Sodobni razviti svet je priča hipertrofiji prava, predvsem pravnih aktov in pravnikov (te najlažje kvantificiramo), kar pomeni njihovo vsaj bujno, če že ne prebujno rast. To je posledica velike kompleksnosti sodobnega življenja, kar terja tudi večjo regulacijo s preštevilnimi predpisi, ki tudi vodi k večjemu številu sporov, in oblikovanje pravnih aktov, ki takšne spore rešujejo (več o tem v mojih IUS-INFO kolumnah iz leta 2012). Skratka o tem je napisanega kar precej – v tujini in tudi doma.
Tako smo v strokovni javnosti v zadnjih letih zasledili več nastopov predsednika Odvetniške zbornice Slovenije, kako je na trgu preveč odvetnikov, kar mnogim od njih ne omogoča več nekdanjih dostojnih zaslužkov oziroma je dobro finančno stoječih odvetnikov vedno manj. Mnogi od njih se komaj prebijajo iz meseca v mesec in težko zagotavljajo dohodke vsem zaposlenim v odvetniški pisarni. Število odvetnikov iz leta v leto narašča in njihova vedno večja številka (mislim da, počasi proti 2000) seveda pomeni njihovo nižjo ceno na trgu dela.
Podobno zgodbo slišimo iz sodstva. Slovenija je že kar nekaj let, z nekaj posamičnimi izjemami, vodilna v EU glede števila sodnikov na število prebivalcev. Lansko leto smo po podatkih Justice Scoreboard zopet prehiteli Hrvaško in se spet »zavihteli« na prvo mesto. Vemo, da je to v glavnem na račun pri nas precejšnjega števila nižjih, predvsem okrajnih sodnikov in tudi drugih, ki so jih v sodstvu zaposlovali v času projekta Lukenda kot dodatno silo v boju proti sodnim zaostankom. Pri nas okrajni sodniki opravljajo številna (pogosto nepravdna) dela, ki jih drugje drugi profili – denimo notarji ali javni uslužbenci. V vidu potencialne spremembe na tem področju – njihovega zmanjševanja – je seveda ključno vprašanje, ali bi državni proračun kaj privarčeval, če bi ta dela opravljal kakšen drug profil in ne sodniki. Če bi bilo plačilo enako, kot ga zdaj prejmejo ti sodniki, potem razlike v bistvu ne bi bilo in bi bilo zmanjševanje njihovega števila na ravni nekakšne sodne »kozmetike«.
Seveda je to aktualno vprašanje, ki je vredno razmisleka, toda tu me zanima predvsem dejstvo, da se tudi sodstvo, ne le druga strokovna in splošna javnost, nekako zaveda, da je sodnikov preveč. O tem si lahko preberemo v številnih poročilih Vrhovnega sodišča RS. Takšna visoka številka je neugodna lahko tudi za sodnike glede njihovega napredovanja, pa tudi napredovanja mlajših pravnikov in pravnic v sodniški poklic.
V zadnji Pravni praksi je bil objavljen podatek, da naj bi leta 2019 dobili 360 magistrov prava, iz Zavoda RS za zaposlovanje pa nekako sledi podatek, da naj bi bilo trenutno 219 brezposelnih magistrov prava v Sloveniji. Ne vem, čisto natančno, kaj naj si o tem mislim. Glede na to, da so pravniki zelo zaposljivi in dokaj hitro najdejo zaposlitev – v primerjavi s filozofi, zgodovinarji, antropologi, politologi in podobno, se številka ne zdi velika. Morda pa je pri tem še celo kaj »fiktivne brezposelnosti« – npr. kandidati, ki študirajo za PDI, pa jim je zmanjkalo časa za tovrstni študij in so ga tako podaljšali ter se pri tem prijavili na zavod, da vmes prejemajo nadomestilo, ki jim bo omogočilo preživetje, dokler ne opravijo izpita.
V oči pa bode podatek iz analize Justice Scoreboard Evropske komisije, ki ga sicer že leta spremljam. Po različici iz leta 2020 naj bi imeli v Sloveniji približno dobrih 80 odvetnikov (z vsemi kvalifikacijami) na 100.000 prebivalcev. Zanima je predvsem primerjava z drugimi državami EU, kajti ta številka namreč kaže, da je podpovprečna za EU, saj ima manj odvetnikov od nas le 5 držav (najmanj Švedska – 50, potem Latvija nekje 55, Finska 60, Avstrija 70, Estonija 75). Hrvaška ima denimo približno 130 odvetnikov na 100.000 prebivalcev. Na tej lestvici ima največ odvetnikov Luksemburg (475 – najbrž zavoljo evropskih institucij), potem Ciper 450, Grčija 400, Italija 380, Malta 310, Portugalska 305. Za nas referenčna je navadno še Nemčija s številko 200.
Ali Slovenija na tej lestvici kotira dobro ali slabo, je težko reči, saj ima nekaj držav z visoko pravno kulturo (npr. nordijske) manj odvetnikov od nas, precej več pa jih ima kar nekaj držav s sicer nizko pravno kulturo. Po drugi strani pa ima precej več odvetnikov od nas denimo Nemčija, ki nam je vedno bila nekakšen vzor. Tudi Irska, zdaj edina preostala »čista« država common law v EU, kot država z dokaj visoko pravno kulturo, je glede tega števila precej pred nami.
Na podlagi teh podatkov bi bila splošna ocena verjetno, da nimamo pretirane številke odvetnikov, saj smo trenutno pod povprečjem EU. Toda stvari so odvisne tudi od tega, kako je razvit poslovni svet v naši državi, koliko je investicij, kakšen je promet s tujino, ali so v državi kakšne svetovne metropole kot vozlišča svetovne trgovine ipd. Prav lahko, da je številka pod evropskim povprečjem, dela pa ni za vse dovolj ali pa zaslužek predvsem poberejo veliki itd.
Torej, če smo po številu sodnikov na vrhu EU, po številu odvetnikov pa nekje pri dnu, potem bi lahko vseeno rekli, da je naša slika povprečna.
Zanimivo pa bi bilo tudi videti, kako je pri nas s pravniki na drugih področjih – v javni upravi, gospodarstvu, politiki. O tem sicer nimam statističnih podatkov, celo dvomim, da ti obstajajo. Sem pa prepričan, da je pravna izobrazba na teh področjih prej prednost kot obratno in da o kakšnem prevelikem številu pravnikov na teh področjih niti nima smisla govoriti. Pravi pokazatelj »tržnih viškov« je vsekakor stanje na Zavodu za zaposlovanje, ki pa ni alarmantno.
Skratka, moja ocena je, da v Sloveniji trenutno nimamo prevelikega števila pravnikov in pravnic. Smo v nekakšnem povprečju razvitih držav. Seveda pa tudi ne bi imelo nikakršnega smisla, da bi se število pravnikov še bistveno povečalo: predvsem pri sodnikih ne, najbrž ne pa tudi pri odvetnikih. Ob dani kvantiteti, ki se verjetno ne bo bistveno povečevala, pa moramo na vseh področjih pravnega izobraževanja delati predvsem na kakovosti bodočih pravnikov. In prek njihovega še boljšega delovanja v praksi vplivati na delovanje pravne države in večje zaupanje vanjo.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
