c S
Ideologija na Ustavnem sodišču
dr. Jernej Letnar Černič izr. prof. za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
12.07.2019 Ustavne sodnice in sodniki niso roboti, ki bi lahko le tehnično in suhoparno presojali o ustavnih pritožbah, pobudah in zahtevah. Oblikujejo in prežemajo jih njihova vzgoja, zasebno življenje, izobraževanje, svetovnonazorska stališča in ostali življenjski dejavniki. Iz njihovih odločb in ločenih mnenj zato izhaja vsakokratna sodniška ideologija.

V slovenskem pravnem redu še vedno večinsko prevladuje objektivističen pristop k pravu, ki svojo avtoriteto povzema iz pravne oblike, pravzaprav hierarhije, ki jo določena pravna norma zaseda v pravnem redu. Pravo naj bi bilo objektivno, njegova uporaba le tehnična. Sodniki zase pravijo, da sodijo objektivno in ideološko nevtralno. Objektivističen pristop k pravu pa ne bi mogel biti bolj skregan z resničnostjo sodniškega poklica. Slovenska sodišča, le v manjši meri in z izjemami, predvsem Ustavno sodišče sledijo diskurzivnemu pristopu k pravu, ki temelji na soočenju nasprotnih argumentov. V tem pristopu štejejo predvsem obrazložitev, soočenje argumentov in njihova prepričljivost. A tudi slovenske sodnice in sodniki so ustvarjeni iz krvi in mesa ter so predvsem družbena bitja, ki ne živijo v osami, temveč v slovenski družbi, z vsemi njenimi prednostmi in slabostmi. Merjenje ideologije na sodiščih je v tem trenutku predvsem možno takrat, ko jo sodniki empirično izražajo preko svojih pritrdilnih in odklonilnih mnenj.

V tej luči je slovensko Ustavno sodišče zaradi svoje ureditve, ki omogoča objavo odločb in ločenih mnenj, odlični primer za študij, presojo in merjenje sodniške ideologije. Sodnice in sodniki Ustavnega sodišča so edini sodniki, ki lahko v tem trenutku lahko objavljajo pritrdilna oziroma odklonilna mnenja. Redno sodstvo, s pomočjo zakonodajne in izvršilne oblasti, še vedno skriva oziroma prikriva svojo sodniško ideologijo. Da ima vsaka sodnica in sodnik sebi lastno ideologijo, ki vpliva na njihovo sojenje, dandanes ni nobena skrivnost. Bolj pa presenečajo različni poskusi za njeno prikrivanje.

V zadnjih dveh letih tako s kolegicami in kolegi v okviru projekta »Ideologija na sodiščih«, ki ga financira Agencija za raziskovalno dejavnost RS, presojamo ideologijo posameznih izbranih mandatov Ustavnega sodišča in posameznih sodnikov. V okviru projekta smo oblikovali večdimenzionalni metodološki pristop, ki omogoča merjenje sodniške ideologije na slovenskem Ustavnem sodišču. Razdelili smo jo na ekonomsko, družbeno in avtoritarno dimenzijo. Ekonomska dimenzija meri ali je sodnik bolj naklonjen varstvu svobodnega trga in njegovih svoboščin ali državnim posegom vanje. Družbena dimenzija sporoča ali je sodnik bolj naklonjen varovanju pravic posameznikov in družbenih manjšin pred kolektivnimi interesi v določeni družbi. Avtoritarna dimenzija pa meri ali je sodnik bolj naklonjen varovanju pravic posameznikov ali daje prednost varovanju in uresničevanju državnih interesov.

Takšen večdimenzionalni pristop nam je omogočil, da smo z rigorozno znanstvenim metodologijo zajeli različne odtenke ideologije posameznih mandatov Ustavnega sodišča in posameznih sodnikov in sodnic Ustavnega sodišča. V trenutnem projektu tako preučujemo naslednje mandate Ustavnega sodišča (1993-1996, 2002-2006, 2011-2016). Za vsako od teh let smo izbrali dvajset pomembnejših sodb. Najprej smo presodili ali odločba vsebuje katero ali vse od dimenzij sodniške ideologiji in jih nato ocenili od 1 do 5. Vsaka izbrana odločba seveda ne vsebuje vseh treh dimenzij, a na koncu so nastali številni podatki za vsako od dimenzij. Vsaka od ocenjenih odločb je šla skozi večstopenjski recenzijski postopek, kjer smo večkrat preverili ustreznost podanih ocen sodniške ideologije (glej podrobneje Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, Jernej Letnar Černič, Snežana Šušteršič. Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih. Pravna praksa : PP, leto 37, št. 44, pril. str. II-VIII).

Tekom projekta je nastalo oziroma nastaja veliko empiričnih podatkov, ki podajajo poglobljen pogled v delovanje slovenskega Ustavnega sodišča in sprejemanje njegovih odločitev. Natančnejši podatki in razlage empiričnih podatkov bodo podani v naslednjih letih. A ti denimo odkrivajo, da so nekatere sodnice in sodniki bolj naklonjeni varovanju državnih interesov kot pa uresničevanju človekovih pravic; da so nekateri bolj za neomejeno delovanje svobodne gospodarske pobude, drugi pa spet za njeno državno omejevanje; nekateri sodniki skoraj vedno dajejo prav interesom večine pred interesi manjšine. Spet drugi ustavni sodniki so bolj naklonjeni vladnim argumentom, nekateri pa večkrat kot ostali uporabljajo mednarodno pravo. Podatki odpirajo možnosti za primerjave med različnimi mandati Ustavnega sodišča kot tudi med posamezniki sodniki. V tej luči zelo natančno razkrivajo ideologijo Ustavnega sodišča o posameznih vprašanjih. Še pomembnejše pa odpirajo vprašanja, ki jih bodo končni empirični podatki pojasnili, kako na Ustavnem sodišču v konkretnih dosegajo soglasje in nesoglasje. Hkrati empirični podatki omogočajo primerjavo ideologije sodnikov s tisto, ki jo zastopajo politične stranke, ki so posameznika sodnika izvolile na Ustavno sodišče.

Empirični podatki tako pritrjujejo začetni motivaciji raziskovalcev, da je delovanje Ustavnega sodišča in njegovih sodnikov prežeto z ideologijo, a morda ne na takšen način, kot ga za omalovaževanje Ustavnega sodišča pogosto uporabljajo nekatere politične stranke in laična javnost. Sodniška ideologija je nekaj kar diskurzivni pristop k pravu sprejema kot nekaj običajnega, saj je tako kot na sodiščih prisotna na vseh področjih družbenega življenja. Prisotnost ideologije na Ustavnem sodišču v njeni ekonomski, družbeni in avtoritarni dimenziji pa vsakokratni mandat zavezuje, da podaja kar se da strokovno prepričljive obrazložitve, ki svojo legitimnost črpajo iz temeljnih vrednot človekovega dostojanstva, pluralizma in vladavine prava. Merjenje in pojasnjevanje ideologije na Ustavnem sodišču nam lahko pomaga razumeti kako in zakaj Ustavno sodišče odloča kot odloča, kar mora biti tudi v interesu samih ustavnih sodnikov, če želijo zvišati legitimnost in kredibilnost svojega delovanja. Zato je potrebno, da se tudi redno slovensko sodstvo odpre strokovni presoji svoje ideologije, pri čemer morda Državni zbor sprejeti ustrezne spremembe postopkovnih zakonov, ki bodo sodnikom omogočali podajanje ločenih mnenj.