gustlom« Črepinkom, okoli dva metra visokim vodjo varnostnega okoliša. Bilo je že pozno zvečer, ko sva morala na Hočko Pohorje, ker so krajani prijavili vlome v več vikendov. Stoenka je komaj zmogla strmo pot po zasneženi cesti in blizu Veronike, lokala, dobro znanega Mariborčanom, sva zavila na slabo spluženo cesto, ki jo je obdajal zamet, kakšne pol metra sveže zapadlega snega. 16.05.2018 09:12
dr. Marko Novak Bureki, fotokopirci in ustavni organi 2.0 Približno eno leto je že, ko je bil sprejet nov Zakon o sodnem svetu, ki je Sodnemu svetu naložil nove zadolžitve, ta pa je še vedno svetlobna leta daleč od pridobitve novih, predvsem večjih prostorov, ki bi omogočili normalno izvrševanje vseh njegovih dosedanjih in novih pristojnosti. 14.05.2018 07:13
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odločilna je nravnost – veljava nenapisanih 'zakonov' Vselej sem bil prepričan, da golo sledenje surovosti »črke zakona« pomeni najprimitivnejšo obliko pravne države in najvišjo stopnjo oviranja vladavine prava. Prav tako, da morajo biti tista temeljna vprašanja o prav in narobe, sprejemljivem in nesprejemljivem, dovoljenem in prepovedanem, ki neposredno zadevajo najpomembnejše vrednote (te ljudje bolj ustvarjamo, kot odkrivamo), moralne odzive (izhodiščno intuitivne) in etične premisleke (o spodobnosti, primernosti in obči koristnosti) izvorno nepogojena s sistemom oblastno uzakonjenih formalnih pravil in funkcionalno neodvisna od črke zakona. 11.05.2018 07:28
Vlasta Nussdorfer VI./137. Kako država prisluhne osebam s posebnimi potrebami? Že leta se sprašujem, ali država vidi vse drugačne – tiste, ki potrebujejo večjo in stalno skrb. Kako jim je pripravljena olajšati življenje, ki je zanje zelo težko, predvsem pa, ali ni največja skrb prepuščena prav najbližjim? 09.05.2018 07:27
prof. dr. Matej Avbelj Jambori z rdečo zvezdo V teh dneh smo v slovenskih medijih lahko prebrali, da bodo v Ljubljani pohodnike spet pozdravljali jambori z rdečo zvezdo. Tisti, ki smo nekoliko mlajši, smo se počutili nekoliko izgubljene. Najprej smo pogledali na koledar. Piše se leto 2018. Potem smo brskali po svojem otroškem spominu, a nikjer nismo našli ladij s tovrstno ozaljšanimi jambori. Kolikor daleč nam je nesel pozno-socialistični šolski spomin, nikdar nas niso učili, da so bili gusarji partizani. In obratno, da bi bili partizani gusarji!? Za kakšne jambore torej gre in, če je res leto 2018, ali je Ljubljana še v Sloveniji, ki je leta 1991 nastala kot demokratična republika, pravna in socialna država? 07.05.2018 07:25
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dobre prakse z Vzhoda Vzhodnoevropske države se v zadnjih desetletjih trudijo ponotranjiti načela ustavne demokracije, svobodne demokratične družbe in vladavine prava. Nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom. Ena izmed uspešnejših zgodb prihaja iz Romunije, ki je vsaj delno uspela presekati s starimi praksami in ponotranjiti delovanje državnih oblasti v skupno dobrobit. Ali se lahko slovenske državne oblasti kaj naučijo od reforme vladavine prava v Romuniji? 04.05.2018 07:54
Jan Zobec Telefonska justica po slovensko Ste že kdaj slišali za telefonsko pravo? Da ne bo pomote, tu ne gre za ožje področje znotraj prava telekomunikacij ali informacijske tehnologije. Pojem je psevdo-pravni, natančneje, gre za pojem sociologije socialističnega (totalitarnega in avtoritarnega) prava. S pojmom telefonskega prava sem se prvič srečal v delih Zdeneka Kühna, Davida Kosařa in Rafala Manka, v katerih obravnavajo fenomen tretje pravne tradicije – in njenega preživetja tranzicije. 30.04.2018 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Prof. dr. Jordan Peterson »Izvaja se politični pritisk na kariero, na tvojo prihodnjo kariero. Vsekakor smo v nevarnosti, da ne bomo mogli več imeti dejanskega pogovora o človeški biologiji in spolnosti na univerzi. Mogoče smo že na tej točki... Toliko je stvari, o katerih sedaj na univerzi ne moremo govoriti. To ni več kraj za tovrstne debate« (Jordan Peterson). 27.04.2018 07:11
Vlasta Nussdorfer VI./136. Otrok v preseku med starši, institucijami in zagovornikom Za otroke tako radi najdemo lepe besede, vemo kako bi moralo biti, pa žal ni. Spoznamo se na delo vseh institucij, jim beremo levite in iščemo odgovore, ki bi potrdili naš prav. Znamo povedati, da so postopki predolgi, a jih ne generiramo mi, pač pa nasprotna stran, pravico bomo, če ne uspemo doma, iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, nenazadnje prav zaradi največje koristi otrok. Ti si to zaslužijo, mar ne? Zagovornika bi želeli le, če mu bo otrok povedal, da smo mi najboljši. Čigav naj bo torej ta naš otrok in kakšen njegov "glas"? 25.04.2018 07:25
prof. dr. Marko Pavliha O državljanski nepokorščini Medicinski sestri Josie Butler iz novozelandskega mesta Christchurch je pred več kot desetimi leti dokončno prekipelo na žgečkljiv način, ko je na novinarski konferenci ministru za gospodarski razvoj Stevenu Joyceu v obraz zalučala gumijasti dildo v znak protesta zoper zavezo, da bo njena država pristopila k proameriškemu čezpacifiškemu partnerstvu. 23.04.2018 07:30
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vzpon pametnih strojev Razvoj robotike in umetne inteligence napreduje skoraj vsakodnevno. Le vprašanje časa je kdaj se bodo prizori iz znanstvenofantastičnih filmov preselili na ulice sodobnih mest. Pravo se še ni znalo primerno odzvati na vzpon pametnih strojev in celostno odgovoriti na različne dileme človekovih pravic. Ali je potrebno robotom podeliti pravno subjektiviteto in kdo odgovarja za njihove posege v človekove pravice? 20.04.2018 08:48
mag. Martin Jančar O goljufih in oderuhih Američani dobro poznajo rek P. T. Barnuma, ki ga lahko prevedem samo približno, češ, vsako minuto se rodi nov naivnež (there is a sucker born every minute). In brez takšnih ljudi bi verjetno tudi moj posel bil bistveno manj potreben. In drznem si reči, da tudi družbeno ekonomska ureditev, v kateri živimo in ki prosto po Fukuyami predstavlja konec našega civilizacijskega razvoja, občutno prispeva k temu. 18.04.2018 08:42
dr. Marko Novak Je Slovenija varna pred populizmom? Neposredno po udeležbi na mednarodni delavnici z naslovom The Rule of Law, Populism and Militant Democracy, ki sta jo organizirala kolega Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič s Fakultete za državne in evropske študije v baskovskem kraju Oñati, razmišljam o možnosti populizma poljskih ali madžarskih dimenzij v naši domovini. K tem razmišljanjem sta me spodbudila omenjena kolega, pa še vsi drugi udeleženci delavnice (njen povzetek bo izšel v Pravni praksi). 16.04.2018 08:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je pravo lahko (skoraj) – poezija? Besede, zapisane in izgovorjene,  niso zato, da bi zapolnjevale prazen prostor. Zapolnjevanje praznega prostora je zločin nad praznim prostorom. Prazen prostor ima lahko močno sporočilno vrednost.  Prazen prostor je svetišče in zakladnica neizgovorjenega in v neizgovorjenem je največje bogastvo vsega, vseh možnosti, genialnosti in neumnosti in neznanja. 13.04.2018 08:05
Vlasta Nussdorfer VI./135. Ali so lahko volitve obet za večje spoštovanje človekovih pravic? Prihaja prav poseben čas. Dvojne volitve in referendum. Pestro je in povsod je čutiti nemir. Nove stranke rastejo kot gobe po res močnem deževju. Vsak teden kakšna. Tudi etablirane z zanosom predstavljajo svoje programe. 11.04.2018 07:09
prof. dr. Matej Avbelj Tri desetletja ustavne praznine Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo Slovenci tako kratko preambulo k svoji ustavi? Ste kdaj pomislili, kakšna politična skupnost smo, da je v preambuli zmanjkalo prostora najprej za svetost življenja, nato pa še za človekovo dostojanstvo? Zakaj bi se vse to sploh morali vprašati in zakaj prav te dni? Potreba se poraja kar sama po sebi. 09.04.2018 07:37
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče na prelomnici Ustavno sodišče je najvišji varuh človekovih pravic in vladavine prave v slovenski državi. Predstavlja zadnje upanje v domačem pravnem redu za pravice običajnih ljudi v bojih zoper včasih arbitrarno delovanje državnih oblasti. Kakšna naj bo vloga ustavnosodnega varstva v času, ko slovenska država in nosilci njene oblasti še vedno niso ponotranjili temeljnih vrednot in pravil zrele ustavne demokracije? 06.04.2018 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kršitve ustavnih in zakonskih pravic delavcev v Luki Koper Zgodba o kršitvi ustavnih in zakonskih pravic prevelikega števila delavcev v Luki Koper ima že dolgo brado. A zdi se, da to ne zanima tistih, ki bi jih to moralo najbolj in zelo zanimati: države – strankarsko koalicijske oblasti in sodišč. Gre za problem, ki je že dolgo tega postal očitni sistemski problem. Večkrat je bil prikazan v tiskanih in televizijskih medijih. A zgodilo se ni nič od tistega, kar bi se nujno moralo zgoditi. Pred pristojnim sodiščem zdaj teže postopek, ki ga je zoper LK sprožil eden od delavcev v takšnem položaju. Seznanil me je z dejstvi in okoliščinami. 30.03.2018 07:15
Vlasta Nussdorfer VI./134. Do rešitve za zaščito zdravja prebivalcev z dialogom Cepljenje že leta pravno in medicinsko stroko postavlja pred izzive, razdvaja posameznike in skupine, odpira številna vprašanja. Varuh človekovih pravic v okviru svojih pristojnosti v zadnjem času odgovarja predvsem na številna pisma, ki opozarjajo na neustavnost predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki bi necepljenim otrokom zaprla vrata javnih vrtcev. 28.03.2018 08:03
Jan Zobec Temelj zaupanja v sodstvo Stopnja javnega zaupanja v slovensko sodstvo je nizka. Res je, da se statistični podatki o tem nekoliko razlikujejo. Eurobarometer je nameril borih 16 odstotkov, najmanj med vsemi članicami EU. Slabo kaže tudi Justice Scoreboard za preteklo leto. Delež tistih, ki menijo, da sodstvo deluje zelo dobro, je najnižje v EU, slabše kot leto poprej. Z nekoliko drugačnimi podatki postreže propagandna brošura Vrhovnega sodišča, izdana ob otvoritvi sodnega leta, vendar brez mednarodnih primerjav. Katerim podatkom verjeti, niti ni pomembno. 26.03.2018 07:10
prof. dr. Jernej Letnar Černič Umanjkanje demokracije Zrelo delovanje pravne in demokratične države terja, da ljudstvo zaupa v njeno delovanje v skupno dobrobit vseh. Zaupanje ljudstva v institucije demokratične in pravne države je v slovenski družbi tradicionalno nizko. Ljudje praviloma ne zaupajo svojim izvoljenim predstavnikom v zakonodajni veji oblasti, ker je med njimi vzpostavljena le krhka medsebojna demokratična vez. 23.03.2018 08:39
mag. Martin Jančar O truplih Že na začetku naj opozorim, da ta prispevek ni za vse, predvsem zaradi tega, ker posega v nekatere tabuje, ki na tak ali drugačen način ljudem omogočajo soočanje z lastno minljivostjo. Zamisel zanj se mi je porodila, ko sem v časopisu prebral članek, ki je odražal pretresenost, ki jo je avtor občutil ob doživljanju sodnega postopka, v katerem je osrednji del predstavljalo ugotavljanje okoliščin smrti oškodovanca. 21.03.2018 07:35
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik kot duhovno bitje V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem. 19.03.2018 07:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Naša skupna miselnost o ekonomiji »Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch). 16.03.2018 07:10
Vlasta Nussdorfer VI./133. So res brez vode in elektrike pri nas le Romi? Varuh človekovih pravic svoje delo opravlja tudi na terenu, saj se vsak mesec odpravi na zunanje poslovanje v eno izmed občin, kjer se sreča z občankami in občani, pogovori z županjo ali županom in ima ob koncu poslovanja še novinarsko konferenco za medije, predvsem lokalne. Tako ljudem ni potrebno prihajati v prestolnico. Seveda jo to izjemna prilika, da od ljudi neposredno sliši zgodbe vsakdana, celo kakšno, do katere sicer ne bi prišel. Tako je bilo tudi marca v Kostelu, eni najmanjših občin v Sloveniji. Kaj vse na poslovanjih izvemo in kako gleda država na številne kršitve človekovih pravic, ki jih izpostavljajo ljudje? 14.03.2018 07:15
dr. Marko Novak Zablode poljske »Bele knjige« Politično uničevanje neodvisnosti poljskega sodstva in tamkajšnjega sodnega sveta se navkljub opozorilom EU glede možnih sankcij le še nadaljuje. Po izvedenih zadnjih reformah, s katerimi je tudi neodvisnost sodnega sveta dokončno padla, saj so mesta razrešenih članov in članic zasedli dokazani simpatizerji in politični zavezniki vladajoče stranke, je novi premier Poljske izdal t. i. Belo knjigo, ki je na 94 straneh namenjena pojasnjevanju drugim državam EU glede potrebnosti reform sodstva v luči grozeče »atomske bombe« Evropske komisije. 12.03.2018 07:38
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ogromna množica Janov in Martin Vzhodnoevropske države vse od padca železne zavese niso najbolj uspešne pri zagotavljanju kakovostnega delovanja institucij demokratične in pravne države. Večina izmed njih ni dovolj učinkovito preprečila delovanja organiziranih hudodelskih združb, ki so ponekod povezane z visoko vsakodnevno politiko. Zadnja ilustracija prepletenosti formalnih institucij in hudodelskih združb je hladnokrvni umor Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove v Veľki Mači blizu Trnave na Slovaškem. 09.03.2018 08:39
mag. Martin Jančar O „Russiagate“ in „Mullerjevi“ obtožnici Na drugi strani luže vse od novembra 2016 eno od osrednjih tem predstavlja tako imenovano „rusko vmešavanje“ v volilno dogajanje ob izbiri predsednika ZDA. Očitki znotraj tega se gibljejo od zatrjevanj, da je Trump t.i „mandžurski kandidat“ do tega, da so Rusi s svojimi vpadi v družabna omrežja ustvarili spore in nasprotja med različnimi ameriškimi družbenimi skupinami. Zadeva, ki se včasih poimenuje tudi „Russiagate“ ne preneha tudi po več kot letu trajajoči, drugače se to ne da opisati, histeriji. Sploh za privržence demokratske stranke se zdi, da se ne morejo izviti iz zapletenosti v to temo. 07.03.2018 08:50
