c S
Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2)
Vlasta Nussdorfer Svetovalka predsednika republike in nekdanja varuhinja človekovih pravic vlasta.nussdorfer@gmail.com
04.05.2022 Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili!

                                                     Kdor laže zate, bo lagal tudi proti tebi.
                                                                                                         (srbski pregovor)

Vrnimo se prav k otrokom, ki imajo povsem neprimerne starše, saj po razhodu in razpadu zveze iz zelo različnih vzrokov kaznujejo drugega roditelja, da ta sploh ne vidi lastnega otroka, če pa že (ko oni to seveda dovolijo) ga kaj hitro lahko doleti celo ovadba za kakšno lažno poškodbo ... kdaj pa tudi za spolni napad, ki ga seveda ni bilo. Ne recite, da se to ne dogaja! In začno se travme mučnih postopkov, ki kar trajajo in trajajo, stikov pa seveda ni. In odtujitev je kot na dlani. Običajno (pre)dolgo ne izvemo, kaj je resnica. Za njen razplet krivo-ovaditelji seveda niso zainteresirani, zato postopke noro zavlačujejo. Otroke ob tem učijo celo lagati. Kako žalostno!

Ko smo pred leti pri Varuhu človekovih pravic opravljali raziskavo o tem, ali je res večina otrok zaupana materam (kar smo sicer že vedeli) in kako do tega pride, smo bili presenečeni nad ugotovitvami. Trditev številnih očetov se je v bistvu potrdila, a o tem niso odločale zgolj ženske-sodnice in izvedenke, kot so zatrjevali, pač pa so se starši o tem v mukah ali brez njih, običajno kar "sporazumeli". Seveda se je treba vprašati zakaj. In razlogov je kar nekaj. Tudi manko sredstev, moči in volje očetov za silni boj za otroke. Stane in traja, traja ... Malo jih je, ki v njem uspejo.

V družbi namreč še vedno prevladuje stališče, da so matere slabe, če "izgubijo" otroke in zato naredijo prav vse, da "zmagajo". Cena pri tem ni pomembna in otrok prav tako ne. Kaj si bodo sicer mislili ljudje?! Saj poznate klasična vprašanja: "Ali veš, da otroci ne živijo z njo ...? Le zakaj ne?" In seveda namigovanja o tem ali morda pije ... ali še kaj hujšega.

Če pa so (sprva začasno) dodeljeni materam, je do končne odločitve običajno še zelo, zelo dolga pot. Na vse načine jo grenijo očetom, izvedencem in sodišču. Običajno jim odvetnike plačuje proračun, očetje pa zanje odštevajo težko prigarani denar. Seveda plačujejo tudi preživnino, saj je ni moč pogojevati s stiki, ki jih seveda ni.

Ne poznam primera, da oče ne bi omogočal rednih stikov otrok z materjo, če mu jih je sodišče vsaj začasno "dodelilo", obratno pa pogosto obstajajo pravi ceremoniali odtujevanja.

Zgodi se celo, da se zakonci, ki sicer ne živijo skupaj, leta in leta ne morejo razvezati, saj se je potrebno predhodno dogovoriti o zaupanju otrok in preživnini. In ena od strank naredi prav vse, da se postopek vleče in vleče. Pritoži se na vsak sodni "pildek", izloča vse po vrsti, ne hodi na obravnave in prosi za stalne preložitve, napada izvedeniška mnenja in izvedence, piše in kliče v medije ... Druga stran običajno ne daje izjav, saj noče škoditi otrokom, ki že tako preživljajo hude travme. V medijih in na spletu bo namreč "umazano perilo" ostalo za vedno. Si otroci to zaslužijo? Kaj pa kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka po 287. členu KZ-1? Zagrožen je zapor do treh let. Kdo o tem sploh razmišlja?

