DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE
27. 7. 2026
Bonitete
sprememba dokumenta
***
Več na povezavi: Bonitete, 13. izdaja, julij 2026
3.3.3 Način izračuna in plačila davka ter prispevkov za socialno varnost ob dodelitvi delnic s strani tuje, s slovenskim delodajalcem povezane družbe
Dohodek v obliki delnic, ki ga delojemalcu, ki je v delovnem razmerju s slovenskim delodajalcem, zagotovi tuja, z delodajalcem povezana družba, se (ob predpostavki, da gre za razmerje in izplačilo na podlagi tega razmerja, ki je ekonomsko utemeljeno in se uporablja v okviru sheme nagrajevanja med povezanimi družbami oziroma znotraj skupine) z vidika dohodnine opredeli kot dohodek, vezan na delovno razmerje, na podlagi katerega je prejemnik dohodka opravljal svoje delo in bil za svoje delo tudi nagrajen.
Način izračuna in plačila davka in prispevkov za socialno varnost je določen z Zakonom o davčnem postopku - ZDavP-2. Z vidika ustrezne opredelitve obveznosti po davčnih predpisih je treba upoštevaje pravila po ZDoh-2 določiti sledeče:
- vrsto dohodka,
- vir dohodka (slovenski vir, tuj vir),
- rezidentski status prejemnika dohodka in
- posledično obseg obdavčitve v Sloveniji.
Vir dohodka se za dohodke iz zaposlitve določa po pravilih, določenih v 9. in 10. členu ZDoh-2. Za pravilno določitev vira dohodka je ključna celovita informacija glede podlag in shem, na podlagi katerih je dohodek dosežen, ter tudi informacija o tem, ali se dohodek šteje ali bi se štel za odbitno postavko pri določanju davčne osnove po tem zakonu ali zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Če za dohodek oziroma del dohodka ni mogoče ugotoviti vira dohodka po 9. ali 10. členu ZDoh-2, se dohodek v celoti ali delno ne šteje za slovenski vir.
Pri opredeljevanju vira dohodka po 9. členu ZDoh-2 je ključna ugotovitev, ali se dohodek nanaša (ugotovitev na podlagi dokumentacije in ugotovitve dejanskega stanja) na zaposlitev, ki se je ali se še vedno izvaja v Sloveniji. Treba je torej ugotoviti, ali se dohodek lahko pripiše izvajanju zaposlitve v Sloveniji.
Pri opredeljevanju vira po 10. členu ZDoh-2 pa je, če je dohodek izplačala ali ji je bil zaračunan, oseba, ki je rezident po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali poslovna enota nerezidenta po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ključna ugotovitev tudi, za kakšen dohodek gre (npr. iz dobička ali ne / iz zaposlitve…) ter tudi, kako se ta dohodek obravnava pri osebi, ki dohodek zagotavlja (priznavanje kot odbitna postavka pri izračunu njegove davčne obveznosti v Sloveniji).
V zvezi z obsegom obdavčitve glede na rezidentski status velja, da jeprejemnik dohodka rezident obdavčen po svetovnem dohodku (vsi dohodki ne glede na vir – domač, tuj vir), nerezident po dohodku, ki ima vir v Sloveniji.
Dohodek, katerega prejemnik je nerezident, ni predmet obdavčitve v Sloveniji, če nima vira v Sloveniji (se po pravilih ZDoh-2 šteje za tuj vir), kar pomeni, da se takega dohodka tudi ne poroča oziroma ne napoveduje v Sloveniji. V primeru dohodka iz zaposlitve, ki se nanaša na obdobje zaposlitve fizične osebe v več državah (med drugim v Sloveniji) in ga tuji izplačevalec izplača nerezidentu Slovenije ter takšen dohodek nima vira v Sloveniji po 10. členu ZDoh-2, ima torej ustrezni del takšnega dohodka, ki se nanaša na obdobje zaposlitve v Sloveniji, vir v Sloveniji (9. člen ZDoh-2).