prof. dr. Matej Avbelj Kako do evropskega denarja? V EU se začenjajo priprave na pogajanja o novi finančni perspektivi, 7-letnem proračunskem okvirju po letu 2020. Evropska komisija v strahu pred zamudami hiti. Nova finančna perspektiva naj bi bila pod streho še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019. Sprejele naj bi jo torej še institucije v sedanji sestavi. V nasprotnem primeru grozi mrk na tisoče obstoječih in novih projektov. Pogajalski proces naj bi bil tako kratek in zelo intenziven. Za Slovenijo, ki ima že tako ali tako hude upravljavske težave, bo ta čas nadvse neugoden, ker bodo pogajanja padla prav v čas parlamentarnih volitev in mučnega iskanja nove vlade po volitvah. A slednje je morda še najmanjši problem. 05.03.2018 07:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Liberalna strankarska izbira brez politične alternative? Pojasnjeno mi je bilo, da menda tudi tisti izvoljeni predstavniki ljudstva in kandidati za takšno funkcijo, ki jim besedi »knjiga« in »literatura« nista tuji, res ne razumejo slovnice pravne teorije in politične filozofije. Da so nekako nevedni v dobri veri. A tudi dobroverna nevednost je še vedno samo to – nevednost. 02.03.2018 07:15
Vlasta Nussdorfer VI./132. Ali je prav in pravično Pogosto se kot varuhinja človekovih pravic, ne le ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti, ki ga praznujemo 20. februarja, sprašujem, ali je prav in pravično, da kljub enakim pravicam, ki pripadajo vsem, ljudje živimo tako zelo različno. Nekatere pravice in ustavna načela za ene ostajajo le na deklaratorni ravni, uveljavitev načela pravne in socialne države je zanje nedosegljiva, ker živijo na socialnem dnu, oropani uživanja socialne pravičnosti in osebnega dostojanstva. Izgubljajo ga v vsakdanjem življenju, ko morajo stopati na številne pravne poti uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin, pogosto sami in brez ustrezne pomoči. 28.02.2018 08:08
Jan Zobec Zgodovina se ponavlja – najprej kot tragedija, potem kot farsa Začnimo z romantično vznesenostjo. Letos mineva že 27 let od osamosvojitve, ko je nastajajoča država v Preambuli k Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije zapisala, da takratna razkrajajoča se SFRJ »ne deluje kot pravno urejena država in [da] se v njej hudo kršijo človekove pravice…..« ter se zatem z Ustavo, s katero je bil sklenjen osamosvojitveni lok, zavezala k demokraciji ter spoštovanju in varstvu človekovih pravic. Država Slovenija je bila torej spočeta, utemeljena, ustanovljena in rojena zato, da bi (si) njene državljanke in državljani zagotovili spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic. 26.02.2018 07:31
prof. dr. Jernej Letnar Černič Za čigav blagor? Močne interesne skupine si v slovenski družbi že nekaj let prizadevajo, da bi država razširila kolektivne manjšinske pravice iz varstva avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi na pripadnike albanske, bošnjaške, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti. Poskusi za spremembo 64. člena ustave zaenkrat niso uspeli, zato so pa v predvolilni vročici prešli v ad hoc zakonski predlog skupine poslancev. Ali obstajajo ustavno skladni in stvarno upravičeni razlogi, da bi slovenska država dokončno podelila kolektivne pravice pripadnikom teh skupnosti in istočasno zanemarila kolektivne kulturne pravice vseh ostalih narodnih skupnosti, ki živijo v slovenski družbi? 23.02.2018 07:15
dr. Marko Novak Ob otvoritvi novega sodnega leta Spet se otvarja novo sodno leto in to je vsekakor priložnost za besedo ali dve o preteklem in letu, ki sledi. Splošno je mnenje, že nekaj zadnjih let, da slovensko sodstvo napreduje, saj o tem nenazadnje pričajo številke, statistika torej, ki naj bi – v nasprotju s človekom – bila bolj objektivni pokazatelj stanja. Za razliko od nejevernih Tomažev, ki obstajajo v vsaki družbi, in zdi se prav, da so, da nas vseskozi opozarjajo, nam gledajo pod prste, in da tudi zategadelj, ker jim želimo dokazati, da se motijo, napredujemo – v napredek verjamemo vsi gradniki slovenskega sodstva: od Vrhovnega sodišča, Ministrstva za pravosodje in Sodnega sveta. Evropa pa temu prikimava. To bi lahko rekli tudi za leto 2017. 21.02.2018 08:49
prof. dr. Marko Pavliha Da, vos … :( Ne morem iz svoje srbeče kože, da se ne bi malce poigral s črkami in emotikoni, zato sem prvotni naslov Davos za (ne)pravično upravljanje s človeštvom skrajšal v Da, vos … :(, ki na prvi vpogled ne pomeni ničesar, razen še enega simptoma duševnega počutja, glede katerega pa, hvala velikim duhovom, ni (še) dokazov, da bi šepalo, vsaj pri meni ne. :) Besedica da je kajpak pritrdilni prislov, vos pa je vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov, skozi katero cedi vodo, da bi prišel do morske hrane. 19.02.2018 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zastava, domovina in svoboda – etična celota, ki jo ljudje prepogosto cefrajo … To pa običajno počnejo, ker se jim (filozofsko, moralno, etično in mišljenjsko) izmika razumevanje teh konceptov. Ali vrednot. Ali simbolov – prava, politike, kulture, omike, demokracije, civilizacije … Ne samo, da se nam to ves čas dogaja. Zdi se, da se nam – tudi – to vse pogosteje dogaja. Danes, leta 2018. Ne nekoč, približno na polovici prejšnjega stoletja. Tako smo, taki smo in zato smo vse bolj zasuti s težkim kamenjem, ki ga ne zmorejo umakniti že zdavnaj izrečene besede, izgovorjena pojasnila, spisane knjige, utrjena spoznanja, sprejete odločitve … 16.02.2018 07:15
Vlasta Nussdorfer VI./131. Pravim moškim resnično v bran O moških in ženskah beremo, govorimo, modrujemo, ene in druge kritiziramo, hvalimo, poveličujemo. Najpogosteje se to dogaja ob praznikih, ki so jim posvečeni, pa ob ubojih in umorih, ki doletijo zlasti ženske, pa pred volitvami, ko nekateri še vedno iščejo ženske kvote, v zadnjem času pa tudi ob odkritju številnih skrivnosti nekaterih tujih filmskih zvezd, ki so spregovorile o spolnem nadlegovanju. 14.02.2018 08:36
dr. Marko Novak Brexit, britanski sodniki in ENCJ Evropska mreža sodnih svetov (angleško European Network of Councils for the Judiciary (ENCJ) je seveda združenje sodnih svetov držav članic Evropske unije. Staro je približno štirinajst let, danes pa kar okoli 80 odstotkov njegovega proračuna pokriva Evropska unija. To pomeni, da je tudi Evropska komisija zelo zainteresirana za njegovo delovanje, kar združenju postopoma veča veljavo v ustavnopravnem prostoru Evropske unije. Glede na Brexit, ki naj bi se dokončno zgodil marca 2019, se zastavlja vprašanje prihodnosti članstva »sodnih svetov« Združenega kraljestva v ENCJ. 12.02.2018 07:29
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pozaba Konec januarja smo znova obeležili dan spomina na holokavst. A odzivi na sprevržena hudodelstva so iz leta v leto vse bolj mlačni. Vsakodnevne razmere v slovenski družbi in v primerljivih srednje ter vzhodnoevropskih družbah kažejo, da holokavst in podobna hudodelstva zoper človečnost, denimo v slovenskih jamah, rudnikih in travnikih, vse hitreje prehajajo v pozabo. S tem se počasi, a vztrajno znova ustvarjajo pogoji za ponovitev takšnih hudodelstev. 09.02.2018 07:13
mag. Martin Jančar O skupinskem in timskem delu (misli ob odhodu sodelavke) Z določenimi zadevami pri svojem delu se miselno pogosto ne ukvarjaš prav veliko, ker predstavljajo neko danost, ki načelno ne povzroča večjih težav. Stvari so pač takšne, si rečeš, jih integriraš v miselno shemo svojega delovnega okolja in deluješ v njej. O izvoru in morebitnih nadgradnjah se tako ne sprašuješ oziroma do tega pride le, če se nekaj v tem okolju spremeni. 07.02.2018 09:18
prof. dr. Matej Avbelj Ubogo pravo v slovenskem zverinjaku Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu. Potem ko jo je, tako smo lahko prebrali, uskladilo s ključnimi deležniki, je bila poslana v javno obravnavo. Ta je, reci in piši, trajala celih 10 dni. O vsebini javne obravnave pa ni veliko znanega. Razen parih povzetkov STA in nekaj na tej osnovi oblikovanih časopisnih člankov ni bilo zaslediti domala ničesar drugega. Temu se reče (e-)demokracija. Jalovo in neprepričljivo. Še bolj pa je pri vsem skupaj trpelo, in bo še, ubogo pravo. 05.02.2018 07:18
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji 2 Oziroma vprašanje o »neformalnem« nadzoru v pravni državi – in nad njo. Tudi za to gre. Oziroma, zdi se, da gre vse bolj za to. Nezadovoljstvo nad kakovostjo dela formalnih varuhov pravne države, žal tudi sodišč, poraja večja pričakovanja do neformalnih javnih psov čuvajev, s tem pa večjo posredno odvisnost demokracije in vladavine prava od njihovega delovanja. Posledično se s tem krepi njihova družbena odgovornost; kot nosilcev nepogrešljive družbene vloge. 02.02.2018 08:31
Vlasta Nussdorfer VI./130. Spet smo se »izkazali« V tednu, ko na veliko govorimo o nestrpnosti do drugačnih, se spominjamo holokavsta, ko nas straši že misel na prihodnost s Hrvati in mejo na morju, ko svet preplavljajo protesti, smo Slovenci spet pokazali temno plat »nevidnosti« na spletu. Bruhali smo »ogenj« in bes, sramotili, žalili. Tako intenzivno, da je biatlonec Jakov Fak odstopil od kandidature za nošenje slovenske zastave na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Kako se počutimo? Očitno kakor kdo. Ali ne bi prav Hrvatom dali misliti, če bi našo zastavo nosil nekdo, ki je njihovih korenin? Nismo zmogli in zapravili smo še eno priložnost. Niti ne prvo. 31.01.2018 07:10
Jan Zobec Alternativna dejstva na Vrhovnem sodišču Po dolgih in mučnih ugovorih, protestih in barantanjih nekaterih vrhovnih sodnikov z »vodstvom« te institucije o tem, kaj naj bo obelodanjeno kot povzetek razprave na Občni seji Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju VS) dne 25. 9. 2017, se je več kot mesec kasneje na spletnih straneh VS pojavil od nikogar podpisan zapis z naslovom »Vrhovni sodniki za položaj, primerljiv z ustavnimi sodniki«. 29.01.2018 07:25
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razgaljeno življenje športnikov? Bližajo se zimske olimpijske igre, kjer se bodo uresničile sanje mnogih športnikov, da nastopijo na največjem svetovnem športnem dogodku. V že tako napeto protidopinško predolimpijsko dogajanje je prejšnji teden poseglo še Evropsko sodišče za človekove pravice s svojo sodbo o boju zoper doping. 26.01.2018 08:41
mag. Martin Jančar O »globoki državi« O pojmu »globoke države« se v Sloveniji po mojem ni prav veliko govorilo, vsaj ne tako, da bi sam postal pozoren na to. Če se ne motim, je na ta fenomen, kot že toliko drugih poprej, opozoril dr. Boštjan M. Zupančič. Obstoj ali neobstoj slovenske »globoke države« in njene posledice so tako dobile svoje mesto tudi v kontekstu razprave o delovanju naše države. 24.01.2018 10:01
prof. dr. Marko Pavliha Time to say goodbye … Od velikega poka se že štirinajst milijard let iz ene samcate neznatne točke vse začenja in končuje, da bi se znova pričenjalo, vnemalo in trohnelo. Kometi so se drobili v pesek in stapljali led v vitalno tekočino, zlili so se oceani, kopno, glive, alge, lišaji, amebe, parameciji, DNK, fotosinteza in evolucija, semena so vzklila in rastline so zabrstele in zgnile, lastovke so se izvalile, odletele in zopet vrnile z daljnega juga, psiček se je skotil in prekmalu izdihnil, človek se je rodil in preminil, vznikla sta eros in tanatos, angel in demon, utrnila se je svetloba in zgrnila tema in vse se še naprej vrti v večnem začaranem božanskem ciklu. 22.01.2018 07:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji Zelo pomembna in za spregled strokovne, pa tudi splošne javnosti in medijev preveč pomembna je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (nanjo me je opozoril kolega dr. Jurij Toplak; Magyar Helsinki Bizottsag v. Hungary, 2016)), ki predstavnikom strokovnosti in državljanom priznava status »javnih psov čuvajev«, primerljiv, če ne kar enakovreden enakemu statusu medijev, lastnikov, javnih občil in novinarjev. 19.01.2018 10:40
Vlasta Nussdorfer VI./129. Različni pogledi na spolno nadlegovanje Ko so prejšnje mesece svet zajele novice o spolnem nadlegovanju slavnih, zlasti nekaterih filmskih igralk, in so te kot po tekočem traku spregovorile o »skrivnosti«, ki to najbrž sploh ni bila, so se odprla številna vprašanja: zakaj so tako dolgo molčale, kako je drugod in tudi pri nas, zakaj je to bil in je velik tabu, kaj odkritje pomeni za prihodnost? Bo tega zdaj manj? Kdo vse in kako zlorablja svoj položaj? Kje so meje sprejemljivega? Ali to res velja le za slavne? Ali morda kdo pri tem pretirava? 17.01.2018 07:15
dr. Marko Novak Medijski sodnik »Naša« projektna skupina ENCJ, ki se ukvarja s projektom z naslovom 'Javno zaupanje in podoba sodstva v javnosti', je v polnem zagonu. Od sodnih svetov, ki so člani te evropske oziroma EU mreže, smo že dobili odgovore na vprašalnik, ki smo ga pred časom sestavili skupaj, ki jih še preučujemo in na podlagi katerih bomo pripravili poročilo. Pri tem se bomo usmerili na nekakšen idealen model komuniciranja sodstva z mediji oziroma na najboljše prakse, ki obstajajo v EU. Poleg držav, kot sta Danska, Norveška, tu predvsem prednjači Nizozemska in njeni t. i. medijski sodniki. 15.01.2018 09:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Eksodus Nostalgično se ozrite dobrih dvajset let nazaj in si predstavljajte staro tivolsko košarkarsko dvorano v njenih najboljših časih, ko je polna navijačev spodbujala ljubljansko Olimpijo v njenih borbah z evropskimi velikani. Nato si predstavljate, da navijači skoraj v trenutku izginejo in dvorana ostane prazna. Le nekaj gledalcev še ostane in se začudeno ozira naokrog. Kam so odšli vsi ti ljudje? 12.01.2018 08:21
