Zgolj dvom o obstoječem izvedeniškem mnenju ni zadosten razlog, da se pridobi mnenje drugega izvedenca. Potreba po tem se pojavi šele, če so v mnenju (enega ali več izvedencev) nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, z dopolnitvijo mnenja ali z dodatnimi raziskavami.

Nepogodbena odgovornost Evropske unije za nezakonito ravnanje njenih institucij ali organov je odvisna od kumulativne izpolnitve več pogojev: ravnanje mora biti protipravno, nastati mora dejanska škoda in obstajati mora vzročna zveza med očitanim ravnanjem in zatrjevano škodo.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Bavčar proti Sloveniji z dne 7. septembra 2023 presodilo, da je bila Igorju Bavčarju v zvezi z izjavami takratnega ministra, pristojnega za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča, da bodo v primeru zastaranja tega primera v pravosodju »letele glave«, kršena pravica do domneve nedolžnosti iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

Pri objavi popravka se ne upošteva le primerljivost med popravkom in izvornim člankom glede na število besed, temveč tudi vsebinska merila: tema in torišče spora, upoštevno vlogo pri tem pa igra tudi grafična oprema članka – ne samo fotografija, temveč tudi naslov, podnaslov ter morebitni poudarki in izvlečki.

Novi Družinski zakonik (DZ),¹ ki se je začel uporabljati 15. aprila 2019, je v delo družinskih oddelkov sodišč in centrov za socialno delo (v nadaljevanju: centrov) vnesel velike spremembe. V tem prispevku se bom omejila zgolj na temeljne spremembe na področju ukrepov trajnejšega značaja. Pristojnost za izrek ukrepov trajnejšega značaja (prej namestitve otroka v rejništvo ali zavod) se je s centrov prenesla na sodišča. Dosedanje odločanje v upravnem postopku, na katerega so imele stranke manjši vpliv, je sedaj nepravdni postopek pred pristojnim sodiščem, v katerem je center, ki je bil prej odločevalec, postal le ena od strank. DZ pa je uvedel tudi novo kategorijo ukrepa, tj. omejitev in nadzor starševske skrbi, ki jo je mogoče uporabiti v primerih, ko je ogroženost otroka podana, vendar ni tako huda, da bi zahtevala namestitev v rejništvo ali v zavod.

Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah preprečuje uporabo podatkov, zbranih za namene boja proti hudim kaznivim dejanjem, za upravne preiskave korupcije v javnem sektorju.

Odločitev, ki jo je sodišče druge stopnje oprlo na spremenjeno pravno podlago, ob tem pa tožnikoma ni omogočilo, da se o novi drugačni materialnopravni podlagi izjavita, predstavlja t. i. sodbo presenečenja.

Država odgovarja za ravnanja osebe ali subjekta, ki sicer ni državni organ, je pa pooblaščen po pravu te države za izvajanje elementov vladne oblasti. Dejanje takšne osebe se namreč šteje za dejanje države po mednarodnem pravu.

Toženki, ki je izpolnila vse svoje obveznosti in torej ni kršila pogodbenih obveznosti, neizpolnitev pogodbe pa izvira iz sfere zunaj nje, ni treba vrniti prejetih sredstev (plačati pogodbene kazni).

Ustavne in zakonske določbe v Bosni in Hercegovini, ki urejajo volilni sistem in upravno razporeditev, so v neskladju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v najnovejši sodbi z dne 29. 8. 2023.

V soboto, 2. septembra 2023, se je uveljavil Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik so ukrepi iz ZIUOPZP razdeljeni v štiri sklope. Prvi sklop predstavlja pomoč prebivalcem, drugi gospodarstvu, tretji občinam, četrti sklop ukrepov pa zajema sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.

Država ne sme pogojevati izplačila izgubljenega dohodka glede na državo prebivanja delavca. Takšna ureditev predstavlja kršitev načela prostega gibanja delavcev ter pomeni posredno diskriminacijo.

Začasna odredba v upravnem sporu ni ukrep za preprečitev nastanka negativnih učinkov predolgega sojenja oziroma sojenja v nerazumnem roku, je pojasnilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi I Up 123/2023 z dne 17. maja 2023. Tožnica je namreč v upravnem sporu v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala škodo, ki naj bi ji nastala zaradi predvidenega dolgega trajanja postopka upravnega spora in ki torej ni posledica, ki bi izhajala iz izpodbijanega akta.

Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne 30. maja 2023 obravnava pritožbo, ki jo je na omenjeno sodišče vložil nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić (pritožnik) proti Republiki Hrvaški.

Kadar se kolektivna pogodba, na katero se sklicuje pogodba o zaposlitvi, kasneje spremeni, ta sprememba delovnopravne norme nima vpliva na pogodbo o zaposlitvi in za stranki pogodbe ne velja, dokler je s soglasjem volj ne spremenita.