Če so izpolnjeni pogoji iz 58. člena ZDavP-2 se oseba šteje za plačnika davka in je dolžna v skladu z 59. členom ZDavP-2 za davčnega zavezanca izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj, kar stori v obračunu davčnega odtegljaja, ki ga predloži davčnemu organu na način in v rokih določenih z ZDavP-2. Obveznost izračuna davka nastane v času prejema dohodka - ko so delnice dane na razpolago delavcu. Takrat se tudi določi vrednost delnic oziroma dohodka.
Pri tem je možno, da dohodek bremeni ali ne bremeni slovenskega delodajalca.
V skladu s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 se za plačnika davka šteje oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se v skladu z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj. Z navedeno določbo se opredelitev plačnika davka ne pogojuje z neposrednim izplačilom dohodka upravičenemu lastniku dohodka (davčnemu zavezancu), temveč s tem, da oseba dohodek izplača v svoje breme. Torej je pogoj za opredelitev plačnika davka izpolnjen tudi v primeru, ko dohodek, ki jo bremeni, upravičenemu lastniku izplača posredno (dohodek v obliki delnic/deležev delojemalcu izplača oziroma zagotovi tuja, z delodajalcem povezana, družba).
Slovenski delodajalec se v primeru, ko zaposlenemu dohodek v obliki delnic zagotovi tuja, z delodajalcem povezana družba, dohodek pa slovenskega delodajalca ne bremeni, šteje za plačnika davka na podlagi 1.a točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2, kadar se prejeti dohodek nanaša na delovno razmerje v RS, ki obstaja ali je obstajalo v določenem obdobju.
Določitev vrste dohodka iz delovnega razmerja v obračunu REK-O je odvisna od opredelitve narave dohodka. Za kateri dohodek izmed dohodkov iz delovnega razmerja gre pri obravnavanem izplačilu delnic, navede delodajalec.
Če plačnika davka ni, je dohodek, ki je predmet obdavčitve v Sloveniji (glej zgoraj glede vira dohodka in obsega obdavčitve) dolžan napovedati zavezanec sam, če ni z zakonom drugače določeno.
Glede prispevkov za socialno varnost je treba upoštevati tudi določbe 352. in 353. člena ZDavP-2.
Ko gre pri dodelitvi delnic s strani tuje, s slovenskim delodajalcem povezane družbe, za dodatni dohodek za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, se ta dohodek všteva v osnovo za prispevke v skladu s 144. členom ZPIZ-2. Zavezanec za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost je skladno s 352. členom ZDavP-2 delodajalec v RS, pri katerem je (bilo) sklenjeno delovno razmerje v RS in ki je tudi zavezanec za prijavo v obvezna socialna zavarovanja.
Po pojasnilu ministrstva, pristojnega za delo, obstoj delovnega razmerja v RS v trenutku izplačila ni pogoj za obveznost obračuna in plačila prispevkov. Izplačilo prejemka iz delovnega razmerja, ki se nanaša na določeno obdobje, se lahko izplača v času trajanja zaposlitve ali pa po prenehanju te zaposlitve. Ključno za obveznost obračuna in plačila prispevkov pa je, da je bil delavec, v obdobju ali v posameznih obdobjih, na katero se izplačilo nanaša, zavarovanec v sistemu obveznih socialnih zavarovanj v RS.
Ko se izplačilo nanaša na daljše časovno obdobje, v katerem je bil delavec zgolj v posameznem delu obdobja zavarovanec v sistemu obveznih socialnih zavarovanj v RS, je treba ugotoviti sorazmerni del izplačila delnic, ki pripada deležu zavarovanja v RS v primerjavi s celotnim obdobjem zaposlitve v okviru korporacije, na katero se nanaša izplačilo delnic. Zgolj v tem sorazmernem delu se lahko izplačilo v obliki delnic šteje kot prejemek iz delovnega razmerja v RS. S tega vidika ni pomembno, v katerih državah je bila oseba še zavarovana in ali so bili v teh državah tudi plačani prispevki za socialno varnost, pomembno je skupno obdobje, na katero se nanaša izplačilo delnic, in pa delež, ki odpade na zavarovanje v RS. Na podlagi evidentiranega obdobja zavarovanja v RS in izjave delodajalca o obdobjih dela v tujih povezanih družbah v sklopu korporacije zavezanec izračuna sorazmerni del vrednosti izplačanih delnic, ki pripadajo obdobju zavarovanja v RS.