mag. Martin Jančar Misli ob brskanju po nemški ureditvi kazenskega prava Pravzaprav je presenetljivo, kolikokrat se zgodi, da moraš pri vsej sodni praksi, ki je nastala v  desetletjih na območju naše države, pogledati tudi, na kakšen način rešujejo zadeve druge države. Včasih zaradi čisto resne potrebe, da razrešiš dileme pri reševanju konkretnega primera, včasih pa tudi zaradi tega, da lahko po dobri stari slovenski navadi malce potarnaš, kako imajo to lepo urejeno drugje. 10.01.2018 09:23
prof. dr. Matej Avbelj Ideologija kot naša največja potuha V teh norih časih politične blebetavosti, za katere je značilno, da izvoljeni predstavniki ljudstva kar tekmujejo v tem, kdo bo s svojo razvpitostjo bolj pritegnil pozornost ljudi, ostajajo le še redki žepi javne diskurzivne normalnosti. Za marsikoga presenetljivo enega od takih žepov, morda celo edinega, predstavlja predsednik republike. S svojo retoriko, utemeljeno v pluralizmu in vključujoči javni drži, je izjema, ki potrjuje pravilo, da je slovenska družba še naprej, bolj ali manj, zapisana ideološki plemenski drži. 08.01.2018 07:49
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova Ustava Republike Slovenije Slovenska ustava je dobra ustava. To prepričanje ohranjam. Zajema široko paleto temeljnih načel, pravic in svoboščin, moralno utemeljenih in racionalno pripoznanih. Dovolj obsežna in vsebinsko pestra je, da pokriva vsa najpomembnejša področja in vprašanja družbenega življenja. Njen vrednostni temelj omogoča razvoj pristne etike politike skupnosti. Dopušča moralno branje in vabi k moralnemu branju. Hkrati pa je dovolj pomensko odprta in abstraktna, da omogoča dopolnjevanje, širjenje in razvoj načel pravic in svoboščin z razvojno razlago. Zato - lahko - vsebuje tudi tisto, kar v njej ni izrecno in po-črki zapisano. 05.01.2018 07:58
Vlasta Nussdorfer VI./128. Obsoditi ali oprostiti? Razvpita drama Teror nemškega avtorja Ferdinanda von Schiracha je uspešnica evropskih in svetovnih odrov. Trenutno jo uprizarjajo v več kot štiridesetih gledališčih po svetu, tudi pri nas v Prešernovem gledališču v Kranju. Načenja številna pravna in etična vprašanja o nedotakljivosti človeškega življenja. 03.01.2018 09:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset letošnjih odmevnih sodb ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi letos obravnavalo več deset tisoč pritožb in podalo čez tisoč sodb. Ta prispevek izpostavlja odmevnejše sodbe iz letošnje sodne prakse. Večina izmed izbranih navedenih sodb je relevantna tudi za slovenski prostor in bi morala vplivati tudi na konkretno sojenje slovenskih sodišč, saj gre v nekaterih zadevah za kršitve, ki se lahko pojavijo tudi v slovenski družbi. 29.12.2017 08:53
mag. Martin Jančar Na koncu leta 2017 Leto 2017 je bilo v marsičem zanimivo leto. Zaključilo se je prvo desetletje odkar opravljam delo okrožnega sodnika in deset let je preteklo, odkar skoraj vsak drug teden napišem IUS kolumno. To leto sem trčil ob meje zmogljivosti in to leto, ne navsezadnje, so plenice končno zapustile moje gospodinjstvo. To leto so me tudi prvič (in to ne samo enkrat) zamenjali za dedka mojega sina, kar pomeni, da sledi desetletij tudi na zunaj postajajo vse vidnejše. 27.12.2017 08:33
Jan Zobec Živalska farma na Tavčarjevi 9 Tudi to kolumno moram posvetiti aktualni temi – in tisto, o čemer sem pisal že pred več kot enim mesecem, ponovno dati na čakanje. Dogodek, ki je povod mojih razmišljanj, je samo-v-socialistični-Sloveniji-mogoča groteska, ko se je po hodniku ljubljanske sodne palače za menoj zapodil pripadnik pravosodne policije, ljudsko, zaporniški paznik, me zgrabil ter začel vleči proti rentgenu – vmes pa v povišanem in stopnjevano osornem tonu grozil ter me poniževal. Bil je to klasični »perp walk«, prizor, kakršnega ne boste videli nikjer drugje: vrhovni sodnik, ki ga na Vrhovnem sodišču zgrabi pravosodni policist - paznik in mu odvzame prostost. 24.12.2017 07:37
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Utopija Slovenija 2018 Nekaj se je zgodilo. Bilo je čutiti, da se je nekaj zgodilo. Četudi tega prej ni bilo slutiti. Opazilo se je, skoraj kričavo, na obrazih ljudi, prepoznavno v tonu njihovih besed, lahkotnosti stavkov, v plesu kretenj in zraku, ki se je zdel čist, topel in skoraj poetičen. Sprememba! Nespregledljivo. Zgodilo se je nenadoma. Nihče ni govoril o tem, kaj točno se je zgodilo. Ni bilo ne videti, ne slišati, da bi se kdorkoli zadrževal pred potrebo po govorjenju o tem – kaj točno se je zgodilo in kdaj se je zgodilo. Samo bilo je – drugače. 22.12.2017 07:11
Vlasta Nussdorfer Biti varuh v teh časih Pravijo, da je v teh časih zelo težko karkoli postati in ostati. Pa še res je. Pomislite na pomembnejše funkcije v državi, čemu vse so ljudje na njih izpostavljeni, kako kandidatke in kandidate »krvi« željna javnost secira in razkosa, še preden so uradno znani. Mnogi so prepričani, da lahko vidijo tako rekoč v drobovje slehernika, ki bi tako ali drugače (še) rad pokukal iz povprečja. 20.12.2017 08:25
prof. dr. Marko Pavliha *** Vesel božič za lepo sožitje v družini *** Božič je najžlahtnejši družinski praznik, ki s svojo božansko in človečansko harmonijo zaigra tudi onkraj vatikanske polnočnice. Korenini v poganskih časih, ko je marsikatero ljudstvo častilo prihod zimskega solsticija. Tedaj se prične dan zopet daljšati, sonce premaga temo in zima zaživi v vsem svojem sijaju, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. 18.12.2017 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Spomini na poletje Letošnje poletje je katalonske vasice in mesta preveval optimizem pred oktobrskim referendumom, ki naj bi zaznamoval začetek katalonske državnosti. Poletje je minilo, prišla je jesen, z njim tudi referendum in razglasitev katalonske samostojnosti ter neodvisnosti. S pričetkom zime pa se počasi poslavlja vsaj del optimizma glede nastanka katalonske države. Zdi se, da je poskus nastanka katalonske države potekal brez priprave na sicer pričakovane poteze španskih oblasti, ki želijo razumljivo zavarovati enotnost španske ustavne ureditve. 15.12.2017 08:40
mag. Martin Jančar Odločitev Ustavnega sodišča Up-124/16 – ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Jakliča ob rob S tem prispevkom se ne želim pridružiti trenutno aktualni debati, ali in v čem je komuniciranje ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča primerno ali neprimerno. Javna razprava o tem se mi namreč zdi popolnoma nepotrebna, saj je to predvsem stvar Ustavnega sodišča samega. Kot kazenski sodnik pa ne morem mimo tega, da je ustavni sodnik ddr. Jaklič s svojimi ločenimi mnenji vsaj dvakrat zaigral na meni ljube strune, če se lahko tako izrazim. Prvič z ločenim mnenjem glede hitrosti poslovanja Ustavnega sodišča v pripornih zadevah in drugič v zadevi Up-124/16 z dne 27.10.2017. Tej temi se bomo posvetili v tej kolumni. 13.12.2017 09:32
dr. Marko Novak Stari dobri mož in sodstvo Zopet je prišel čas, takole proti koncu leta, ko delamo obračune glede preteklega leta in hkrati tudi načrte za naprej. Ko ti načrti niso vedno odvisni samo od nas in tudi ne povsem od racionalno-empiričnega oziroma kavzalnega sosledja dogodkov, potem jim pravimo želje. In te so še posebej imenitne v adventnem času. Te želje so lahko osebne, intimne ali tudi poklicne, če pa je funkcija nepoklicna, potem bi lahko bile tudi – častne. In, če bi stari dobri mož lahko kaj pomagal, kaj bi lahko v prihodnjem letu zaželeli sodstvu? 11.12.2017 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izhodišče ustavnega reda je Temeljna ustavna listina »Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.« 08.12.2017 07:15
Vlasta Nussdorfer VI./126. Deček s tatujem Na kaj pomislite ob besedi tatu? Zagotovo na tako priljubljene tetovaže, ki težko izginejo. Sicer niso več tabu, mnogi jih ponosno razkazujejo. Kaj pa pri »dečku s tatujem«? Tu bi se zamislili in se spraševali, kdo mu ga je naredil, kdo je to dopustil in kako da mu večne zaznamovanosti niso preprečili starši. Saj je vendar še otrok! O tem lahko intenzivneje razmišljamo zlasti zdaj, ko je minil mesec, v katerem so se zvrstili svetovni dan otroka, dnevi boja proti nasilju, evropski dan, namenjen ozaveščanju o spolnih zlorabah, bliža pa se še svetovni dan človekovih pravic. 06.12.2017 08:58
prof. dr. Matej Avbelj Trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj Slovenija ustavnopravno nazaduje. Po imploziji političnega sistema, ko na slovenskem prizorišču dejansko ne morete našteti več kot tri stranke v pravem pomenu besede, se je proces neformalne in formalne razgradnje temeljev ustavne demokracije slednjič osredotočil še na ustavo samo. Leta 2017 dokazujemo, da se nismo kot politična skupnost ničesar naučili. Nasprotno, ponavljamo demontažo ustave na podlagi gole volje večine, brez kakršnikoli razumnih razlogov v javnem interesu, z zlorabo pravne forme ustavnega amandmaja, kot je bilo to že storjeno leta 2000 ob spremembi 80. člena ustave. 04.12.2017 07:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v gospodarstvu Vsakdanjik slovenske družbe prinaša vse več tragičnih zgodb, ki nam sporočajo, kako nekatere manjše in večje gospodarske družbe, ki delujejo na slovenskem ozemlju, neposredno in posredno posegajo v človekove pravice zaposlenih in širšega družbenega okolja. Slovenska država nosi pozitivno obveznost, da zagotovi, da gospodarske družbe v slovenskem pravnem redu ne posegajo v človekove pravice in svoboščine posameznikov. V tej luči so institucije državne oblasti zavezane sprejeti Nacionalni akcijski načrt, ki bo v polni meri skladen s Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih. 01.12.2017 07:05
mag. Martin Jančar Hollywoodski spolni škandali in kaj se lahko iz tega naučimo Kot marsikdo ve, Hollywood oziroma celotni zabavljaški svet Združenih držav Amerike pretresajo škandali, povezani s spolnostjo. Pravzaprav se je začelo že pred nekaj leti z razkritjem, da naj bi Bill Cosby – vsem dobro znani prijazni oče in zdravnik dr. Huxtable iz nadaljevanke The Cosby Show – v času največje slave omamljal mlade igralke in jih zlorabljal. 29.11.2017 08:07
Jan Zobec Orbanizacija Slovenije – ali lomastenje neke politične večine po ustavnosti Tudi s tokratno kolumno sem želel razveseliti vodstvo Vrhovnega sodišča. Pa sem si premislil – serijo tekstov o alternativni resničnosti v vrhu sodstva bom nadaljeval kasneje. Tema, mimo katere zaradi aktualnosti in njene šokantnosti ne morem, je namreč nedavni spektakularen začetek pohoda kompaktne »ustavodajne« dvotretjinske večine najvišjega političnega telesa v državi na Ustavo, Ustavno sodišče in ustavno demokracijo. Politiki, ki obvladuje državo – zagotovo njeno zakonodajno in izvršilno oblast - Bog vedi zakaj, ni všeč odločba Ustavnega sodišča U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014. 27.11.2017 07:14
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Religija in šole v ustavni demokraciji in neustavna sprememba ustave V članku »Ob ostri kritiki apostolskega nuncija v Vatikanu. Esej o verskih in državnih zadevah«, objavljenem  v Objektivu 18.11.2017, sem zapisal tudi stavek: "Kategorično pa nasprotujem ideji o morebitni uvedbi krščanskega verouka v šolah." Moj spoštovani pravoslovni kolega izr. prof. dr. Matej Avbelj me je po objavi članka legitimno vprašal, če mislim prav tako, kot sem zapisal. 24.11.2017 07:09
Vlasta Nussdorfer VI./125. Je preplet različnih svetov lahko sploh sporen Minuli teden je bilo v Slovenskem mladinskem gledališču moč doživeti že drugi koncert Slovenska popevka, ki je na odru združil gledališče in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga. Čustveno doživeta pesem Gregorja Strniše Čez tisoč let, ko mene več ne bo, ostaja v nepozabnem spominu. A, starši nastopajočih otrok so imeli pred predstavo solzne oči ... 22.11.2017 08:36
prof. dr. Marko Pavliha Kako na nas vplivajo politiki in obratno Glagol voliti v slovenščini pomeni glasovati za neko fizično osebo oziroma organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu za politično, sodniško ali drugo funkcijo, pa tudi izb(i)rati nekoga za določen prestižni naslov, denimo (iz)volimo akademike in univerzitetne učitelje. Volimo lahko v oporoki, če želimo komu nekaj zapustiti, ne da bi ga postavili za dediča, nekoč smo volili med življenjem in smrtjo in brhke dame so volile plesalce. Zanimiva je primerjava z enako hrvaško, srbsko ali bosansko besedo, ki ima drugačen pomen – ljubiti, kar naj bi deloma veljalo tudi v naši materinščini, saj nam je politik, ki ga volimo, običajno vsaj malce značajsko in vizualno všeč, to pa je ena od značilnosti ljubezni. 20.11.2017 07:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Boljše življenje Evropa še vedno ostaja obljubljena dežela za milijone ljudi iz vseh delov sveta. Na stotine jih v tej želji letno umre v Sredozemskem morju. Države članice Evropske unije, vključno z evropskimi institucijami, praviloma niso zmožne sistematično, vsesplošno in učinkovito reševati pritiske na zunanje meje Evropske unije, saj še vedno vztrajajo pri uporabi arhaične dublinske ureditve. Da posamezne države vendarle lahko storijo korak naprej pri reševanju krize prebežnikov, vsaj delno kažejo nekatere letošnje prakse italijanskih oblasti. 17.11.2017 08:04
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča o pritožbi oškodovancev zoper sodbo Pri sprejemanju novele ZKP-N se dogajajo vse mogoče reči in očitno sledi nov krog, ki bo prinesel nekaj kompromisov. Medtem ko nekateri triumfalno pišejo, da stroka ni dopustila pometanja z uveljavljenim in očitno idealnim konceptom našega kazenskega postopka, drugi pa celo razmišljajo o formalnem pregonu tistih iz sodniških vrst, ki so si drznili kritizirati in izražati domneve o morda bolj profanih, pekuniarnih motivih za zavrnitev predlaganih sprememb, je v sodstvu nekaj skrbi povzročila tudi odločitev Ustavnega sodišča Up-320/14-32, U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, ki bo gotovo vplivala na potek kazenskega postopka, še bolj pa na delo kazenskega sodnika. 15.11.2017 09:42
dr. Marko Novak Kdo si želi močnejši Sodni svet? »Psi« smo lajali na vse grlo, »karavana« pa je šla – preprosto – dalje ...

