c S
Prednostna obravnava cepljenih?
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
26.02.2021 Cepljenje proti covid-19 napreduje po Evropi razmeroma počasi. Vse večje število cepljenih oseb odpira vprašanje, kako obravnavati cepljene in necepljene. Ali je stvarnoupravičeno v danih epidemioloških razmerah razlikovati med cepljenimi in necepljenimi? Ali je možno cepljene osebe prednostno obravnavati? Kako zavarovati človekovo dostojanstvo že cepljenih in tistih, ki še čakajo v vrsti za cepivo?

Po evropskih državah je iz tedna v teden več cepljenih. Trenutno se odstotek cepljenih s prvim odmerkom giblje v povprečju nekje pri šestih odstotkih. V nekaterih večjih evropskih državah slednji odstotek pomeni nekaj milijonov oseb. Številni se v tem kontekstu sprašujejo, ali gre cepljene z eno/dvema odmerkoma cepiva in necepljene obravnavati enako ali različno?

Nekateri izmed cepljenih pravijo, da si želijo vrnitve v staro življenje, zato naj jim državne oblasti omogočijo prednostno obravnavo. Zagovarjajo, da zanje omejitve za zajezitev virusa ne smejo več veljati, ker že uživajo zaščito. Želijo si v restavracije, kinodvorane, na športne prireditve in podobno. Iz primerjalne ureditve poznamo odločitev izraelskih oblasti, ki so cepljenim omogočile določene ugodnosti v primerjavi z necepljenimi. Izraelske oblasti so ugodnosti cepljenih rangirale glede na to, ali so bili že cepljeni z eno ali dvema odmerkoma cepiva. Obe skupini pa imata pri naboru dopustnih življenjskih dejavnosti (kot so obisk restavracij, gledališča in podobno) prednost pred tistimi, ki še niso cepljeni. Izrael je sprejel takšno odločitev strateško, da prepriča čim več še necepljenih oseb, da se cepijo. Tamkajšnje oblasti sporočajo, da čimprej se boste cepili, tem hitreje se boste lahko vrnili v staro življenje. Podobne odločitve so sprejeli tudi nekateri poklicni športni klubi v Združenih državah, ki so svoje tekme odprli za nekaj tisoč že cepljenih navijačev.

V evropskih državah je dejansko stanje različno. Če se v Izraelu lahko že danes cepi vsakdo, ki si tega želi, v Sloveniji še do konca poletja verjetno temu ne bo tako. Cepljene so bile do sedaj le tiste osebe, ki sodijo na podlagi strategije Nacionalnega inštituta za javno zdravje med prednostne skupine za cepljenje. Ali gre osebam, ki so bile cepljene z enim ali dvema odmerkoma cepiva prednostna obravnava, kot je to mogoče po izraelskem modelu?

Nacionalna strategija cepljenja proti covid-19, ki jo je v decembru objavila Vlada RS (18100-41/2020/5, 3. 12. 2020), ne vsebuje nobenih podatkov, kako bodo obravnavani že cepljeni. Slovenski ustavni red izrecno prepoveduje vsakršno neposredno in posredno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. Zato je nujno in primerno, da morajo osebe, ki so bile že cepljene z enim in dvema odmerkoma cepiva, deliti epidemiološke razmere z necepljenimi. Ne obstaja noben razumen stvarnoupravičen razlog, da bi bilo potrebno že cepljene prednostno obravnavati, tako da država zanje odpravi omejitve, ki sicer na splošno še veljajo v državi.  

Prvič, epidemiološka situacija je v slovenski državi še naprej nestabilna. Pojavljajo se tudi različne nove variante virusa covid-19, pri katerih učinkovitost cepiva še ni preverjena, zato morajo državne oblasti in mi vsi skupaj ostati previdni in spoštovati veljavne omejitve. Državne oblasti seveda morajo razmisliti ali je potrebno vzpostaviti obvezno karanteno ob prihodih oseb v Slovenijo iz afriških in južnoameriških držav. Drugič, ni stvarno prepričljivo, da bi osebe, ki so bile cepljene, ker sodijo v prednostno skupino, uživale ugodnosti in zanje večina omejitev ne bi veljala, dokler država cepljenja ne ponudi prav vsem, ki si ga želijo. Po drugi strani so prisotni številni izzivi z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Tretjič, slovenski ustavni red temelji na človekovem dostojanstvu, ki ni le individualna vrednota, temveč tudi kolektivna. Pripada posamezniku in družbi kot celoti. Človekovo dostojanstvo zahteva, da so že cepljeni solidarni s tistimi, ki še niso bili. Prednostna obravnava že cepljenih oseb lahko poseže v kolektivno dimenzijo človekovega dostojanstva kot tudi v vrednoto solidarnosti.

Nemški svet za etiko (»Deutscher Ethikrat«) je v začetku februarja podal podrobna priporočila glede morebitnih posebnih pravic za osebe, ki so bili že cepljene proti covid-19. Nemški etični strokovnjaki so zadržani glede odprave omejitev za cepljene v danem trenutku. Menijo, da »v tem trenutku država ne sme posamično odpraviti omejitev državljanskih svoboščin za cepljene osebe, saj njihove nalezljivosti še ni mogoče zanesljivo oceniti« (1. priporočilo). Dodali so še, da so »...raven hospitalizacije in število hudih ali smrtnih potekov bolezni ... glavna merila za odpravo omejitev in ne zgolj stopnja okuženih...« (2. priporočilo). Različno obravnavanje že cepljenih kot ga izvajajo v Izraelu v tem trenutku ne bi prestalo resnejše obravnave pred najvišjimi evropskimi sodišči, saj nasprotuje prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin. Če je cilj zajeziti epidemijo, je težko opravičevati nujnost in primernost razlikovanja med osebami glede sproščanja omejitev in dostopa do različnih storitev.

V danih epidemioloških razmerah zato ni razumno in stvarnoupravičeno razlikovati med cepljenimi in necepljenimi posamezniki, še posebej v razmerah, kjer večina prebivalstva še ni imela možnosti, da se cepi. Načelo enakega obravnavanja zahteva, da tako državne oblasti kot tudi zasebniki poskrbijo, da v svojih dejavnostih ne bodo razlikovali med cepljenimi in necepljenimi. Slovenska država je postopkovno in vsebinsko zavezana, da omejitve svoboščin odpravi šele, ko se dokončno izboljša splošna epidemiološka slika v državi. Ustvarjanje različnih skupin z različnimi omejitvami bi poseglo v vrednoto človekovega dostojanstva kot temeljno vrednoto slovenske demokratične in pravne države.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.