V primerih, ko je izpolnjen pogoj tako glede vira dohodka, kot tudi plačnika davka v RS, prejemnik dohodka pa je v obdobju, na katerega se dohodek nanaša, vključen v zavarovanje v RS, se dohodek poroča preko obrazca REK-O (REK-O VD 1001 oziroma REK-O VD 1123 v primeru uporabe dvanajstega odstavka 16. člena ZDoh-2).
Po pojasnilu ministrstva, pristojnega za delo, ne glede na izbrano vrsto dohodka za katerega se predlaga obračun davčnega odtegljaja velja, da se podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ki se nanašajo na druge dohodke iz delovnega razmerja (npr. delnice), poročajo v polju M05.
Če se podatki nanašajo na več let, je potrebno za vsako koledarsko leto za katero je bil izplačan dohodek oddati svoj REK obrazec, znesek pa razdeliti sorazmerno med posamezna koledarska leta.
V rubriko M05 je potrebno vpisati obdobje in znesek dohodka, od katerega se obračunajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravila pri vpisovanju podatkov o znesku in obdobju so enaka kot velja za poročanje v polju M01, in sicer se mora podatek o obdobju praviloma ujemati z obdobjem, za katerega se predlaga REK obrazec (polje 011).
V primerih, ko je izpolnjen pogoj tako glede vira dohodka, kot tudi plačnika davka v RS, prejemnik dohodka pa v obdobju, na katerega se dohodek nanaša, ni bil vključen v zavarovanje v RS, je dohodek potrebno poročati preko obrazca REK-O (REK-O VD 1089 oziroma REK-O VD 1123 v primeru uporabe dvanajstega odstavka 16. člena ZDoh-2) in ustrezno označiti polje A025 (označi se DA, če gre za dohodek iz zaposlitve izplačan osebi, ki je v socialno zavarovanje vključena v drugi državi). Za vrsto dohodka 1089 se prispevki ne obračunajo, se pa morebitni znesek prispevkov, ki jih delavec plača v tujini in jih delodajalec upošteva pri izračunu akontacije dohodnine, vpiše v polje A075 na individualnem delu REK obrazca.
Primer A
Delavec je bil zaposlen v slovenski družbi A v letu 2023 ter je bil vključen v delniške sheme tuje matične družbe B. Pravica do delnic je bila obljubljena v času zaposlitve v Sloveniji, delnice pa so bile dodeljene po izteku triletnega obdobja, januarja 2026, ko je bil delavec že zaposlen v sestrski družbi C v drugi državi članici EU. Dohodek ne bremeni družbe A.
V trenutku dodelitve delnic družba A ni več delodajalec delavca. Kljub temu se družba A kot bivši delodajalec za del dohodka, ki se nanaša na obdobje delovnega razmerja pri družbi A, skladno z 1.a točko prvega odstavka 58. člena ZDavP-2, šteje za plačnika davka in za zavezanca za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost, in mora obračunati in plačati davčni odtegljaj ter prispevke za socialno varnost.
Za preostali del dohodka, ki se ne nanaša na zaposlitev v Sloveniji (in zato pri družbi A ni izpolnjen pogoj plačnika davka po 1.a točki prvega odstavka 58. člena ZDavP-2) in dohodek hkrati nima vira v Sloveniji, pa mora zavezanec rezident sam predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine. Od tega dela dohodka se v RS ne obračunavajo in ne plačujejo prispevki za socialno varnost, če zavezanec v obdobju ali v posameznih obdobjih, na katero se izplačilo nanaša, ni bil zavarovanec v sistemu obveznih socialnih zavarovanj v RS.