Tako bi lahko na kratko označil »materialno« okrepitev funkcije našega Sodnega sveta. Ob vseh simbolnih dosežkih, kot je novi Zakon o Sodnem svetu, po katerem je Sodni svet postal samostojni proračunski uporabnik, prevzel disciplinske postopke, itd., itd. …, je Goljat namenil Davidu dejansko povečanje finančnih sredstev v vrednosti avtomobila višjega cenovnega razreda (govorimo o najmanjši možni šestmestni številki). Pa naj si zdaj slednji iz tega naredi »pračo«. 13.11.2017 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V peklu je več nebes, kot so nam povedali

Bolečina kot svoboda Izbire.
Pravica do Dogodka.
Do transcendence.
Dogodek kot svoboda samouresničitve.

 10.11.2017 07:38
Vlasta Nussdorfer VI./124. Ob izteku življenja O vprašanjih, povezanih z iztekom življenja, je veliko lažje razmišljati, kadar nam še ne bije zadnja ura ali tega vsaj ne vemo. Tudi zato smo tik pred letošnjim dnevom mrtvih v Državnem svetu ob sodelovanju institucije Varuha opozorili na mnoge vidike smrti – pravne, etične, zdravstvene in moralne. Ugledni strokovnjaki so po predstavitvi prispevkov nekaj časa namenili še vprašanjem, idejam in dilemam občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostore drugega doma slovenske politike. 08.11.2017 07:23
prof. dr. Matej Avbelj Ukinimo volitve Volivci so odločili. Čas je, da ukinemo neposredne volitve predsednika države. Volilna udeležba je katastrofalna. Izbira na volitvah pa temu primerna – in obratno. Zadeva je zato precej preprosta. Spremeniti je treba le 103. člen ustave, v katerega se zapiše, da predsednika republike z mandatno dobo petih let, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, izvoli Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Tako bo, enkrat za vselej, konec resničnostnega šova, po imenu: Slovenija išče šefa. 06.11.2017 07:34
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo človekovega dostojanstva v preiskavi Države nosijo vsebinske in postopkovne obveznosti, da spoštujejo in varujejo posamezne človekove pravice. Ko država ne zagotovi učinkovite, skrbne, neodvisne in hitre preiskave pri poseganju v življenje in telesno integriteto posameznika, se izvotli bistvo temeljnih človekovih pravic, kot sta pravica do življenja in prepoved nečloveškega ravnanja. 03.11.2017 08:31
Jan Zobec Udrihanje po enih sodnikih se enim izplača Sodniki so nežna in tenkočutna bitja. Nekateri predvsem do sebe. Tako zelo, da do grehov svojega ceha kritičnim kolegom sodnikom, ki motijo mir in lagodje vladajočih sodniških korifej in njih oprod, grozijo kar z disciplinskimi sankcijami - še posebej, ko so v javno izpostavljenih nečednostih prepoznali lastna početja. 30.10.2017 07:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Današnja politična filozofija: realnost namesto idealov? »Idealna govorna situacija« je, podobno kot komunikativna skupnost in načelo U, nujna predpostavka Habermasove teorije diskurzne demokracije in komunikativnega delovanja. »Na nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpolnjeni, nekoč poimenoval »idealna govorna situacija«; vendar se ta izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen ... Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se z »neomejeno komunikativno skupnostjo« razumelo kaj več kot nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot »ideal v stvarnosti«« (Habermas 1990). 27.10.2017 07:17
Vlasta Nussdorfer VI./123. Ali smo dovolj zreli za demokracijo Vsako jesen zaznamuje več predstavitev Varuhovih poročil: v Državnem svetu in na njegovih komisijah, na državnozborskih odborih, komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, pa tudi na plenarnem zasedanju v Državnem zboru. Tokrat smo opravili že vse predstavitve, zadnjo 24. oktobra. Kaj ugotavljamo, kako na poročilo gleda politika, kje se je premaknilo in kje zataknilo? Kdo komu kaj očita, kje so rezerve in kaj lahko pričakujem do konca svojega mandata 23. februarja 2019? Je naša priložnost lahko predvolilni čas? Kaj bo pokazal pogled nazaj? 25.10.2017 09:18
prof. dr. Marko Pavliha Višji cilji visokega šolstva Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, kar je še posebej povšeči študentom in študentkam, če pa bi jim omenili tudi starejše pojmovanje tega meseca - kozoprsk (parjenje koz), bi lahko tolmačenje pod vplivom Edwarda Albeeja dobilo nespodobne dimenzije. Tedaj se uradno začne novo študijsko leto in zopet se odprejo duri fakultet, bolj ali manj polnih (praznih) brucev in njihovih  prekaljenih sotrpinov iz višjih letnikov. Zato je nemara primeren čas, da se povprašamo o primernosti našega in primerljivega visokošolskega študija, ki se prepočasi prilagaja tehnološkim, umetno-inteligentnim in obče družbenim potrebam tretjega tisočletja. 23.10.2017 07:18
prof. dr. Jernej Letnar Černič V jami Človekovo dostojanstvo je temelj vladavine prava in vsakodnevnega življenja v slovenski družbi. Dostojanstvo seveda ne pripada le v tem trenutku živečim ljudem v slovenski državi in onkraj nje, temveč vsem prejšnjim in prihodnjim generacijam. A človekovo dostojanstvo prejšnjih, sedanjih in prihodnjih generacij leži še vedno globoko zakopano v neraziskani jami slovenskega naroda. 20.10.2017 08:28
mag. Martin Jančar O objestnosti v prometu V prejšnjih tednih sta mojo pozornost pritegnila dogodka, ki sta med seboj povezana, čeprav izvirata iz dveh držav – sodba v zadevi Horvatinčić na Hrvaškem in napovedana uvedba kazni dosmrtnega zapora za predrzno vožnjo, posledica katere je smrt druge osebe, v Veliki Britaniji. 18.10.2017 09:48
dr. Marko Novak Poljski mlini in madridske furije Po vetu poljskega predsednika na prejšnji zakon o sodnem svetu, s katerim bi se bistveno znižala merila neodvisnosti tamkajšnjega sodnega sveta in sodstva na sploh, prihaja predsednik Duda z novim predlogom na tem področju. Je zdaj rešitev kaj boljša z vidika neodvisnosti sodstva in sodnega sveta? Imate prav: prav nič! Tako lahko rečemo, da je volk sicer za hip zamenjal dlako, svoje volčje narave pa nikakor ne. 16.10.2017 08:29
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda? Samo še teoretično. 'Popraviti' teorijo? Že Max Weber je poudarjal (seveda še zdaleč ni bil edini), da so vrednote razsvetljenstva in liberalizma, razum in individualna svoboda (o tem ni odveč brati npr. knjigo Filozofija razsvetljenstva, Ernesta Cassirerja), že v temelju ogrožene z razvojem, množenjem in širitvijo upravnih aparatov. Razlog je očiten in enostaven: upravni aparat postane cilj in ne sredstvo političnega razvoja. 13.10.2017 07:08
Vlasta Nussdorfer VI./122. Ali teden otroka lahko kaj spremeni? Vsak dan je poseben in edinstven. Skoraj vsak dan, včasih celo teden ali mesec, je posvečen tudi ozaveščanju o kakem pojavu. Tako je pred kratkim minil teden otroka, v soboto smo praznovali pomembne prelomnice ustanove Mali vitez, ki pomaga otrokom, ozdravljenim od raka, včeraj je bil svetovni dan duševnega zdravja in tudi brezdomstva ... 11.10.2017 10:01
prof. dr. Matej Avbelj Najprej politika! Slabi zgledi najbolj vlečejo. Ko je Trump razglasil novo paradigmo ameriškega vladanja, z naslovom: Najprej Amerika, so mu takoj sledile tudi duše na tej strani Alp. Najprej Slovenija. Lepo. Sploh, če bi se najprej res posvetili sami sebi in se nekoliko bolj kritično pogledali v ogledalo. Če bi nekoliko bolj tehtali svoje besede, brzdali zaletavost in se sploh malo manj predajali vsesplošni družbeni histeriji. Ta je nedavno spet izbruhnila ob za Slovenijo res nadvse  pomembni temi: katalonskem referendumu za neodvisnost. Od njega, in samo od njega, bo namreč odvisna tudi kakovost, sama bit, ustavne demokracije na Slovenskem. Takim temam se namreč posveča medijska pozornost v višku gledanosti informativnih oddaj. 09.10.2017 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Bolje funt pameti kakor cent moči«* Grobi udarci, krvavi obrazi starejših gospa, potiskanje in vlečenje za lase starejših in mladih ljudi, to je le nekaj prizorov policijskega nasilja, ki je v nedeljo pretreslo tako katalonsko, špansko in evropsko javnost. Čeprav smo nasilje lahko vsi skupaj pričakovali, niso bili prizori nič manj šokantni. Nadaljnji koraki od vseh udeležencev terjajo trezen, skrben in spoštljiv razmislek in debato. 06.10.2017 08:37
mag. Martin Jančar Ob zavrnitvi novele ZKP-N Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-N bo morala zaradi veta Državnega sveta v ponovno glasovanje, ker je, kot izhaja iz zahteve Državnega sveta, »nekaj členov v zakonu takšnih, da pomenijo nedopustne posege v pravico do obrambe, ki jo znižujejo celo pod ustavno dopustni minimum, prav tako bistveno poslabšujejo položaj socialno šibkih osumljencev, ko obramba ni obvezna, in ker gre za pomembno konceptualno spremembo slovenskega kazenskega procesnega prava, ki sodno preiskavo spreminja v policijsko tožilsko, pri tem pa ustvarja neenakost orožij strank v kazenskem postopku, ne da bi bila podana ustrezna utemeljitev, zakaj je takšen poseg potreben in utemeljen«. 04.10.2017 10:21
Jan Zobec Slovenija – in Bronx (v '70-ih) Nedolgo nazaj sem imel na obisku prijatelja in kolega iz ZDA, konkretno iz Philadelphie, ki je v sedemdesetih odraščal v Bronxu. Danes ugleden strokovnjak, predavatelj, publicist in komentator s področja policijske sociologije, policijske kriminologije in policijske politike. A v mladosti je imel samo eno izbiro – biti član (svoje) tolpe (ganga), kar so bili skoraj vsi njegovi vrstniki - ali na videz živo nasprotje tega, postati policaj. 02.10.2017 08:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj storiti, ko se državni uradniki in funkcionarji požvižgajo na pravno jasne in dobre sodbe sodišč? Pisal sem že o tem, o konkretni zgodbi, ko sta prvostopenjsko in višje sodišče odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta po ustavi, po zakonu in po pravu edino lahko odločili. Odločili pa sta, da je bilo odločanje uradnikov - očitno in grobo - pravno nepravilno. In očitno je bilo, da ne v enem, ampak v desetinah, stotinah, morda tisočih primerov. In ko se je odgovorne uradnike in funkcionarje vprašalo, kako se je lahko to zgodilo in, še veliko več od tega, kako se to lahko dogaja, je bilo očitno, da jim ob tem ni bilo prav nič neprijetno. 29.09.2017 07:00
Vlasta Nussdorfer VI./121. Konfesionalna dejavnost razburja in deli Ali je samo predvolilni čas kriv, da konfesionalna dejavnost ljudi razburja in razdvaja? O tej temi je Varuh poročal že v dveh letnih poročilih, lani je bilo priporočilo sprejeto v Državnem zboru, šele po blagoslovu šole septembra pa je završalo. Odzvala se je poslanska skupina Levica, sklicana je bila izredna seja DZ, oglašajo se tako podporniki kot nasprotniki. Predsednik države, ki se je slovesnosti ob odprtju šole udeležil, poziva k strpnosti, ministrica oziroma inšpektorji dogodek preiskujejo, nekateri o tem tvitajo, prebrali smo tudi zanimivo kolumno na portalu IUS-INFO … Več kot dovolj razlogov za moj odziv. Strpen in objektiven. 27.09.2017 09:09
prof. dr. Marko Pavliha Kako udejanjiti arbitražno odločbo? O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala. 25.09.2017 07:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nepolitično sodstvo? Iz vrhov sodstva v Sloveniji in ponekod drugod v srednji in vzhodni Evropi pogosto slišimo pozive po obrambi sodstva pred političnimi napadi. Pravijo, da je treba ohraniti nepolitičnost, objektivnost in nevtralnost sodne veje oblasti. Zato je vredno začeti javno razpravo o tem, ali je nepolitično sodstvo zgolj mit ali dejstvo? 22.09.2017 08:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ignoranca in spektakularizacija – oboje stiska svobodo izražanja Na eni strani ravnodušnost – ignoranca kot spregled in prezir, prepogosto pa tudi nerazumevanje in nedojemanje - javne uprave in sodne veje oblasti do pravoslovnega dela, ki naslavlja probleme in napake pri oblastnem delovanju. Na drugi strani medijska pozornost rezultatom pravoslovnega dela, kadar se to zdi oportuno po kriterijih, kako iz katerekoli vsebine narediti novičarsko intrigo, komunikacijsko šokirati, balonarsko prenapihovati, spektakulizirati sicer kontekstualno osredotočeno in stvarno utemeljeno vsebino, ki sama po sebi nima namena ne šokirati, ne obtoževati, ne javno razvnemati strasti. Oboje ima skupno lastnost: ne le, da ne pomeni demokratične drže, etično legitimnega ravnanja in optimiziranja družbene odgovornosti, pač pa tudi redefinira (njeno funkcijo), pači (njen smoter) in stiska (s prikrojenim sklicevanjem na njene rezultate jo deontološko oži v obsegu) svobodo izražanja. Oboje se dogaja. Hkrati. To ni dobro. 20.09.2017 07:17
dr. Marko Novak Simbolni pomen prostorov neke institucije V družbeni skupnosti imajo skupni družbeni simboli seveda velik pomen. Med drugim nosijo v sebi vrednost, ki jim jo pripisujejo pripadniki te družbene skupnosti, ki to vrednost projicirajo v takšen simbol. Tako je tudi v državi kot eni pomembnejših oblik družbene skupnosti. Najpomembnejši državni simboli so tudi ustavna materija: tako vsaj zastava, grb, himna. Ti simboli so pomemben kohezivni material neke državne skupnosti. V določenih izrednih situacijah jih državljani jemljejo tako resno, da zanje celo žrtvujejo svoja življenja. 18.09.2017 08:13
