Pred več kot sto leti je Fran Milčinski, ki ni bil le pravnik, napisal delo, ki kar ne izgubi svoje večne aktualnosti. Šaljivost je pač doma v naših krajih. Morda tudi sedaj ne pojenja, samo da se v zadnjih mesecih rada kaže v bliskovitih spremembah davčne zakonodaje namesto v koruznih hlebčkih in tekmovanju s Tepančani. Ena skupna točka pa vendarle veže stoletje razlike: poseben občutek za matematiko.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) je ob dolgem naslov in nekaj evrih, ki so bili bolj bruto kot neto božično veselje, na inovativen način postregel še z načinom računanja davka. Ja, nekako tako kot takrat, ko sta se v tisti vasi, pustimo sedaj njeno ime ob strani, o računanju sprla župan in krajevni pastir. Poznate zgodbo?
No, ni se začela z ZPZR, bomo pa mi začeli najprej z njim in njegovim zagonetnim 7. členom, ki je učeno določil, da je davek 20 % lahko tudi kaj več kot 20 %, samo ne več kot 35 %, oziroma pravniško malo bolj zapleteno, če kar navedemo citat: »Ne glede na 135.a člen ZDoh-2 se do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja dohodnino, od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2« in znaša:
- če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, po stopnji 20 %, če je davčna osnova do 72.000 EUR, in 14.400 EUR + 35 %, če je davčna osnova nad 72.000 EUR;
- v primeru popoldanskega s. p. pa 20 % do davčne osnove 33.000 EUR in 6.600 EUR + 35 % nad 33.000 EUR davčne osnove.
Dogajalo se je mesec in malo več pred novim letom. Skoraj so že prasketali ognjemeti, trgovine pa so malodane že razprodale novoletna darila, ko je udarila ta matematično-pravna zagonetka, da ZDoh-2 in njegov 135.a člen še vedno velja, samo uporabljal se bo na novo drugače in sicer tako, da do točke preloma pri 72.000 ali 33.000 evrih 20 % še vedno tako osnovnošolsko jasno znašalo 20 %, po točki preloma pa bomo vstopili v svet srednješolskih limit. Zveni sicer kot da bomo kmalu vsi v bančnih limitih ob takšni davčni politiki, vendar se ni bati. Država bo imela veliko več kot doslej in počasi se bo že naučila nekako to porabiti, četudi ji pri prispevku za dolgotrajno oskrbo ta poraba še ne gre pretirano dobro od rok. Morda se je nabralo več, kot zmorejo stati študije in modrovanje na to temo, tistih, ki bi zares skrbeli za starejše, pa se že od nekdaj ni trlo na pretek, da bi lahko ves ta denar porabili za njihove tradicionalno obupno nizke plače, glede na delo, ki ga opravljajo.
Naj se vrnemo na tisto z limito. To je nekaj v matematiki, kar pravi, da bo z večanjem vrednosti X rezultat vse bližje zgornji vrednosti Y, čeprav je ne bo nikoli dosegel. Po točki preloma o kateri pišemo, se z davki zgodi prav to. Če je do točke preloma davek 20 % po enem in drugem zakonu še vedno 20%, je od tod naprej po ZPZR vse bližje in bližje 35 %, po ZDoh-2 pa še kar ostane 20 %. Sliši se čudno in res je tako, ker 135.a člen ZDoh-2 kljub ZPZR še kar velja, samo da naj bi se do ustrezne ureditve uporabljal drugače. Vprašanje se seveda glasi, kaj pa naj bi bila ustrezna ureditev. Če vprašate kakšnega s.p. zagotovo ne v tem, da bodo davki višji, če vprašate avtorje, ki so v tednu ali dveh napisali zakon, pa je odgovor verjetno popolnoma drugačen, čeprav iz zakona prav v oči kolje več kot očitno spoznanje, da če daš božičnico z eno roko, moraš zvišati davke z drugo roko. Kako lažje bi bilo, če bi bili še vedno v Jugoslaviji, kjer so za takšne primere samo pognali tiskarske stroje in natisnili še nekdaj dinarjev, namesto, da bi državljane dražili z višjimi davki.
Kako torej prešteti ovce in koliko volne gre državi? Pastir, ki je v zgodbi peljal ovce na pašo jih je devetnajst gnal na pašo, osemnajst pa jih je prignal zopet domov. Župan se je ujezil, da je eno izgubil, pa se je odločilo, da bodo ovce prešteli tako, da se bo zbralo šestnajst občinskih mož, pastir, župan in še policaj, tako da jih bo skupaj devetnajst, vsak bo zgrabil eno ovco in če ne bo noben ostal brez ovce v rokah, jih je zadosti prišlo domov.
Kaj se bo torej zgodilo, ko bo vsak izmed šestnajst občinskih mož, pastir, župan in še policaj zgrabil po eno ovco? Ali bo odstotek znašal še vedno 20 ali pa bo morda počasi drsel tja do 35. Do davčne osnove 72.000 oziroma 33.000 evrov ne bo težav, ker je 20 % tudi po vzporedni ureditvi 20 %, od te točke naprej pa naletimo na problem limite. Tistih 20 % se namreč z vsakim evrom čez točko preloma počasi a zanesljivo bliža limiti, ki je iz 35 %. Pri osnovi 100.000 EUR je efektivni odstotek davka 24,2 %, pri 150.000 EUR nato 27,8 % in to vsaj tako se zdi, nikakor ni enako 20 %, ki jih zapoveduje ZDoh-2.
Kar je matematično jasno, pa morda očitno ni tudi pravno jasno, predvsem pa ne davčno pravno jasno. Če je zakonodajalec v vsej svoji modrosti hotel spremeniti matematiko je to kaj jalova pot. Bolje bi bilo, da bi zakonsko besedilo prilagodil matematiki in jasno napisal, da 135.a člen ZDoh-2 pač ne velja več, odslej so davki višji, pa srečno novo leto. Zdi pa se, da je čar biti zakonodajalec prav v tem, da ti je lahko prav malo mar za vso matematiko tega sveta in še za davčne zavezance, ki iz meseca v mesec lahko le berejo uradne liste, kako se je veter spremenil in kam sedaj davki gredo.
V kraju, ki ga opisuje Milčinski so težavo rešili tako, da je župan rekel: »zdaj« in vsak je pošteno zgrabil le po eno ovco. Noben dveh, da ne bi bilo fovšije. Pa se je pokazalo, da so imeli vsak od šestnajstih mož ter še župan in pastir v rokah po eno ovco, le policaj je ostal brez nje. »No, ali vidiš, trma trmasta,« je rekel župan pastirju, »policaj je brez ovce, osemnajst jih je!« Pa se je zakregal pastir: »Kaj me briga policaj! Devetnajst jih je!«
Ali pretiravano, če rečemo, da ta naša fiskalna oblast kar nekako preveč spominja na tega občinskega pastirja?
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