Kako da sodniki teh izigravanj ne prekinejo, saj so vendar "gospodarji postopkov", vsaj z grožnjo resne predodelitve otrok? Kako lahko mirno spijo mesece in mesece, ko jim očetje v obupu pišejo in poročajo, da so otroci non stop "bolni", a o tem ni resnih spričeval, pa da je covid okužba pri materi že petič in obstaja celo sum ponareditve izvidov, da otroci očete odklanjajo brez pravega razloga (no ta je pravzaprav velika manipulacija), da se tudi osebnostno spreminjajo in že imajo hude posledice na psihi in v obnašanju ...! Ali tega ni moč TAKOJ preveriti in obravnave v primeru stalnih lažnih opravičevanj preložiti zgolj za nekaj dni? Prav te "sumljive" zadeve bi morale imeti absolutno, res absolutno prednost in hitrost pripornih zadev v kazenskih zadevah. Razpisane bi morale biti kar VSAK teden, da  zmanjka izmišljenih opravičil. Vsak teden pač res ne moreš zboleti!

Kako je mogoče, da imajo te neodgovorne matere dobesedno "za norca" celo pravosodje z izvedenci vred? In kakšni so strokovnjaki, da ne upajo "bobu reči bob"? Če pa že ugotovijo marsikatero osebnostno motnjo ali celo kaj hujšega, zakaj sodišče postavlja nove in nove izvedence, dokler ti ne bodo povšeči nekritičnim ženskam, kdaj seveda tudi moškim? Se jih celo izvedenci bojijo?

In čas kar teče, otroci pa rastejo v zmotah in lažeh o svojih očetih. So sicer tudi slabi in neprimerni, a z "nebes" se da prepoznati ženske manipulatorke. Dobesedno na kilometre. Da ne bo pomote - spol ni pomemben.

In zakaj jih delavke centrov za socialno delo "ujčkajo" in ne obiščejo doma, da bi se na licu mesta prepričale o njihovi veliki "skrbi" za otroke? Na dan namreč prihajajo nove in nove zgodbe - take, da ob njih kar onemiš. In zgodi se lahko celo uboj ali umor. Ker nihče ni pravočasno reagiral, ko je v "ekonom loncu" vrelo in vrelo, nato pa samo še "eksplodiralo". In otroci postanejo sirote, saj je eden od staršev v grobu (običajno ženska), drugi pa bo desetletja v zaporu.

In zakaj lahko matere na dneve, ko otroci po sodnih odločbah "pripadajo" očetom, ponje prihajajo v vrtce in jih tako "prehitijo" ter dobesedno pred nosom odpeljejo? Se vzgojiteljice ne zavedajo, da jim otrok takrat sploh ne bi smele dati? Se mater res tako bojijo?

In zakaj sodniki in sodnice vseh jasnih zlorab hipno ne kaznujejo s predodelitvijo? Matere celo vedo, da se to ne bo zgodilo in si zato privoščijo več in več. Vse v neizmerno škodo otrok.

V teh ekstremnih primerih bi bile upravičene celo izvršbe, pa čeprav menim, da morajo biti zgolj ultima ratio, saj otroci niso omare in TV aparati. A zgodi se tudi to. Ko prav vse drugo odpove.

In zavedajmo se, da so ti postopki TAJNI. Zaradi otrok. Žal pa mnogi vedo več kot vanje vpleteni. In najdejo se "pristaši" enih in drugih, ki prisegajo na krivice. Tudi taki z drugega konca Slovenije. Vse vedo. Prav vse. Običajno "pritegnejo" ubožici, ki se jim smili v dno duše. Pa je to vedno res? Kaj bi rekli, če bi poznali vsebino sodnega spisa?

Do kdaj bodo nekateri otroci dobesedni "talci" lastnih staršev (beri: pogosto tudi neprimernih mater)?

Sprašujem slovenske "družinske" sodnice in sodnike: DO KDAJ IN ZA KAKŠNO CENO? Tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice otrokom ne bo pomagala, kajti prišla bo najmanj prepozno in odškodnina, ki jo bodo morda tam dobili, bo zagotovo porabljena za pravna zastopanja vseh vrst.

Laži in manipulacije se preprosto ne smejo "splačati". Ne smejo, pri čemer sploh ni pomembno čigave so. Zatreti pa jih je potrebno že na začetku.

Je torej pravosodje sposobno narediti red? Tudi v imenu otrok, ki si to še kako zaslužijo.

Da jih ne bodo imeli "na vesti", ko bodo nekoč na zavodskih dvoriščih!

Nekateri so žal tam že danes. Se je kdo vprašal: ZAKAJ in kdo je kriv ?

Otroci zagotovo ne!



Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.