Vlasta Nussdorfer VI./120. Kako so kršene pravice osebam z duševno motnjo Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) je leta 2008 uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve oseb z duševno motnjo v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Določil je varstvo njihovega osebnega dostojanstva, individualno obravnavo in enako dostopnost. Vse od leta 2009 Varuh prejema številna opozorila o kršitvah človekovih pravic, zlasti zaradi prezasedenosti vseh posebnih socialnovarstvenih zavodov. So potrebne sistemske spremembe ali pa je mogoče stanje urediti tudi drugače? Gre za zelo občutljivo populacijo, kršitev njihovih pravic pa nedvomno pomeni tveganje tudi za druge, ki so v teh zavodih nastanjeni, in za strokovno osebje. Kakšen in kako hiter bo odziv pristojnih? 13.09.2017 09:23
prof. dr. Matej Avbelj Prešeren, Varuhinja in slovo od argumentov Zgodilo se je nekako takole. V neki javni osnovni šoli so prebirali Prešernovo Zdravljico. Ja, to je tisti srečnež, ki ga z golimi prsi sredi Ljubljane obdaja žlahtna Muza. Ta Prešeren je, tako mi je hitela zatrjevati ogorčena mati osnovnošolca, prekršil 7. člen slovenske ustave. »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!« No, v bistvu ga je kršila učiteljica slovenščine, ki je učence silila brati to pesem. In po vrhu vsega še na glas. Tudi sam povsem zaprepaden sem ji svetoval naj se nemudoma obrne na Varuhinjo človekovih pravic. Ona in njen urad namreč obvladata 7. člen ustave, še bolj pa pravoznanstvo. 11.09.2017 08:22
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali lahko umetna inteligenca izboljša vladavino prava? Običajni ljudje se v državah Vzhodne in Srednje Evrope vse bolj pogosto pritožujejo nad stanjem vladavine prava in kakovostjo državnih oblasti. Večinoma ne zaupajo vladajočim oblastnim strukturam. Različni kazalniki kažejo, da se številne države na tem območju vedno bolj nahajajo v primežih močnih interesnih skupin, ki zasledujejo predvsem svoje zasebne interese. Ali lahko umetna inteligenca in ostale nove tehnologije pripomorejo k izboljšanju stanja na področju vladavine prava v srednji in vzhodni Evropi? 08.09.2017 08:20
mag. Martin Jančar O moralni avtoriteti Kot kaže, je izjava predsednika države, da ni moralna avtoriteta, povzročila precej razburjenja. Osebno mi je to zanimivo, ker opozarja na nekatere težave, ki jih prinaša sodobna družba in zadevajo oba pojma v tej besedni zvezi. Tako moralo kot avtoriteto. 06.09.2017 09:39
dr. Marko Novak Boj za »drobtine« Čez slabe tri mesece, natančneje 20. novembra, se prične uporabljati novi Zakon o Sodnem svetu. To je v simbolnem smislu gotovo korak naprej, saj med povečanjem pristojnosti tega ustavnega organa, prinaša tudi določbo, ki organ umešča med neposredne proračunske porabnike. Zasluga za to gre najprej svetu samemu, ne le sedanji sestavi, temveč tudi našim predhodnikom, ki že leta bijemo boj za večjo (finančno) neodvisnost. Je pa trenutna vladajoča politika, tudi s sodelovanjem opozicije, predvsem Ministra za pravosodje, ki je res imel posluh za te zadeve, omogočila, da smo te dolgoletne težnje tudi spremenili v stvarnost. Vsakemu je namreč jasno, da če nimaš finančne neodvisnosti, potem je tudi dejanska neodvisna lahko precej pod vprašajem. 04.09.2017 07:56
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavnosodno presojanje in razpravna demokracija kot koncepta Ponavljati se ni poživljajoče. Ponovitve vzbujajo občutek stanja na mestu, ali napačne usmeritve. Le malo kaj je še slabše od tega, da se nič ne zgodi na bolje, kadar bi se moralo v tej smeri zgoditi in dogajati veliko in ves čas. Tisto, kar pa je še slabše od tega, pa je nazadovanje; otipljivo in dokazljivo, četudi spreminjajoče izrazito. 01.09.2017 07:07
Vlasta Nussdorfer VI./119. Spet je tu 1. september Ta dan je za marsikoga prelomen. Novo šolsko leto namreč vedno prinese veliko skrbi staršem, nove dolžnosti učencem in obveznosti učiteljem. Letos je zanimivo, ker se september začne na petek, in mnogi modrujejo, ali je šolsko leto pametno začeti ob koncu tedna. Nekateri so zadovoljni, drugi nejevoljni. Razloge imajo vsi, a enkrat se šola mora začeti. S tem časom so povezane tudi velike finančne skrbi, zlasti za tiste, ki se morajo obrniti po pomoč, ker sami takega zalogaja ne zmorejo. Ali se zavedamo, kako hitro ustvarjamo razlike? Tudi v šoli. 30.08.2017 07:11
prof. dr. Marko Pavliha Utrinki s filozofskega nebá mirovništva Pričujoče vrstice so se iz poetičnega melosa deformirale v nemočno besedno zaušnico Donaldu Trumpu, Kim Džong Unu,  Narendri Modiju, Xi Jinpingu in vsem politikom in teroristom, ki so oropani razuma v imenu absolutne sile. Pobiti nas hočejo prej, preden bosta to storila podnebje in tuzemski planet z obrambno-epileptičnimi napadi; ta neznansko idiotska uničevalnost jim gre žal silno učinkovito od rok. 28.08.2017 07:13
prof. dr. Jernej Letnar Černič Piš z Vzhoda? Kitajska je v zadnjih letih doživela edinstven gospodarski in vsesplošni družbeni razvoj, ki jo je umestil med vodilne globalne sile. Izjemna infrastruktura, ki ji po geografski razvejanosti ni para in ki se kaže v novo zgrajenih avtocestah, hitrem železniškem omrežju, podzemni železnici, kulturnih in športnih dvoranah, nebotičnikih in podobno, ustvarja vtis o njeni gospodarski moči. A milijoni ljudi, daleč stran od oči javnosti, še vedno živijo v revščini, medtem ko relativna peščica uživa oblastne privilegije. 25.08.2017 08:31
mag. Martin Jančar Misli ob singapurski zgodbi Ena izmed zgodb, ki sem jih imel priložnost slišati in prebrati na letošnjih počitnicah, je izkušnja mojega starejšega sina in njegove mame ob obisku Singapurja. Presenetile so ju urejenost in čistoča države ter discipliniranost njenih prebivalcev. Baje, tako mi je bilo opisano, na ulicah ni prerivanja, smeti, vsi čakajo v lepih vrstah, prav tako ni opaziti nobenih brezdomcev, beračev in podobno. To je bilo v letošnjem poletju moje drugo srečanje s Singapurjem. V medijih je država tudi letos med prvimi tremi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljajo tako imenovani think tanki, ki izhajajo iz idej tako imenovanih neoliberalističnih ekonomistov 23.08.2017 09:50
dr. Marko Novak Porotništvo kot simbol demokratičnega sojenja Porotništvo izhaja iz same zibelke demokracije. Kdo se pri tem ne bi spomnil Helieje, najvišjega sodišča v demokratičnih Atenah, ki je bilo porotno? Pa zagona v smeri uvajanja porotnih sodišč v Evropi po francoski revoluciji, ko so se razsvetljenski miselni velikani zgledovali po demokratični Angliji. Porotništvo je postalo popularno tudi pri mladih postsocialističnih demokracijah v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani pa so totalitarni sistemi po celinski Evropi vsi po vrsti bili temu nenaklonjeni in so porotništvo odpravljali. 21.08.2017 07:42
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot protest proti napadu na obrtnike in pravico govora ali Igra Pisma bralcev Včasih se nam, njim in drugim zgodi prav tisto, kar se pričakuje. A to je redkeje, kot praviloma. Marsikdaj se prav tisto, kar se pričakuje, ne zgodi. Se pa zgodi, marsikaj, in se ves čas dogaja to ali ono. Na primer prav tako, kot je zapisano. Ne gre trditi, da je to bilo in da je bilo točno tako, kot je zapisano, da je. A po izkušnjah sodeč, po marsikateri pripovedi in glede na vtis, kako se zgodi, kadar zares gre prav za to, bi lahko bilo točno tako. In tudi je točno tako. Tako je bilo. 18.08.2017 07:19
Vlasta Nussdorfer VI./118. Kam pravzaprav vse to pelje? Spominjamo se mučiteljev umorjenega fanta in njunega snemanja žrtvinega trpljenja, pa sojenja in poročanja medijev o tem. Ali je morda to dalo zamisel 17-letniku, da je snemal izživljanje nad 13-letno žrtvijo? Zakaj zanj ni ustreznega mesta v kateri izmed institucij? Zakaj je bil izključen iz zavoda, kamor ga je namestila socialna služba? Zakaj ni v priporu, če je osumljen številnih kaznivih dejanj, kot poročajo mediji? Veliko vprašanj in premalo odgovorov. Kam vse to pelje, se sprašujejo tako laiki kot strokovnjaki. 16.08.2017 10:31
prof. dr. Matej Avbelj Kaj jih, vendar, žene? Že nekaj mesecev lahko spremljamo očiten zdrs Poljske v avtoritarni sistem. Na Madžarskem je ta že večletno dejstvo. V Sloveniji s tem znajo na bolj prefinjen način, ki ne zbuja ostrih reakcij ne od znotraj ne od zunaj, rezultat pa je venomer enak. Pri tem se človek, skorajda nehote, mora vprašati, kaj žene, kaj poganja te ljudi, te formalne in neformalne oblastnike, da se poslužujejo ravnanj, ki jih v naših časih spremljamo in poznamo pod imenom ustavno nazadovanje? 14.08.2017 07:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Barcelone do Vitorije-Gasteiz Od parka Ciutadella, kjer na robu starega dela Barcelone domuje katalonski parlament, pa do ulice Becerro de Bengoa v Vitoriji-Gasteiz, prestolnici baskovske pokrajine Alava, kjer zaseda baskovski parlament, je le okrog petsto sedemdeset kilometrov ali dobrih šest ur vožnje. Oba naroda, baskovski in katalonski, si že desetletja z različnimi sredstvi prizadevata za samouresničenje v morju večinskega španskega naroda. Če se v Kataloniji zaostrujejo razmere pred referendumom o samostojnosti na prvi oktobrski dan, baskovske oblasti vztrajajo pri dialogu z osrednjo špansko vlado in se osredotočajo na finančna vprašanja. 11.08.2017 09:40
mag. Martin Jančar Ob zahtevah po ukinitvi Al Jazeere Že od nekdaj sem informacije o dogajanju doma in po svetu poskušal dobivati tako, da sem sledil medijem, ki so bili »za«, in tistim, ki so bili »proti«, ali – kot je danes bolj običajno – »levim« in »desnim«. To navado imam še danes, tudi pri mednarodnih medijih. Resnica je navadno nekje vmes, kadar ni tako, pa vsaj poznaš razmišljanje na različnih straneh. 09.08.2017 09:40
dr. Marko Novak Precedens in trmasta celina Že pred kakšnimi petnajstimi leti sem bil tudi sam eden tistih, ki so napovedovali vzpon pomena precedensov oziroma sodne prakse tudi na evropski celini. To se je resnici na ljubo tudi zgodilo, toda vendarle se zdi, da se je zadeva nekje ustavila. Smo namreč svetlobna leta daleč od tega, da bi se tudi na naši celini uveljavila doktrina stare decisis v vsej svoji razsežnosti. 07.08.2017 07:15
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdor sosedom ne vrta v možgane, ta pač ne razume Pri elementarnih pravnih vprašanjih prevelika večina imetnikov formalne pravniške izobrazbe, predvsem pa preveč praktikov v sodniškem poklicu, misli in govori: »Saj ustava je tudi pomembna, spoštovani kolega, ampak zakon, kolega, kaj piše v zakonu je važno, veste!« Pričakovati vsebinsko razlago in praktično uporabo tistega, kar piše v zakonskih členih, v skladu z vsebino in pravilno razlago ustave, zato lebdi v času in prostoru kot naivno romantični pogled v domišljijsko prihodnost. Gre za enega največjih – in dogmatično uspavanih - problemov pravne stroke v tem času in tej družbi. 04.08.2017 07:30
Vlasta Nussdorfer VI./117. Vse preveč smrdi in tudi gori V Sloveniji zadnje čase zelo pogosto smrdi in gori. Smrad se širi predvsem iz industrijskih objektov, celo bioplinarn, ki jim oznaka bio sploh ne ustreza. Požari za sabo pustijo opustošena pogorišča in strah pred hujšimi posledicami. Ljudje se sprašujejo, kaj gori in kakšne bodo posledice za zdravje, popolnih odgovorov pa ne dobijo, vsaj ne dovolj hitro. Odgovorni trdijo, da so večkrat ukrepali, vendar kazni in posamični ukrepi niso zadoščali. Zakaj onesnaževalcem kljub številnim kršitvam uspe obdržati okoljevarstvena dovoljenja in kdo pri tem ni opravil svojega dela? Bo zdaj po zavezi vlade končno drugače? Varuh na kršitve odločno in predolgo opozarja. 02.08.2017 09:40
prof. dr. Marko Pavliha Tabuji, predsodki in hinavska politična korektnost Pri nekaterih primitivnih ljudstvih pomeni tabú  zapoved ali prepoved, ki se nanaša na kako dejanje ali stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile, v vsakdanjem življenju pa gre za stvar, ki se ne sme kritično obravnavati, ali za nekaj neznanega,  prikritega in sramotnega, za kar ne smejo izvedeti drugi. Večji kot so tabuji, slajši užitek se sprošča ob njihovem rušenju. 31.07.2017 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kdo nosi breme trajnostnega razvoja? Trajnostni razvoj sodi med temeljne cilje Organizacije Združenih narodov (OZN), njenih članic in vseh udeležencev v lokalnih ter mednarodnih skupnostih. Države članice OZN so leta 2015 sprejele sedemnajst ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja kot del »Agende za trajnostni razvoj do leta 2030«, ki vključuje večino vidikov človekovega razvoja, ne le finančnega in gospodarskega. A pomembnejše je,  kdo je odgovoren za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja? Ali so to res le države? 28.07.2017 09:22
