c S
Kakšnega-o predsednika-co Republike?
dr. Marko Novak Profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze mnovak153@gmail.com
13.06.2022

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

Za funkcijo našega predsednika Republike radi rečemo, da je glede na naš ustavni pravno-političen sistem navadno bolj protokolarna. Četudi je z neposrednimi volitvami glede legitimnosti ta funkcija nedvomno močnejša kot tista v klasičnih parlamentarnih demokracijah (npr. Italija, Nemčija, Avstrija), kjer predsednika izvolijo v parlamentu. Prepričan sem, da bomo, kot je to slučaj ob vsakih predsedniških volitvah, na soočenjih kandidatov spet po eni strani poslušali njihove politične obljube, ki daleč presegajo dejanske pristojnosti, ki pritičejo tej funkciji. Po drugi strani pa bodo ustavni in drugi pravni strokovnjaki spet ponavljali, kako bi bilo treba pristojnosti našega predsednika Republike okrepiti – predvsem glede na njegovo neposredno izvolitev. S slednjim se tudi sam strinjam in bi to takoj storil – v mislih imam, da predsednik Republike vsaj postane kvalificiran predlagatelj pred Ustavnim sodiščem glede potencialnega izpodbijanja domnevno protiustavne zakonodaje. Če je predsednikova dolžnost podpisati zakon, in seveda nima veta, potem bi moral imeti vsaj to možnost, da po njegovem mnenju problematičen zakon ustavnosodno preizkusi. To bi bilo relativno lahko doseči, saj bi bilo treba to pristojnost le zapisati v zakon, denimo najbolje v Zakon o Ustavnem sodišču, kjer bi predsednika Republike dopisali med že obstoječe kvalificirane predlagatelje. Zato ne rabimo spreminjati Ustave.

Sicer pa, ko se sprašujemo o tem, kakšnega predsednika-co naj bi tokrat izvolili, ne moremo mimo primerjav s prejšnjimi predsedniki. Do sedaj so bili štirje: Kučan, Drnovšek, Türk in Pahor. Prvi in zadnji s po dvema mandatoma, vmesna dva s po enim mandatom. Pri vsakemu bi lahko našli dobre in slabe lastnosti, kar je nedvomno lastnost vsakega človeka na tej ljubi zemlji. Dobra Kučanova lastnost je bila ljudskost, bližina ljudem, slaba pa obilno napolnjen nahrbtnik z vodenjem nekdaj monopolistične politične stranke v totalitarnem sistemu. Drnovškova pozitivna stran je bila strokovnost, kasneje tudi nekakšna duhovna razsvetljenost v obdobju po začetku njegove bolezni, slaba pa obremenjenost predsedniške funkcije s predhodnim dolgoletnim vodenjem LDS. Türk je bil tudi strokoven predsednik, vendar s preveč »izleti« v smer določene politične opcije. Pahor, še aktualni predsednik, pa je vseskozi svojega predsednikovanja skušal ostajati nevtralen, sredinski, politično neopredeljen – to mu je treba priznati! – njegova glavna hiba pa je (bila) odsotnost moralne avtoritete. Seveda, če si želiš biti popularen in všečen v stilu »Instagram« predsednika, potem se pač moraš odpovedati moralni avtoriteti. Cenene poze in fotografije ti moralne teže pač ne večajo. Kvečjemu obratno.

Resda je funkcija bolj protokolarna, a figura predsednika Republike uživa veliko, nemara največjo simbolno moč v državi, ko gre za individualne politične funkcije, četudi so njene dejanske pristojnosti okrnjene. Šef države je v simboliki pravzaprav »kralj, car, cesar« itd., prvi mož ali žena v državi. Ta beseda ima tudi v parlamentarnih demokracijah še vedno veliko težo, četudi je operativno gledano funkcija premiera močnejša. 

Ali naj bo naš naslednji predsednik – predsednica? Tudi lahko, seveda, jasno pa, da ne za vsako ceno. Odvisno od kandidatke. Ta mora izpolnjevati vse značilnosti, ki so primerne za bodočega predsednika. Spol tu ne sme igrati posebne vloge.

Od naslednjega predsednika pričakujem predvsem moralno držo! Po 10 letnem Pahorjevem vladanju moramo dobiti predsednika-co, ki bo moralna avtoriteta. S čim bo to izkazal-a? Najprej z obetom nekakšne politične nevtralne drže kot predsednik vseh Slovencev. Ta nevtralnost se mora kazati kot nevtralnost do strankarske politike, da je nad strankarsko politiko ali vsaj uravnotežen glede različnih političnih opcij v državi. (Bodoči) kandidati ali kandidatke, ki so se doslej že ozko in enostransko politično profilirali, po mojem mnenju niso primerni za to funkcijo. Ti bodo težko predsednik ali predsednica vseh Slovencev. Če malce poenostavim: rabimo Pahorjevo povezovalnost in združevalnost, ne-ločevalnost in neizključevalnost, ki jim je dodana moralna drža.

V sedanjih razmerjih politične moči bi bila manj ugodna situacija, če bi bil izvoljen nekdo, ki je izrazito levičarske provenience (poudarek seveda na »izrazito«). Seveda so moralne avtoritete (in tudi dobri ljudje) tako na levi kot desni, toda dober predsednik bo znal svojo »prirojeno« ideološko usmerjenost nagraditi z nekakšno nadpolitično, v bistvu državniško držo. To velja za eno in drugo stran.

Moralno avtoriteto daje predsedniku tudi njegova starost. Premlad predsednik bo težko moralna avtoriteta, četudi bi lahko bile izjeme. Navadno so leta tista, ki prinesejo izkušnje, poglobljenost, umirjenost, nezaletavost, premislek itd. Nekatere države imajo starostne omejitve, pri nas pa je to zgolj poslovna sposobnost (in s tem volilna sposobnost). Nekaj sivih las se že spodobi, tako da se mi italijanska omejitev za predsednika, ki mora biti starejši od petdeset let, zdi nadvse primerna.

Obenem je tudi pomembno, da je za njim-o uspešna kariera, da je avtoriteta tudi na strokovnem področju, kjer se je udejstvoval-a pred izvolitvijo v predsedniško funkcijo. Predsednika-co z moralno držo bomo potrebovali tudi glede na vse izzive, ki jih prinaša globalna situacija, predvsem glede vojne v Ukrajini in sveta po tej tragični vojni.

O konkretnih imenih seveda ne bi govoril, saj je še prezgodaj in jih niti ne poznamo. Vemo le za govorice, kdo vse naj bi kandidiral, in bi tovrstno razglabljanje, kdo vse ima zgoraj navedene kvalitete in kdo ne, bila zgolj špekulacija. Sem pa prepričan, da se bo tudi o tem precej govorilo v sami predsedniški kampanji.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.