Svet Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice je junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Njihov glavni cilj je izboljšati državne in korporativne prakse pri varovanju človekovih pravic v gospodarstvu. Ali je v zadnjem desetletju v domačem in globalnem gospodarstvu prišlo do kakšnih korakov naprej?
Svobodna gospodarska pobuda sodi med temeljne pravice svobodne demokratične družbe. Varstvo človekovih pravic pri poslovanju je za številne slovenske in globalne gospodarske družbe nekaj samoumevnega in ga štejejo kot del svobodne gospodarske pobude. Biznis brez varstva človekovih pravic je v svobodni gospodarski družbi račun brez krčmarja. Države so sicer res primarno zavezane za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic. Po drugi strani tudi zasebni akterji nosijo vsaj komplementarne obveznosti do spoštovanja človekovih pravic.
Smernice OZN so leta 2021 vzpostavile tripartitni okvir za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, ki temelji tako na obveznostih držav kot tudi gospodarskih družb. Sporočajo, prvič, da države nosijo pozitivne obveznosti, da preprečujejo, da gospodarski subjekti kršijo človekove pravice. Drugič, gospodarske družbe so zavezane, da spoštujejo človekove pravice, torej da ne povzročajo škode pri uresničevanju človekovih pravic. Tretjič, države in gospodarske družbe morajo vzpostaviti ustrezne sodne, kvazi sodne oziroma izvensodne mehanizme za uveljavljanje kršitev človekovih pravic. Obveznosti držav in gospodarskih družb so jasne, a njihovo uresničevanje v praksi šepa tudi zaradi zapletene narave globalnega gospodarstva. Dobavne verige so danes prepletene med različnimi državami in regulativnimi okvirji.
Države članice so se ob sprejetju Smernic OZN zavezale, da bodo čimprej sprejele nacionalne akcijske načrte za spoštovanje človekovih pravic v domačih sistemih. V prvem desetletju je akcijske načrte sprejelo le 26 držav, med njimi tudi slovenska država v novembru 2018. Zakaj tako nizko število držav, ki so se do sedaj odločile sprejeti akcijske načrte? Nekatere države se soočajo s pomanjkanjem znanja, človeških in finančnih virov. Nekatere ostale države pa načelno nasprotujejo obveznostim gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Nacionalni akcijski načrti sami po sebi ne morejo čez noč izboljšati stanja v gospodarstvu. Po drugi strani izražajo pričakovanja držav do varstva človekovih pravic pri poslovanju gospodarskih družb.
Kljub tako nizkem številu sprejetih načrtov, je v zadnjem desetletju na področju spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu vendarle prišlo do napredka. Smernice OZN so vzpostavile globalne standarde za varstvo človekovih pravic pri poslovanju, ki so podlaga za vrsto ostalih dokumentov od Smernic OECD za večnacionalne gospodarske družbe kot tudi za pogajanja o potencialni mednarodni pogodbi OZN s področja spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu. Sklicevanje na Smernice OZN najdemo v številnih mednarodnih, regionalnih in domačih dokumentih kot tudi v različnih notranjih dokumentih gospodarskih družb. Sprejetje Smernic OZN je spodbudilo normativno dejavnost tako na regionalni kot tudi domači ravni. Evropski parlament in Svet sta pred leti sprejela Direktivo o nefinančnem poročanju, ki največje gospodarske družbe, tudi slovenske, zavezuje k poročanju o nefinančnih kazalnikih poslovanja. Letos je začela veljati Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta o obveznem nadzoru dobavnih verig mineralov z konfliktih območij. Pripravlja se tudi Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o odgovornostih gospodarskih družb in obveznem skrbnem pregledu. Številne evropske države so v zadnjem času sprejele zakone o obveznem skrbnem pregledu dobavnih verig gospodarskih družb. Med domačimi zakoni izstopa predvsem francoski zakon o obveznem skrbnem pregledu, ki omogoča tudi uveljavljanje odgovornosti zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede skrbnega pregleda v gospodarskih družbah.
Tudi v slovenskem okolju so bili storjeni koraki naprej. Največje slovenske družbe so se morale prilagoditi novostim v evropskem in slovenskem pravnem redu. Gospodarske družbe seveda morajo spoštovati slovenski in evropski pravni red. Dileme tukaj ni. Poročanje o nefinančnih kazalnikih je danes v največjih evropskih gospodarskih družbah splošno sprejeto. Nekatere gospodarske družbe so prostovoljno storile še korak naprej in so vzpostavile notranje nadzorne mehanizme nad dobavnimi verigami glede spoštovanja človekovih pravic. 18 gospodarskih družb je podpisalo tudi zavezo za spoštovanje človekovih pravic. Slovenski državni holding je v zadnjih dveh letih posodobil normativne akte s področja korporativnega upravljanja.
A od slovenske države je treba glede varstva človekovih pravic pričakovati še več, še posebej v gospodarskih družbah z večinskim državnim deležem. Nekateri opazovalci slovenskih korporativnih praks pravilno ugotavljajo, da se pogosto zdi, da smo včasih dve desetletji za sodobnimi trendi korporativnega upravljanja. Izzivi se še naprej pojavljajo pri poslovanju gospodarskih družb na tujih trgih, kjer je pravna država šibka in kjer se pogosto kršijo človekove pravice. Gospodarske družbe iz držav članic OECD zavezujejo Smernice OECD za večnacionalne gospodarske družbe, ki podajajo priporočila kako naj podjetja pri poslovanju na tujih trgih spoštujejo človekove pravice, okoljske in protikorupcijske standarde.
Varstvo človekovih pravic pri poslovanju je v zadnjem desetletju postalo nekaj samoumevnega. Je del običajnega poslovanja. Države morajo v prihodnje resneje jemati svoje pozitivne obveznosti, da preprečujejo oziroma primerno sankcionirajo gospodarske družbe, ki posegajo v človekove pravice. Izboljšati je treba dostop žrtev do sodnih in ostalih mehanizmov, kjer bodo lahko uveljavljale domnevno odgovornost držav in gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic. Slovenske in ostale gospodarske družbe lahko upravičeno pričakujejo, da se bodo v prihodnje vsaj v evropskem pravnem redu okrepile zahteve po skrbnem pregledu njihovih dobavnih verig z vidika varstva človekovih pravic. Naslednji korak, ki ga bodo slovenske gospodarske družbe in njihovi nadzorniki morale ponotranjiti je merjenje spoštovanja človekovih pravic s pomočjo različnih nefinančnih kazalnikov ter ukrepanje in prilagajanje poslovanja na njihovi podlagi. Skrbno in natančno merjenje nefinančnih kazalnikov vse bolj postaja del nalog oddelkov za skladnost globalnih gospodarskih družb kot tudi njihovih zunanjih sodelavcev in ocenjevalcev. Dodatna regulacija ne bo le povzročila novih stroškov za zagotavljanje skladnega poslovanja gospodarskih družb, temveč tudi odprla nove in boljše priložnosti za njihovo poslovanje.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
