c S
Pravosodna mazurka
dr. Marko Novak Profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze mnovak153@gmail.com
30.01.2017 Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj naprej lomasti po poljskem pravosodju in pri tem kot tank pušča za seboj izmaličene vrednote in načela zahodnega liberalno-meščanskega prava. Tokrat se je lotila tamkajšnjega sodnega sveta (t. i. Krajowa rada sadownictwa – v nadaljevanju KRS), in sicer je pred vrati reforma, ki se je resnici na ljubo tamkaj že dolgo napovedovala.

Zdaj je reforma pred vrati in KRS »kliče na pomoč« evropske institucije, tako tudi Evropsko mrežo sodnih svetov (European Network of Councils for the Judiciary – v nadaljevanju ENCJ). Ta je sicer že junija lanskega leta ob generalni skupščini združenja v Varšavi v posebni deklaraciji opozorila, da mora izvršilna veja oblasti spoštovati neodvisnost sodstva ter da je treba ob vsakršni večji reformi na področju sodstva to znatno vključiti v sodelovanje pri zasnovi in izvedi reforme. (Sodni sveti seveda niso del sodstva, lahko pa jih štejemo v širši del pravosodja.)

KRS je posledično dobil čas za pripombe, a le borih šest dni, da poda svoje mnenje o tako obsežni reformi, ki popolnoma spreminja koncept poljskega KRS. ENCJ je pritekla na pomoč predvsem z znanjem oziroma mnenji glede minimalnih standardov glede neodvisnosti in odgovornosti sodstva, ki naj bi veljali v EU. Te ENCJ razvija vsako leto prek različnih delovnih skupin. Seveda je glede tako kratkega roka ENCJ odgovorila, da je ta občutno prekratek glede na to, kako pomembna reforma se pripravlja. Pomembno pa bi bilo, da bi bil KRS od samega začetka vključen v pripravo te pomembne reforme.

Predlog poljske vlade predvideva tudi hkratno prenehanje mandata vsem članom KRS. Takšen ukrep je že z Lune videti kot povsem političen. Pri tem se ENCJ sklicuje na mnenje Beneške komisije v (podobnem) gruzijskem primeru št. CDL-AD(2013)007-e, in sicer, da je »pomen sodnih svetov v varovanju sodnikov pred političnim pritiski«. Zato je nedopustno, meni beneška komisija, da ob reformi sodnega sveta vsem članom hkrati preneha mandat, saj se na ta način prepreči kontinuiteta, ki je ravno določena varovalka pred neposrednim političnim vplivanjem. Še posebej bi to lahko bil način, da se na ta način obide politično »nepriljubljena« odločitev sodnega sveta, ki se jo »popravi« z novo ekipo.

Nadalje tudi predlog volitev sodnikov članov KRS s strani parlamenta krši minimalne standarde ENCJ, ki določajo, da mora biti v sodnih svetih vsaj polovica članov izmed sodnikov, ki jih imenujejo sodniki sami ali pa vsaj organi, ki so povsem neodvisni od politike, pri čemer imajo sodniki pomemben vpliv. Popolnoma jasno je, da gre v poljskem primeru za poskus političnega vplivanja na izbiro članstva v KRS.     

Predlog poljske vlade tudi predvideva novo sestavo KRS, ki ga bosta tvorila dva zbora: prvi naj bi imel 10 članov: predsednika vrhovnega sodišča, predsednika vrhovnega upravnega sodišča, ministra za pravosodje, člana, ki ga imenuje predsednik republike, štiri člane imenovane s strani spodnjega doma parlamenta, dva pa imenovana od zgornjega doma parlamenta. Drugi zbor pa bi imel 15 članov – sodnikov, ki pa jih postavi parlament. Seveda je takšna sestava sodnega sveta zelo daleč od minimalnega standarda ENCJ, ki se glasi: »Zato da bi se izognili političnemu vplivu, morajo biti postopki za izbiro, imenovanje ter napredovanje sodnikov v rokah organov, ki politično neodvisni in v katerih so člani izmed sodnikov neposredno vključeni«.

Kaj je torej nauk te poljske zgodbe – v luči tudi sprejemanja reforme slovenskega Sodnega sveta? Člani KRS so bili – vsaj v času mojega članstva v Sodnem svetu – zelo dejavni v delovnih skupinah ENCJ, zato bi izvedba napovedane reforme zanje in za poljsko pomenila velik korak nazaj od sodobnih evropskih vrednot na tem področju.

Nekdo bi lahko rekel, pa kaj, saj je Poljska suverena in lahko sama ureja svoje notranje zadeve. Že v redu, ni problema, toda to bo način, kako se tudi na področju delovanja sodnih svetov ustvarjajo »Evrope več hitrosti«: med tistimi sodnimi sveti, ki so od politike povsem neodvisni, in tistimi, ki so to manj (da turškega niti ne omenjamo). In to stihijsko, po naravni poti. 


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.

MKS ELEKTRONSKI (30.01.2017 15:27)
Javna opomba
Ampak, če je tam sodstvo podobno našemu...