Primer B
Delavec je bil zaposlen v slovenski družbi A v letu 2023 ter je bil vključen v delniške sheme tuje matične družbe B. Pravica do delnic je bila obljubljena v času zaposlitve v Sloveniji, delnice pa so bile dodeljene po izteku triletnega obdobja, januarja 2026, ko je bil delavec že zaposlen v sestrski družbi C v drugi državi članici EU. Dohodek družbo A bremeni v delu, ki se nanaša na obdobje zaposlitve v RS.
V trenutku dodelitve delnic družba A ni več delodajalec delavca. Kljub temu se družba A kot bivši delodajalec za del dohodka, ki bremeni družbo A in se nanaša na obdobje delovnega razmerja pri družbi A, šteje za plačnika davka in za zavezanca za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost, in mora obračunati in plačati davčni odtegljaj ter prispevke za socialno varnost.
Za preostali del dohodka, ki se ne nanaša na zaposlitev v Sloveniji in družbe A ne bremeni (pri družbi A zato ni izpolnjen pogoj plačnika davka) in dohodek hkrati nima vira v Sloveniji, pa mora zavezanec rezident sam predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine. Od tega dela dohodka se v RS ne obračunavajo in ne plačujejo prispevki za socialno varnost, če zavezanec v obdobju ali v posameznih obdobjih, na katero se izplačilo nanaša, ni bil zavarovanec v sistemu obveznih socialnih zavarovanj v RS.
Primer C
Delavec je zaposlen v družbi A, ki je slovenska družba. Hkrati je vključen v delniške sheme tuje matične družbe B. Pravica do delnic mu je bila obljubljena v času, ko je bil zaposlen v sestrski družbi C v drugi državi članici EU. Delavcu je bila obljubljena pravica do 10 delnic v triletnem obdobju, pri čemer pravica do delnic preide na delavca po izteku triletnega restrikcijskega obdobja, če so izpolnjeni vsi pogoji. Delavec je bil v obdobju zaklenjenih delnic dve leti zaposlen v družbi C (2023–2024), v letu 2025 pa se je zaposlil v družbi A. Dohodek ne bremeni družbe A.
Januarja 2026 je družba B delavcu dodelila 10 delnic v skupni vrednosti 2.000 EUR. Dohodek se na zaposlitev v Sloveniji pri družbi A, ki je slovenska družba, nanaša samo v določenem delu, glede katerega se družba A šteje za plačnika davka in ta del dohodka poroča preko obrazca REK-O (REK-O VD 1001 oziroma REK-O VD 1123 v primeru uporabe dvanajstega odstavka 16. člena ZDoh-2). Od tega dela dohodka se obračunajo tudi vsi obvezni prispevki za socialno varnost, ki se plačujejo v RS. V poljih M se podatki o dohodku oz. osnovi za obračun prispevkov za socialno varnost poročajo po obdobju delovnega razmerja, na katerega se nanaša izplačilo dohodka.
Za preostali del prejete skupne vrednosti, ki se ne nanaša na zaposlitev pri delodajalcu A v Sloveniji (in zato pri družbi A ni izpolnjen pogoj plačnika davka po 1.a točki prvega odstavka 58. člena ZDavP-2) in hkrati dohodek ne bremeni družbe A (dohodek nima vira v Sloveniji), pa mora zavezanec rezident (rezident je obdavčen po svetovnem dohodku in mora torej napovedati tudi dohodek s tujim virom) sam predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve. Od tega dela dohodka se v RS ne obračunavajo in ne plačujejo prispevki za socialno varnost, če zavezanec v obdobju ali v posameznih obdobjih, na katero se izplačilo nanaša, ni bil zavarovanec v sistemu obveznih socialnih zavarovanj v RS.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
