Zanimiv nagovor je kot uvodničar in osrednji govorec skupščine imel predsednik Evropskega univerzitetnega inštituta iz Firenc, Profenaud Dehousse. Gospodu smo z zanimanjem prisluhnili, saj je omenjena institucija eden izmed najpomembnejših think tankov v EU. V predavanju z naslovom EU Integration Through Law je izpostavil oblikovanje skupnih pravnih pravil, ki so se razvijala predvsem zavoljo nezaupanja med državami članicami, in ne obratno, saj države po njegovem mnenju nimajo kakšnih želja, temveč zgolj interese. Problem Brexita pa je po njegovem za EU pravzaprav strukturni problem, saj je treba prisluhniti tistim državljanom EU, ki jih je globalizacija pustila na cedilu. Pravzaprav je namignil, da je raznoraznim populizmom, tako levim kot desnim, treba resno prisluhniti in v primerni smeri tudi reformirati EU. Recepta za razrešitev krize populizma pa nam vendarle ni izdal, ker ga bržkone (še) nima. Najbrž ga nima (še) nihče.
Nadvse zanimiva je bila tudi sekcija prvega dne, na temo Comparative Law at the Supreme Courts in Europe. Danes lahko v globalnem smislu govorimo o nekakšnem ustavnem univerzalizmu, saj celo sodniki ameriškega Vrhovnega sodišča citirajo druga sodišča, predvsem najvišja evropska, o čemer še pred desetletji ni bilo niti govora, saj je bilo nekako samoumevno, da se celotni tamkajšnji (pravni) svet vrti zgolj med Kanado in Mehiko. Zakaj tega torej ne bi počela tudi najvišja evropska sodišča?
V okviru omenjene sekcije je tako Celestina Iannone, vodja Oddelka SEU za analize, pojasnila, kako je analitski oddelek Sodišča EU, kjer deluje tudi naš Saša Sever, temeljit pri preučevanju nacionalnih pravnih ureditev držav članic. Zatem je o citiranju in preučevanju tujih pravnih ureditev poročal Andreas Paulus, sicer sodnik nemškega Zveznega ustavnega sodišča in tudi profesor na eni izmed nemških univerz. Na enako temo pa je predavala tudi sodnica Sylvaine Poillot Peruzzetto s francoskega Cour de cassation in tudi profesorica na univerzi v Toulousu. Seveda omenjena sodišča sledijo drugim zgledom (le) v smislu prepričevalnih precedensov (persuasive authority).
Sledila je predstavitev GLEAC, to je globalnega združenja pravnih fakultet, ki je bilo ustanovljeno lani v Barceloni. Tvorijo ga ELFA, SEALS (združenje ameriških jugo-vzhodnih pravnih fakultet), avstralsko združenje, kanadsko združenje, južno ameriško združenje in kitajsko združenje pravnih fakultet. Pravne fakultete se torej povezujejo tudi v globalnem smislu, to pa je, mislim da, prvo tovrstno združenje. Konkretnih projektov sicer še ni, a gotovo prej ko slej sledi kakšen. Projekt je predstavil Richard Meyer z Mississippi College of Law, s katerim sodeluje tudi naša fakulteta in tja na izmenjavo pošilja študente, s katerimi so tam menda izredno zadovoljni. Meyer je tudi podpredsednik SEALS.
Drugi dan je sledila zanimiva sekcija /okrogla miza na temo Transatlantic data flows, cyber security, and privacy protection. Koordiniral je Josep Maria de Dios Marcer, nekdanji predsednik ELFA iz Barcelone. Prvi referat je imel Leo Martinez z University of California, profesor prava, ki je svojo kariero sicer pričel kot informatik. V svoji predstavitvi je razvil zanimivo primerjavo med kibernetskimi napadi in potresi – obe vrsti nevarnosti sta nepredvidljivi, saj nikoli ne moremo vedeti, kdaj se bo kakšen napad/potres zgodil. Ostali govorci so predavali o varstvu podatkov v obdobju umetne inteligence, o novi uredbi GDPR, o podatkovni geopolitiki.
Dogodek je bil lepa priložnost, da sledimo tematikam, ki zaposlujejo pravne akademske ustanove po Evropi in svetu. Hkrati pa tudi odlična priložnost za navezovanje stikov in krepitev že obstoječih. Skupščine se je udeležil tudi prof. Strban, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je nekoč že tudi gostila podobno srečanje. Mariborčane, ki so tudi člani ELFE, smo pogrešali.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