mag. Martin Jančar Poletne misli Tako kot večina si občasno, kadar se v glavi umiri hrup vsakdanjih problemov, postavljam tudi vprašanja o globlji podlagi svojega delovanja in življenja, če to lahko tako označim. Ničesar dramatičnega ne mislim s tem; gre samo za to, da so vprašanja o namenu, smislu in podobnem običajno potisnjena nekam v ozadje. Vsak od nas to počne. Resnično avtonomnega, spontanega in poglobljenega razmišljanja si zaradi današnjega hitrega življenjskega tempa verjetno niti ne moremo privoščiti.  26.07.2017 10:00
dr. Marko Novak Piškavi legalizem ali resna stvar? V zadnji kolumni z naslovom 'Legalistična naivnost' kolega Avbelj ponovno uperi svojo kritično puščico v slovensko sodno samoupravo oziroma Sodni svet, kot da je to eno in isto. Sam sicer vidim zadeve drugače, a cenim njegovo kritičnost, saj je to prepotrebni input, da napredujemo in stvari izboljšujemo. A četudi v prejšnjih poskusih njegovi tovrstni izstrelki niso ravno zadeli v črno, je zdaj, vsaj v jedru svojega pisanja zadel naravnost v sredico. Čestitam! Gre za tezo, da je (optimistični) legalizem naiven. 24.07.2017 07:46
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Butalski vzdržljivostni maraton javne uprave, ne vemo več katero nadaljevanje Zapisal sem že, da bi Fran Milčinski morda opustil pisanje knjige Butalci, ali pa se premislil ob ponujeni možnosti za spisanje njenega nadaljevanja, če bi dan za dnem, leta in leta, ki se vlečejo v desetletja in se marsikomu danes že zdijo kot stoletje dolga, zrl, izkušal, poskušal, poslušal in trpel včasih tako brutalno neverjetno neumno delovanje organov, uradov in služb javne uprave – administrativno upravne oblasti. 21.07.2017 11:20
Vlasta Nussdorfer VI./116. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (2) Poslanke in poslanci državnega zbora so pred parlamentarnimi počitnicami obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Večina je po živahni razpravi sklenila, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Na kaj je vseeno potrebno odgovoriti? Ali Varuh svoje naloge opravlja skladno s pričakovanji in čigavimi ter kaj pomeni, če jih ne? Ali ni nadzornik oblastnega ravnanja in kdaj lahko upraviči upe politike? Kakšna mora ta biti, da Varuha pohvali? To seveda ni nujno in sploh ni pričakovano. 19.07.2017 07:45
prof. dr. Matej Avbelj Legalistična naivnost V razumevanju (ne)-delovanja slovenske pravne države je veliko zabavnih trenutkov. Ti pa so v resnici tragični. Zato lahko govorimo o tragikomičnosti pojmovanja slovenske vladavine prava, ki je sistemski, in ne morebiti samo izoliran, problem. Kakršno prevladujoče pojmovanje pravne države, takšno pa je tudi njeno delovanje. Če se kritika ali vsaj normativne vizije ne osredotočijo na tisto, kar je res pomembno, imajo konkretni akterji v praksi mnogo več prostora ne le za čednosti, ampak tudi za nečednosti. 17.07.2017 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čigave človekove pravice? Varstvo človekovih pravic v slovenski družbi je vse od demokratizacije in osamosvojitve neenako, neučinkovito in selektivno. Določenim in izbranim temam se posveča veliko pozornosti, drugim zaradi arbitrarnih razlogov manj. Takšen pristop je napačen, saj država nosi tako negativne kot pozitivne obveznosti, da enako, neselektivno in skrbno uresničuje ter varuje vse človekove pravice in temeljne svoboščine. 14.07.2017 08:29
mag. Martin Jančar Sodnik na dopustu Nekdo je nekoč rekel, da je sodniška funkcija takšne narave, da se je zavedaš in živiš v skladu z njo tudi takrat, ko plezaš po planinah. Sam ocenjujem, da je tako razmišljanje izraz slovenske delovne etike, ki je na deklaratorni ravni tako pomembna, da je skorajda greh reči, da gre vendarle prvenstveno za opravljanje dela, za katerega dobivaš plačilo. Zgolj plačilo za opravljeno delo je v skladu s to delovno etiko vse preveč profano, pravi motiv je višji, v udejanjanju samega sebe in sledenju oz. služenju višjim,  moralno opredeljenim ciljem. 12.07.2017 09:04
dr. Marko Novak »Blišč« in beda prisedniškega sistema Ob zadnjih zapletih na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sta v kazenski zadevi Popović odstopili dve porotnici in posledično grozi zastaranje zadeve, se mi zdi dobra priložnost za ponovni razmislek o ustreznosti našega sistema prisedništva. V človeškem smislu sicer nekoga, ki mu resno grozijo, povsem razumem in ga ne obsojam, tudi ob takšnem drastičnem ukrepu, kot je odstop, toda vprašati se je treba, ali je tudi sistemsko vse v redu urejeno, da do takšnih zapletov ne bi prihajalo. Zanima me torej širši pogled na ta institut. 10.07.2017 07:13
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O poslanstvu delovnega sodišča - Ko zataji sodniška logika (II) Vselej, kadar pravnik ugotovi, da delovna sodišča ne zagotavljajo pravne zaščite delavcem in delavkam, kot bi jo po ustavi, mednarodnih pravnih aktih in zakonodaji morala zagotavljati, mora javno in osredotočeno postaviti vprašanje, zakaj je tako in vztrajati pri iskanju odgovorov. In kadar ugotovi, da delovna sodišča ne delujejo dovolj dobro pri odpravljanju najhujših kršitev temeljnih delavskih pravic, ne sme umakniti pogleda stran od ultimativnega vprašanja, kaj je in kašen sploh je SMISEL sodnega varstva v delovnopravnih sporih? 07.07.2017 07:35
Vlasta Nussdorfer VI./115. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (1) Na vroč prvi poletni dan so poslanke in poslanci v državnem zboru obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Zelo živahni razpravi o potrebnosti sprememb je dan pozneje sledilo glasovanje in le s petimi glasovi proti so sklenili, da je zakon zrel za nadaljnjo obravnavo. Kaj prinaša, katere bodo spremembe in kaj moti manjšino, ki mu je odrekla podporo? Ali je jasno, zakaj spremembe? 05.07.2017 09:24
prof. dr. Marko Pavliha Grozljiva pošast Terorizem žre vse človekove pravice Zakaj je človek sočloveku navzlic vrojenemu človekoljubju še hujša pošast kot podivjana stekla zverina, zakaj zastruplja civilizacijo s terorjem, to kruto kugo tretjega tisočletja in nepopisno planetarno agonijo, strahom, grozo in nasiljem, zakaj je raje terorist namesto pacifist in humanist, zakaj ubija nedolžne odrasle in otroke s samomorilskimi eksplozivi, ognjem, noži, mačetami, brzostrelkami, pištolami, kombiji, avtobusi in letali, zakaj? 03.07.2017 07:25
prof. dr. Jernej Letnar Černič Salomonska odločitev Arbitražno razsodišče je z včerajšnjo odločitvijo v obmejnem sporu med Republiko Slovenijo in Hrvaško končalo skoraj tri desetletja dolg meddržavni spor glede določitve meje na kopnem in morju. Niti strokovna niti laična javnost z odločitvijo ne moreta biti popolnoma zadovoljna, kljub večletnim spinom vladajočih interesnih skupin, da bo izid arbitraže za slovensko stran zagotovo odličen. A odločitev vendarle prinaša nekaj izvirnih pogruntavščin peterice arbitrov predvsem na področju mednarodnopravne razlage pojma »junction«. 30.06.2017 08:23
mag. Martin Jančar O pornografiji iz maščevanja Dve kaznivi dejanji mi kažeta, kako se naša družba spreminja in kakšen pomen imajo za nas elektronske naprave, medmrežje in siceršnje virtualno okolje. Ti dve kaznivi dejanji sta kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz šestega odstavka 143. člena, uvedena pred nekaj tedni z najnovejšimi spremembami Kazenskega zakonika (KZ-1), in kaznivo dejanje zalezovanja po 134.a členu, ki je bilo uzakonjeno že prej. 28.06.2017 10:20
dr. Marko Novak Novi izzivi slovenskega sodstva Glede na podatke domačih in evropskih institucij (predvsem Evropske komisije in ESČP) je nesporno, da slovensko sodstvo napreduje. Da pa ta napredek ni povsem linearen, je zaslužnih več dejavnikov, na katere sodstvo vedno nima neposrednega vpliva. Med takšne dejavnike lahko spada večji ali manjši proračun za sodstvo (ta v zadnjih letih pri nas pada), spremembe zakonodaje, družbena dinamika glede vlaganja predlagalnih aktov in pravnih sredstev, navsezadnje tudi stopnja normativne integracije v družbi. Na nekatere dejavnike pa sodstvo lahko vpliva samo: npr. na storilnost, kakovost sojenja, lastno organizacijo itd. 26.06.2017 08:42
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verjetno samo prazno obujanje neke politične filozofije V socialno-liberalni ustavni demokraciji je mogoče uresničevati njena idejna in normativna izhodišča samo pod pogojem, da so ljudje tudi v praksi zmožni, sposobni in pripravljeni povezovati elemente komunitarizma in individualizma. Da so se torej pripravljeni in sposobni odločati »za skupnost«. Za pravno, politično in moralno skupnost; namesto izključno »zase«, ultra egoistično in namesto za »golo družbo«, ki je le nekakšen razmetani in kaotični skupek »posameznikov-vsak-zase«, predvsem pa »vsi-proti-vsem« (o tem je vse povedal že T. Hobbes v Leviathanu). Če naj se uresničuje socialno-liberalna ustavna demokracija, potem posameznikovo odločanje ne sme pomeniti odločanja »zgolj o sebi«, pač pa mora iti za pristno presojanje in odločanje o skupnih interesih. In to odločanje mora biti »neegoistično«. 23.06.2017 07:15
Vlasta Nussdorfer VI./114. Kako je biti varuh (4) Za varuha človekovih pravic je najpomembnejši trenutek v vsakem letu predaja letnega poročila. Najprej ga preda predsedniku državnega zbora, nato predsednikoma republike in vlade. Po predstavitvi pred ministri sledijo seje državnega sveta, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in na koncu osrednja seja državnega zbora, ki po večurni temeljiti razpravi odloča o sprejemu priporočil. Vse to navadno poteka med majem in oktobrom, ko je v pripravi že novo poročilo za tekoče leto. Tako se zgodbe z njim ponavljajo in prepletajo. Kaj pokaže pogled nazaj v petem letu in kako naprej? 21.06.2017 09:53
prof. dr. Matej Avbelj Če ne bomo zdaj, ne bomo nikoli Tako smo govorili v nekih drugih, bolj nabritih časih. In tako govorimo spet danes, ko naslavljamo neke povsem druge probleme. Izzive evropske, s tem pa tudi slovenske politične prihodnosti. Evropska unija je na prelomu. V bistvu je že zlomljena in čaka. Čaka na eno od treh alternativ: nadaljevanje obstoječe stagnacije; razpad in prihodnost v preteklosti; ali pa korenita reforma v smeri evropske nedržavne federacije. Okno priložnosti za slednjo se ni še nikdar odpiralo tako na široko, kot se utegne odpreti zdaj. 19.06.2017 07:56
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med soncem in meglo Že mesec dni se kolone avtomobilov s severnoevropskimi registrskimi tablicami tudi po slovenskih cestah in avtocestah vijejo proti hrvaški obali. V sosednji državi letos pričakujejo kar osemnajst milijonov turistov. A za bleščečimi od sonca razbeljenimi kopališči in ulicami jadranskih obmorskih letovišč se skrivajo težave običajnih ljudi, ki vsakodnevno bijejo boj za preživetje in za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic. 16.06.2017 08:45
dr. Marko Novak Evropsko sodstvo - žilavo in prožno Od 7. do 9. junija je v Parizu potekala generalna skupščina Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ). Rdeča nit tokratnega zasedanja je bila resilient justice, kar se je več kot primerno odrazilo tudi v t. i. Pariški deklaraciji kot skupnemu dokumentu te mreže, ki po eni strani pomeni nekakšno črto, potegnjeno pod preteklo leto, po drugi strani pa začrtanje smernic za naprej. 12.06.2017 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko sodišče (spet) pusti delavca ponižanega in razžaljenega (I): Ko zataji sodniška logika. Prepričanje, da je treba očiten in enormen problem kršenja pravic delavk in delavcev neprenehoma javno naslavljati in izpostavljati, ostaja. Enako je s prepričanjem, da je treba to početi tudi glede problema prevelikega števila primerov odsotnosti sodne zaščite elementarnih delavskih pravic in njihovih kršitev. Seveda tudi glede problema (pre)pogostosti očitnih in hudih kršitev delavskih pravic z vsebino sodniških odločitev. V dobri veri, stvarno utemeljeno in z najboljšimi nameni, da bi bil ta problem v najkrajšem času znatno manjši ali odpravljen. Vtis pa je nasproten: da se še povečuje in razrašča. 09.06.2017 08:27
Vlasta Nussdorfer VI./113. Kako je biti varuh (3) Varuh ali varuhinja človekovih pravic lahko postaneš na predlog predsednika republike, ko zate v parlamentu glasujeta najmanj dve tretjini poslancev. Tako visoko podporo zahteva tudi sprememba ustave. Seveda ti mora biti tuje predhodno  politično delovanje, saj nobena opcija v državnem zboru nima 60 glasov. Za prevzem funkcije moraš biti primerno star, čeprav ni starostne omejitve, in zelo izkušen, da lahko vplivaš na spremembe; celo z močjo javne besede in avtoriteto, ki si si jo ustvaril s trdim delom pred novim izzivom. Sam prevzem položaja za to nikakor ni dovolj. 07.06.2017 07:10
prof. dr. Marko Pavliha Pravičnost in sreča Po naravi nisem zagrizen dvomljivec ali skeptik, zato ne ustrezam idealnemu profilu filozofa, četudi me ljubezen do modrosti vse bolj prežema, celo spati mi ne da, navzlic skušnjavam, ki me mamijo iz bližnje okolice. Običajno predelam relativno veliko informacij o določeni temi, nato pa se racionalno in intuitivno odločim za tiste, ki me v tolikšni meri prepričajo, da jih vgradim v lastno razmišljanje. 05.06.2017 07:33
