Plačilo avansa ne velja za sprejem ponudbe. Razlika med avansom in aro je v tem, da mora avans ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Če pa je bila dana ara, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP)¹ eksplicitno določa, da zaslišanim v pravdnem postopku ni dovoljeno postavljati vprašanj, iz katerih izhaja, kakšen odgovor pričakuje izpraševalec - sugestivna vprašanja, prav tako pa tudi ne vprašanj, ki se ne nanašajo na zadevo. Kako pa je z vprašanji, ki niso ne prvo ne drugo, vendar pa predlagatelj v substanciranju dokaznega predloga z zaslišanjem ni navedel, da bo o njih zaslišani izpovedal?

Z objavo popravka prizadeti posameznik dobi možnost, da je slišan (auidatur et altera pars), javnost pa možnost, da sliši obe strani in si sama ustvari mnenje o prispevku, je pojasnilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi II Ips 48/2022 z dne 21. septembra 2022. V njej je na konkretnem primeru obravnavalo pravico do objave popravka.

Tožeča stranka QM je s tožbo na podlagi 270. člena > Pogodbe o delovanju Evropske unije predlagala razglasitev ničnosti odločbe Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) o nepodaljšanju njene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

- če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

V odločbi v zadevi U-I-23/20 z dne 20. oktobra 2022 je Ustavno sodišče zaradi kršitve načela legalitete kot neustavne prepoznale določbe 50., 51. in 52. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ).

Po mnenju strokovne in splošne javnosti so najvplivnejši pravniki letošnjega leta (navedeni po abecednem redu): dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Miro Cerar, dr. Janja Hojnik, ddr. Klemen Jaklič, mag. Martin Jančar, dr. Marko Pavliha, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Miha Šepec, dr. Andraž Teršek in mag. Ana Testen.

Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo, ureja pa jo Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Z njo se izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji, zato se od revidenta zahteva, da obrazloženo in konkretizirano izpodbija te razloge. Gola ponovitev pritožbenih navedb tem zahtevam praviloma ne zadošča in ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku.

Na podlagi Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki so ga sprejeli Vlada RS ter reprezentativni sindikati, je bil oktobra letos spremenjen tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).

Vlada je pripravila nov predlog Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide. Zakon, ki se sicer sprejema zaradi prenosa Direktive 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve v slovenski pravni red, se uporablja za proizvode in storitve, za katere so elementi dostopnosti najbolj potrebni. Namen zakona je tudi zmanjšati stroške prilagoditev proizvodov ali storitev različnim nacionalnim pogojem, saj so lahko zelo obremenjujoči za mala in srednja podjetja.

Tik pred začetkom novega davčnega leta se napovedujejo spremembe Zakona o dohodnini,¹ s katerimi se praktično ukinjajo vse spremembe, ki jih je prinesla novela ZDoh-2Z² pred manj kot pol leta.

Za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije je upravičen predlagatelj lahko le lastnik objekta na naslovu, kjer ima v sodnem registru vpisan poslovni naslov tisti subjekt, za katerega se predlaga izbris iz sodnega registra. Vendar pa mora upravičen subjekt v tem primeru podati vlogo za izbris – zgolj umik soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža se ne more šteti za predlog za izbris.

V primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.