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nekoč je bilo v Lvovu Ulice starega mestnega jedra v Lvovu na vsakem koraku spominjajo na njegovo srednjeevropsko dušo in opominjajo na zmote iz njegove polpretekle zgodovine. Mesto je v prejšnjem stoletju doživelo in preživelo nekaj totalitarnih viharjev različnih avtokratskih ideoloških spozab. 02.06.2017 08:53
mag. Martin Jančar Ob požaru v Kemisu Nikakršnega dvoma ni, da se požar v tovarni Kemis v bližini Vrhnike ne bi smel zgoditi. Prav nikakršnega. Lahko se še tako sklicujemo na splet naključij in nesrečnih okoliščin, pa vseeno ne moremo prezreti dejanskih in potencialnih posledic tega dogodka, kakršne preprosto ne bi smele nastati. Pika. 31.05.2017 08:08
dr. Marko Novak Epistokracija? V času porasta političnega populizma bodisi v ZDA (zmaga Trumpa) bodisi v Evropi (Poljska, Madžarska, Turčija, da ne omenjam vzponov politične moči desnih populistov v Zahodni Evropi) se mrzlično iščejo ter premlevajo ideje, ki bi pomenile intelektualno protiutež populizmu. Poenostavljeno rečeno je populizem lahko lev ali desen, tudi sredinski, njegova glavna ideja pa je, da gre za upor zatiranih, nekorumpiranih »navadnih« državljanov zoper privilegirane (in pogosto tudi skorumpirane) elite. Populist, populističen seveda izhaja iz lat. izraza populus, kar pomeni ljudstvo. Populistična demokracija je tako demokracija »navadnih« ljudi in se zdi odgovor na slabosti liberalne demokracije. 29.05.2017 08:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Umberto Galimberti: Resnice se ne odkriva brez ljubezni Zelo redko se zgodi, ali pa se sploh ne zgodi, da se katerikoli poskus javnega pogovarjanja o sistemski ureditvi vzgoje, šolstva in izobraževanja osredotoči na vprašanje KAKOVOSTI. Zelo redki so, ali pa jih sploh ni, pronicljivi javni pogovori o filozofiji, politiki in praksi na tem področju. Če pa se že zgodijo takšni pogovori pred javnostjo, pa ostanejo sami sebi namen, spregledani in preslišani. Funkcionarjem ostajajo ta vprašanja premalo zanimiva, izrazito neprioritetna, tretjerazredna, uporabljiva le kot tehnika kampanjskega leporečja, sprenevedanja in manipulacije. 26.05.2017 07:12
Vlasta Nussdorfer VI./111. Kako je biti varuh (2) Petintrideset let sem bila del represivnega aparata – tožilstva, organa pregona. Kaj je lahko narobe, če preganjaš storilce kaznivih dejanj, saj so vendar na drugi strani tudi njihove žrtve? Pregon lahko začneš, opustiš, nadaljuješ, predlagaš kaznovanje, se pritožiš. In vendar so odzivi na delo tožilca lahko negativni, bodisi na strani obdolženih bodisi žrtev. Kako pa je biti varuhinja? Nikoli si ne bi mislila, da moraš imeti tako zelo debelo kožo, da vse to preživiš. Vseeno pa je prijetnih izkušenj veliko več. To delo mi je k sreči pisano na kožo. Ali ni to najpomembnejše? 24.05.2017 08:57
prof. dr. Matej Avbelj Zidovi Hans-Dietrich Genscher, znameniti nemški zunanji minister z velikimi zaslugami pri nastajanju samostojne slovenske države, je takole označil bistvo Berlinskega zidu: »Izgradnja zidu leta 1961 je pomenila priznanje komunistov, da so izgubili bitko med sistemoma.« Če nekoliko pretiravamo, bi brez zidu namreč Vzhodna Nemčija ostala brez prebivalcev. Že tako ali tako jo je v letih komunističnega totalitarizma zapustilo več kot tri milijone ljudi. Tisočim pa je življenje odvzel Zid sam. Kako razumemo Berlinski zid danes in kaj sploh pomenijo zidovi za današnjega slovenskega človeka? 22.05.2017 07:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vpliv ESČP na vladavino prava v srednji Evropi Minilo je že več kot četrt stoletja, ko so se države srednje Evrope izvile iz primeža nekdanjih nedemokratičnih sistemov, in vsaj formalno postale liberalne ustavne demokracije. V teh dveh desetletjih in pol naj bi prevzele ter ponotranjile vrednote pravne in demokratične države od uresničevanja človekovih pravic do delitve oblasti. A institucionalni vsakdanjik večine držav kaže drugače. 19.05.2017 08:30
mag. Martin Jančar Lex Mercator, Agrokor in podobno Vse od začetka svojega ukvarjanja s pravom imam precejšnje zadržke do »interventne« zakonodaje, če ji lahko tako rečemo. Mogoče prav zaradi tega, ker so se moja študijska leta ujemala z zadnjim obdobjem obstoja SFRJ. Zaradi ekonomskih težav je namreč rajnka država stvari pogosto urejala z uredbami z zakonsko močjo, namenjenimi reševanju takšnih ali drugačnih problemov, ki jih je porajala ekonomska kriza. Stanje je bilo zelo podobno današnjemu. Kot študenta prava me je motilo, da razen redkih izjem pravzaprav ni bilo pravnega področja, ki ga posegi zakonodajalca (ali uredbodajalca) ne bi spreminjali, včasih prav v temeljih. Tako sem v tem času doživel resnično ogromne premike v spreminjanju pravnega reda – od ustavne do gospodarske ureditve. 17.05.2017 09:34
dr. Marko Novak ZSSve Pa je bil sprejet, Zakon o sodnem svetu (ZSSve) namreč! V nekaj dneh prične veljati, uporabljati pa se bo pričel čez dobrih šest mesecev. Dozorel je torej trenutek, ki se je resnici na ljubo pripravljal vrsto let.  15.05.2017 13:10
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov? Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? 12.05.2017 06:12
Vlasta Nussdorfer VI./110. Kako je biti varuh (1) Minila so štiri leta mojega varovanja človekovih pravic. Štiri letna poročila in prav toliko predaj najvišjim predstavnikom oblasti. Nekaj tisoč dogodkov, več kot sto tisoč prevoženih kilometrov po domovini, na stotine medijskih vsebin, vsaj štirideset tisoč klicev obupanih, nemočnih, besnih, žalostnih in razočaranih, ki so poslali še vsaj sto tisoč zelo različnih pisem s številnimi prilogami. Kakšen je izkupiček? Več sto priporočil, mnenj, kritik, opozoril. Nekatera so bila upoštevana in uresničena, druga delno, nekatera (še) ne. In vsako leto novo poročilo na okoli štiristo straneh. Nastaja že peto. Sprašujejo, koliko nas je zaposlenih, kaj delamo in ali nam pri čem uspe. Denar za plače je namreč davkoplačevalski. 10.05.2017 07:00
prof. dr. Marko Pavliha Pritisnimo na tipko Človek Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. 08.05.2017 07:12
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju močnejše vloge varuha človekovih pravic Varuh človekovih pravic naj bi bil glavni nadzorni organ za varovanje človekovih pravic v slovenski družbi. Njegovo vlogo tako razume večina strokovne in laične javnosti. A položaj, pristojnosti in avtoriteta institucije varuha žal še vedno ne sledijo hitrosti, sistematičnosti in vsesplošnosti preteklih, sedanjih in prihodnjih kršitev človekovih pravic v slovenski družbi. 05.05.2017 08:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Včasih so bili prazniki preprostejši, vsaj ti, ki so pravkar minili. Nanje mi je ostal spomin, da je bilo zjutraj iz kuhinje po radiu slišati koračnice, borbene pesmi, spominske oddaje in govore. Po tem sem praznične dni prepoznaval še pozneje in na neki način to pogrešam, kot še marsikaj iz časov mladosti. Verjetno nisem edini, ki z zadnjo svetovno vojno osebno nisem imel opravka, a sem imel pri vsem vsaj občutek, da smo bili kot narod »na pravi strani zgodovine«, to je na tisti, ki je porazila nacizem in fašizem in iskala pot v boljše življenje.  03.05.2017 09:28
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. 28.04.2017 09:00
Vlasta Nussdorfer VI./109. Ali resničnostni šovi poneumljajo? Vse več jih je. Resničnostnih šovov vseh vrst. Imeli smo Big brotherja, pa Kmetije in še marsikaj. Prodajale so se možnosti, da jih ljudje gledajo podnevi in celo ponoči. Dobili smo zmagovalce, prejeli so 50.000 evrov, imeli možnosti odpreti gostilno, osvojiti kmetijo, postali so prepoznavni, vabili so jih na »rdeče preproge«, polni so jih bili mediji. Nekateri zgolj kot »muhe enodnevnice«, drugi so na sceni ostali. Kako pa to vpliva na mlade? Pozitivno? Odvisno od vsebine in sodelujočih. 26.04.2017 07:32
dr. Marko Novak ELFA Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos. 24.04.2017 09:31
prof. dr. Jernej Letnar Černič Življenje kot tržna dobrina? Sodobni tok življenja ustvarja želje in poskuse novih razlag pojma starševstva, ki je izven Evrope že postalo tržna dobrina. Ali naj bo dovoljeno otroke kupovati kot lego kocke ali katerokoli drugo tržno dobrino v nakupovalnih središčih? Ali (naj) vrednota človekovega dostojanstva omogoča takšne prakse v evropskih javnih redih? 21.04.2017 09:00
mag. Martin Jančar O sodnih zmotah Ta kolumna je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Pozoren bralec me je namreč opozoril na knjigo In Doubt – The Psychology of the Criminal Justice Process, v kateri se avtor Dan Simon ukvarja tudi z vprašanji, na katera sem opozoril pred štirinajstimi dnevi. Po zaslugi zloglasne multinacionalke se je knjiga v nekaj dneh znašla pred mano in je zaradi zanimive vsebine že »v obravnavi«. Današnjo temo je spodbudilo prav to branje. 19.04.2017 10:22
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  14.04.2017 09:57
Vlasta Nussdorfer VI./108. Ob svetovnem dnevu Romov Vsako leto 8. aprila imamo priložnost, da preverimo stanje na področju pravic romske manjšine. Tokrat je za 14. april sejo sklicala tudi parlamentarna Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Varuh svoja stališča, mnenja in priporočila sicer redno predstavlja v letnih poročilih. Leta 2012 smo pripravili celo izredno poročilo. Ali se je stanje od tedaj izboljšalo, ali je zagotovljena pitna voda – osnovna človekova pravica, kako je z dostopom do sanitarij, zakaj romski otroci nimajo enake prihodnosti kot drugi? Kdo nosi odgovornost za diskriminacijo? Bodo poslanci naredili korak naprej, bo vlada dosledno spoštovala enakost ljudi? Koliko let bomo o tem še razpravljali? 12.04.2017 07:36
prof. dr. Matej Avbelj Dve vprašanji o prihodnosti EU V zadnjih mesecih in tednih se je razplamtela razprava o prihodnosti Evropske unije. To je dobro. Slabo pa je, da govorci pogosto govorijo drug mimo drugega in tako niti ne izkoristijo priložnosti, da bi se razumno in produktivno (ne)strinjali. To lahko preprečimo le tako, da pri razpravi o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej ločimo dve različni vprašanji. Prvo je, kaj EU potrebuje za rešitev iz svojih preštevilnih kriz. Drugo pa, kaj je sploh mogoče realno pričakovati, da bodo EU politične elite v danih razmerah zares storile. 10.04.2017 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic pri podnebnih spremembah Podnebne spremembe dokazano nehote vplivajo tudi na uresničevanje različnih človekovih pravic posameznikov, manjšin in avtohtonih ljudstev. Posamezniki, zaradi z njimi povezanimi naravnimi nesrečami, na različnih koncih sveta izgubljajo življenja in svoje sorodnike. Kdo je nosilec obveznosti, da ne pride do poslabšanja varstva človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb? Države? Mednarodne organizacije? Gospodarske družbe? Posamezniki? 07.04.2017 08:35
mag. Martin Jančar Nekaj malega o pričah Ne vem, kako je pri kolegih, a kadar ugotovim, da kakšna moja zadeva temelji predvsem ali samo na izpovedih prič ali očividcev oziroma da so te izpovedi ključne, mi je takoj jasno, da bodo z njo precejšnje težave. Redko se vse izjave prič tako ujemajo, da je mogoče popolnoma nedvoumno sestaviti sliko dogodka ali pa sklepati na dejstvo, ki je za odločitev pomembno. Še posebej se zaplete, kadar je zadeva v ponovnem sojenju ali kadar je dogodek precej oddaljen. 05.04.2017 09:50
prof. dr. Marko Pavliha Poklicanost in poslanstvo Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). 03.04.2017 07:40
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). 31.03.2017 08:26
Vlasta Nussdorfer VI./107. Ali je res za vse kriva kriza Dan za dnem enako: kriza na vseh področjih, kriza etike in vrednot, kriza v zdravstvu, gospodarstvu, okolju, politiki … O njej na veliko poročajo mediji in govorijo ljudje, o njej beremo na družbenih omrežjih. Toda ali je res kriva za prav vse? Kaj nas lahko reši? Ali je sploh še čas? Kakšne so vizije mladih, ki so povsem brez svoje krivde zabredli vanjo ali še bodo? Jo morda celo vedno znova generiramo? 29.03.2017 10:32
dr. Marko Novak Starost sodnikov Ob zadnjih predlogih Predsednika države in imenovanjih v Državnem zboru ustavnih sodnikov, od katerih so kar trije od devetih (iz zadnjih dveh imenovanj) stari le nekaj čez 40 let, se je v javnosti zastavljalo vprašanje primerne starosti za (ustavnega) sodnika. Seveda je tu težko posploševati, saj je tudi kakšen mlajši sodnik lahko tudi »zrelejši« od sicer po letih starejšega sodnika, kajti vemo, da nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, nekateri pa nikoli. 27.03.2017 08:01
prof. dr. Jernej Letnar Černič FIFA in človekovo dostojanstvo Svetovna nogometna organizacija je v decembru 2010 podelila izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 zalivski državici Katar. Že od podelitve iz nje prihajajo poročila nevladnih in drugih organizacij o sistematičnih kršitvah pravic delavcev, večinoma iz južnoazijskih držav, ki gradijo nogometne štadione. Ali nosijo mednarodne športne organizacije kakšne obveznosti, da zagotovijo, da bodo prireditelji velikih športnih tekmovanj spoštovali in varovali človekove pravice? 24.03.2017 08:27
dr. Matej Accetto Pravo in politika Razmerje med pravom in politiko je trajno vprašanje, še posebno razumljivo pa v trenutkih, kakršen je postopek izbora sodnikov ustavnega sodišča, ki naj bi kot »čista« pravna veja oblasti odigralo ključno vlogo zavor in ravnovesij za nadzor nad bolj povezanima in s politiko v vseh pogledih prepojenima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. 22.03.2017 07:48
dr. Marko Novak ARS in sodno varstvo Danes se zdi, da so – vsaj v razvitem svetu – različne metode alternativnega reševanja sporov (ARS) že dosegle svetovni uspeh. (V nerazvitem svetu pa so najbrž že vseskozi prisotne in je prej problem na drugi strani – dovolj razvitega sistema klasičnih pravnih oziroma sodnih postopkov.) Če so metode ARS postajale moderne v anglo-ameriškem svetu že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so celinsko Evropo dokončno osvojile nekoliko kasneje. 20.03.2017 09:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zasebnosti kot pravici in pravoslovnem konceptu Ni dobro, če katerakoli temeljna ustavna ali človekova pravica – vsiljeno – pridobi značaj mitskosti. A še slabše je, če postane poligon za nepomirljiva protislovja. Na primer takšna, da na eni strani tehnološke možnosti za totalni vdor v človekovo zasebnost slednjo vsebinsko izvotlijo in jo res zreducirajo na goli mit, na praktično neučinkovito obrambo identitete posameznika in njegovega dostojanstva kot osebe. 17.03.2017 10:39
Vlasta Nussdorfer Kaj se dogaja z našo zasebnostjo? Ali smo v nevarnosti, da nam prisluškujejo in nas snemajo celo v lastnem domu? Sodobna tehnologija omogoča tudi, da o sebi hitro izdamo preveč, za kar plačamo visoko ceno. Ali se naši otroci zavedajo, kako nevarno se je razgaljati pred neznanimi spletnimi »prijatelji«? Vedo to njihovi starši? 15.03.2017 09:55
prof. dr. Matej Avbelj Slovenski pravosodni meritokratski deficit Francko so našli. Zadovoljni so vsi, pa čeprav je bil postopek izbire predsednika Vrhovnega sodišča, vključno z vsemi sodelujočimi, karikatura pravne države. Ampak tako je pač v Sloveniji. Menda moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Za vse pa je, slednjič, tudi leta 2017, tako ali tako kriv komunizem. Z vsem dolžnim spoštovanjem, spet do vseh vpletenih, javno ne soglašam. Današnje slovensko pravosodje ima veliko problemov. Komunizem, ki bi terjal lustracijo, ni eden iz med njih. 13.03.2017 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Odštevanje do katalonskega referenduma Prihodnji meseci bodo odločilni za odgovor na vprašanje ali bo katalonska vlada v letošnjem letu lahko izvedla zavezujoč referendum o samostojnosti Katalonije. Njenim poskusom se z vsemi sredstvi upira osrednja španska vlada. Kako rešiti ustavno krizo, da se katalonski javni prostor izogne izbruhu neredov, nasilja in morebiti tudi spopadom? 10.03.2017 08:37
mag. Martin Jančar Ob predlogu novele ZKP-N Eden izmed predlogov za prenovitev Zakona o kazenskem postopku je tudi tisti, ki dopušča možnost zaslišanja osumljenega (pa tudi prič) v predkazenskem postopku. Zaslišanje osumljenega bosta tako v primeru, kadar obvezna obramba ni predvidena ali kadar se je osumljenec odpovedal pravici do odvetnika, državni tožilec ali policija lahko opravila tudi brez zagovornikove navzočnosti, takšno zaslišanje pa bo moralo biti zvočno in slikovno posneto. Predlog je v javnosti takoj naletel na več kritik, povezanih z možnimi zlorabami ali s tehnično opremljenostjo tožilskih in policijskih prostorov. 08.03.2017 10:15
prof. dr. Marko Pavliha O čemernežih in godrnjavcih Profesor doktor God R. Njavec ni nek stoični bog ali poosebljena justicija, kje pa, je vražje nepoboljšljiv godrnjavec, čemernež, godrnjavs, godrnjač, godrnjalo, tečnež, tečnoba, sitnoba, zlovoljnež, nergač, kritikant, podganji dirkač, nihilističen očitar in nenameren zlobnež, vselej nejevoljno namrgoden in kislega obraza, kot da bi požrl dvojno limono s trpkim kakijem. 06.03.2017 07:29
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vzpodbuda h kritični drži (do »volje EU«) z mišljenjem, presojanjem in odločanjem (1. del) Ustava Republike Slovenije, člen 3.a: »Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.« 03.03.2017 07:29
Vlasta Nussdorfer VI./105. Prazniki morajo biti priložnost Prav je, da ob prazniku žensk vsako leto opozorimo na doseženo raven spoštovanja njihovih pravic ter analiziramo položaj in dejansko enakost. Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk z moškimi se še vedno precej razlikuje od dejanske. V Sloveniji smo na nekaterih področjih s premiki lahko zadovoljni, na drugih pa kazalniki vzbujajo skrb. Kako nam torej v resnici kaže? 01.03.2017 09:40
dr. Marko Novak Zakon o Sodnem svetu v parlamentarni delavnici Po večletnih razpravljanjih in velikih pričakovanjih je predlog zakona o Sodnem svetu tam, kjer mu je mesto: v Državnem zboru, in sicer v drugem branju. Tako v predhodnih mnenjih strokovne javnosti kot v prvem branju med splošno razpravo v parlamentu, je bilo povsem jasno, da ga ni, ki bi nasprotoval temu, da Sodni svet naposled dobi svoj zakon. 27.02.2017 09:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ledenik na Ljubelju V zadnjem tednu ali dveh lahko znova, čeprav se zima počasi poslavlja, opazujemo, povečanje ledenika na Ljubelju. Znova je prišlo pet minut pozornosti za radikalne ekstremiste na avstrijskem Koroškem in zaspane slovenske nosilce oblasti, medtem ko se koroški Slovenci vsakodnevno soočajo in spopadajo z načrtnim razjedanjem njihove kolektivne identitete in pravic kot pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. 24.02.2017 08:59
mag. Martin Jančar Smrt je naš posel in poslu gre dobro Leta 2013 je bil britanski marinec Alexander Blackman pred vojaškim sodiščem spoznan za krivega umora, ker je v afganistanski provinci Helmand ustrelil ranjenega afganistanskega borca. Posnetek kamere na čeladi, ki so jo očitno pozabili izključiti, pa kaže tudi na vojakovo zavedanje, da je taka usmrtitev v nasprotju s pravili bojevanja. Borbena delovanja so prenehala, žrtev je bila hudo ranjena, Blackman pa je pristopil k njej in jo ustrelil s pištolo, ob citatu iz Hamletovega govora: »Shuffle off this mortal coil, (*1) you cunt.« (Zadnje besede verjetno ni treba prevesti.) Po dejanju je soborcem rekel: »Jasno je, da to ne bo šlo naprej, fantje. Pravkar sem prekršil Ženevsko konvencijo.« 22.02.2017 09:07
dr. Matej Accetto Kakšen je dober pravni študij? Pred leti sem se v več kolumnah spraševal o tem, kakšen je dober študent prava in kako do njega, v tokratni kolumni pa navajam nekaj uvodnih misli o tem, kakšen je dober oziroma pravi pravni študij, ki naj ga ponudimo temu študentu. Tako kot tedaj se tudi tokrat posvečam zgolj nekaterim (kvantificiranim) vidikom, a vendarle. 20.02.2017 08:02
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Problem morale, samoprevare in podrejanja ob totalnem nasilju – nad človečnostjo in redom človeštva Pristna moralna drža je le drža »skrbi za drugega.« Pristna demokratična drža je le politična drža onkraj in mimo polarizacije »mi« in »oni-drugi-drugačni-z nami nezdružljivi-nezaželeni«. Strah – ustrahovanje - je tipična tehnika nedržavniške in nevladajoče strankarsko menedžerske elite in antipolitično tehnokratične (aka bruseljske) gosposke za zaslepljevalno in problemsko odvračalno vplivanje na ljudi, manipulacije in laganje, za naslavljanje njihove nevednosti in zlorabo nemišljenja. 17.02.2017 06:49
Vlasta Nussdorfer VI./104. Nasilje ima nove obraze Komu je pri nas huje, otrokom ali starejšim? Po silnih bojih in preštevilnih, med drugim tudi nadvse neumnih vprašanjih smo končno sprejeli zakon, ki vsaj na načelni ravni sporoča, da je nasilje nad otroki prepovedano. Pomeni poraz vzgoje, saj jih ponižuje in jih iz žrtev praviloma spreminja v nasilnike. Tepsti zna vsak, vzgajati pač ne. Glede starejših pa se premalo govori o psihičnem nasilju, ki jim jemlje poslednje dostojanstvo in jih postavlja v podrejen položaj. Ali naj nas bo prihodnosti strah? Tudi zaradi spleta?! 15.02.2017 09:21
dr. Marko Novak Prihodnost pravnega izobraževanja Ob letošnjih informativnih dnevih, ob koncu minulega tedna, si ne morem kaj, da ne bi malce razmislil o trenutnem in prihodnjem izobraževanju na pravnih fakultetah v Sloveniji in drugod po svetu.

 13.02.2017 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družina Ustavno sodišče je v tem tednu objavilo dva sklepa v razvpitem primeru nezakonitega odvzema koroških dečkov. Sodniki so zamudili priložnost, da bi zadevo rešili v Sloveniji in še pomembnejše, da bi odpravili še vedno trajajoč poseg v pravico do družinskega življenja starih staršev in njunih vnukov. 10.02.2017 08:22
prof. dr. Marko Pavliha Doživljajsko prenašanje sporočil Poznavalci trdijo, da si zgolj v sedmih odstotkih sporočamo medosebno doživljajsko resničnost z besedovanjem, v preostalih stikih pa ne uporabljamo besed. Toda že v govorni komunikaciji se skrivajo pasti in priložnosti, ker z (ne)smiselnim nizanjem črk lahko premikamo, gradimo ali rušimo, pa ne samo gorá, marveč nekaj bistveno pomembnejšega – človeške odnose. Nekateri jeziki uporabljajo različne tonalitete za označevanje drugačnega pomena istih besed ali njihovih nizov, pri vseh pa je pomembna glasnost, barva in višina glasu. 06.02.2017 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Med 'delovati' in 'ravnati' v javnem interesu – dokazljiva, a ne lahko dokazljiva zadeva Koncept »javni interes«, včasih označen tudi kot »obči interes« je vsebinsko izmuzljivi politični, pravni in ekonomski koncept. Vseeno pa je vsebinsko določljiv. Omenja in vsaj v grobem ga lahko opredeljuje zakonodaja (a se je treba pretiranemu zakonopisnemu drobnjakarstvu iz prečrkarjenju izogibati), bolj ali manj podrobno ga lahko določa teorija (ki jo je treba jemati resno in jo neposredno uporabljati v praksi), vsebino mu v konkretnih zadevah lahko predpisujejo odločitve sodišč (to enostavno morajo početi – analitično, argumentirano in odgovorno), v praksi pa je odvisen od kakovosti in posrečenosti kombiniranja strokovnosti in zdravega razuma tistih, ki jih zadeva, ali se nanj sklicujejo pri svojih ravnanjih (ob študijskem in dobrovernem upoštevanju vsega prej naštetega). 03.02.2017 07:19
Vlasta Nussdorfer VI./103. Tudi za prihodnost gre Ali se iz zgodovine česa naučimo? 27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je bilo osvobojeno največje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau. Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne je Evropski parlament z resolucijo kot zgodovinsko dejstvo prepoznal tudi genocid nad Romi. Danes smo priča novim vojnam, mučenju, begu milijonov ljudi. Kako bodo ti dogodki videti iz zgodovinske perspektive? 01.02.2017 08:41
dr. Marko Novak Pravosodna mazurka Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj naprej lomasti po poljskem pravosodju in pri tem kot tank pušča za seboj izmaličene vrednote in načela zahodnega liberalno-meščanskega prava. Tokrat se je lotila tamkajšnjega sodnega sveta (t. i. Krajowa rada sadownictwa – v nadaljevanju KRS), in sicer je pred vrati reforma, ki se je resnici na ljubo tamkaj že dolgo napovedovala. 30.01.2017 07:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Spomeniška dilema Ljubljana naj bi v kratkem ob parku Zvezda na Južnem trgu nedaleč stran od Kazine po več letih zavlačevanja dobila spomenik vsem žrtvam vojn na slovenskem ozemlju. A bolj kot se bliža njegovo odprtje, več je nejasnosti glede njegovega namena, vsebine in zato smiselnosti celotnega projekta. 27.01.2017 08:28
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob ureditvi snemanja glavnih obravnav Nobena skrivnost ni, da je sprememba Sodnega reda, ki omogoča snemanje celotnih glavnih obravnav, v praksi povzročila precej vprašanj in dilem – od načina same ureditve oziroma izbire pravnega akta, ki to ureja, do tega, kako naj se to v prostorih sodišč izvede. Pri kazenskem postopku je to še bolj očitno zaradi nasprotja med določbama tretjega odstavka 301. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in 17. člena Sodnega reda. Od tod izvira precej pomislekov in tudi zaradi tega je bila podana zahteva po tolmačenju teh sprememb Sodnega reda. 25.01.2017 09:51
dr. Matej Accetto Sojenje med črko in življenjem Kaj naj ima prednost, črka (zakona) ali življenje (prava)? To izhodiščno vprašanje v bistvu ni mišljeno kot nekakšna pravniška izpeljava šale o kokoši in jajcu, ne kot metafizični razmislek o stvarstvu (»V začetku je bila Beseda…«), niti ne kot razmislek o zaželeni metodi pravne razlage (npr. jezikovna ali namenska) ali medsebojnem razmerju med materialnim in procesnim pravom (»V začetku je bil Postopek…«). Na nek način pa vendarle o vsem tem. 23.01.2017 08:46

© 1989-2026 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.

Nastavitve piškotkov