V Uradnem listu št. 43/2025 je bila 17. 6. 2025 objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah > Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki bo začela veljati letošnjo jesen. Uredba prinaša novosti, ki se v večini primerov vežejo na prihodnost – energetsko učinkovitost, ohranjanje naravnega okolja ali vsaj manjše obremenitve le-tega, »popravlja« določena poimenovanja (energijska > energetska), dodaja nove predmete, za katere naj velja zeleno javno naročanje, in spreminja opise ter zahteve za že opredeljene predmete.
Zakonodajalec v 3. členu (pomen izrazov) dodaja definicijo »energetska učinkovitost na prvem mestu« ter ob tem pojasni, da gre bolj ali manj za usmeritev, saj naročnikom nalaga, da pri energetskih načrtih in vseh odločitvah glede politik in naložb čim bolj upoštevajo alternativne ukrepe za stroškovno energetsko učinkovitost s ciljem doseganja učinkovitejšega povpraševanja in ponudbe energije (na primer s stroškovno učinkovitimi prihranki končne porabe energije, pobudami za prilagajanje odjema ter z učinkovitejšo pretvorbo, prenosom in distribucijo energije). Iz obrazložitve predloga uredbe vladnega gradiva izhaja, da pomeni energetska učinkovitost razmerje med doseženim učinkom, storitvijo, blagom ali energijo ter vloženo energijo.
Nova 4. točka je tako izhodišče (in napotek!) javnim subjektom, da v postopkih oddaje javnih naročil poleg že ustaljenih analiz stroškov in rezultatov upoštevajo širšo sliko in daljše časovno obdobje, med drugim tudi dolgoročne posledice. Nemalokdaj namreč povsem pozabimo, da je treba predmet javnega naročila ob preteku življenjske dobe tudi odgovorno in okolju prijazno uničiti.
Vidik energetske učinkovitosti na prvem mestu mora naročnik upoštevati tudi pri oddaji predmeta javnega naročanja, ki ni naveden v uredbi, če je povezan z energijo in če vrednost javnega naročila dosega ali presega vrednosti, od katerih naprej je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba uredbe prinaša še primernejše poimenovanje okoljskega vidika, in sicer »trajnostni ali okoljski vidik oziroma vidik krožnega gospodarstva«.
Kot že do zdaj ohranja zakonodajalec izjeme glede uporabe uredbe (5. člen) in dodaja novo: če vlada z obrazloženim sklepom odloči, da bi izvajanje uredbe oviralo odzivanje na izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, kot to določa 42. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, in če ogrožajo javno varnost, kot je opredeljena v poglavju 4.12 Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti.
Pri različnih predmetih javnega naročanja, za katere velja uredba, je zakonodajalec povišal zahtevani odstotek deleža na primer za električno energijo iz obnovljivih virov na 55 odstotkov, pri opremi za zajem, obdelavo in prikaz slik na 85 odstotkov, pri grelnikih vode na 90 odstotkov, glede razsvetljave naj bi predmet javnega naročila dosegal 50 odstotkov; pri okrasnih rastlinah in namakalnih sistemih pa uredba določa 100-odstotni delež.
V 6. členu uredbe so dodani novi cilji zelenega javnega naročanja, ki jih zaradi preglednosti povzemam v celoti:
- v primeru izgradnje novega ali celovito nadgrajenega obstoječega podatkovnega centra mora biti izkazan faktor učinkovitost rabe energije (PUE) 1,5 ali manj. Faktor učinkovitost rabe energije (PUE) mora biti določen v skladu z ISO/IEC 30134:2016, del 2, EN 50600-4-2:2016 ali enakovrednim standardom;
- podatkovni centri s skupnim nazivnim vnosom energije nad 1 MW morajo izrabiti odvečno toploto, razen če to ni tehnično ali ekonomsko izvedljivo;
- strežniške sobe morajo biti opremljene z nadzornimi sistemi za optimizacijo porabe energije, ki so skladni z zahtevami in priporočili standarda EN 50600-2-3 in s katerimi je mogoče meriti vsaj temperaturo in vlažnost dovodnega zraka v strežniško sobo, temperaturo in vlažnost odhodnega zraka iz strežniške sobe ter stopnjo pretoka hladilnega medija, če zasnova hlajenja temelji na premikanju tekočin (na primer vodno hlajenje);
- pri najemu storitev v oblaku mora biti izkazan faktor učinkovitost rabe energije (PUE) vsaj 1,8. Faktor učinkovitost rabe energije (PUE) mora biti določen v skladu z ISO/IEC 30134:2016, del 2, EN 50600-4-2:2016 ali enakovrednim standardom;
- razen v primerih, ko je to tehnično neizvedljivo in kadar je namen nakupa izvedba temeljite prenove ali rušenja stavbe, v primeru ponovne prodaje stavbe, ne da bi jo naročnik uporabljal za svoje potrebe, in kadar je stavba uradno zaščitena kot del zaščitenega okolja ali zaradi njenega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, mora biti pri projektiranju in izvedbi gradnje stavb dosežena skoraj ničenergijska raven, kot je določeno v predpisu, ki ureja energetsko učinkovitost stavb, kar se dokazuje z energetsko izkaznico.
Povzeti cilji se nanašajo na tehnologijo in tehnološke rešitve – podatkovne centre, strežniške sobe, storitve v oblaku.
Uredba ob upoštevanju ustreznosti dopušča nakup rabljene ali obnovljene opreme za:
- osebne in prenosne računalnike, preklopne tablične računalnike, elektronske prikazovalnike ter mobilne in pametne telefone in
- hladilnike, zamrzovalnike in njune kombinacije, pomivalne, pralne in sušilne stroje, sesalnike in klimatske naprave.
V teh primerih naročniku tudi ni treba izpolniti cilja najvišjega energetskega razreda.
Pomembna je tudi posodobljena ureditev glede deleža čistih in brezemisijskih vozil za cestni promet in storitev prevoza, pri čemer se ohranja možnost nedoseganja ciljev zelenega javnega naročanja v primeru krajšega dosega tovrstnih vozil in ker na predmetni relaciji ter v njeni bližini ne obstaja ustrezna polnilna infrastruktura. Dodana je ureditev glede javnega naročila storitve prevoza šoloobveznih otrok, in sicer: če naročnik ni prejel nobene ponudbe ali nobene ponudbe, ki ustreza zahtevam naročnika, ali kadar naročnik s predhodnim preverjanjem trga ugotovi, da možni ponudniki ne razpolagajo s čistimi in brezemisijskimi vozili, pri čemer mora naročnik hraniti evidenco o preverjanju trga. Zakonodajalec je tako upošteval dejanske razmere na trgu in dnevno srečevanje naročnikov z dejstvom, da na določenem območju ponudnikov, ki bi izpolnjevali »zelene zahteve«, morda sploh ni.
Bistveni sestavni del uredbe sta njeni prilogi, ki natančneje določata predmete, za katere je zeleno javno naročanje obvezno (Priloga 1), ter opredeljujeta cilje in pogoje za čista in brezemisijska vozila za cestni promet (Priloga 2).
Bolj ali manj terminološka sprememba se nanaša na elektronsko pisarniško opremo, tj. osebni računalnik, prenosni računalnik, vključno s tabličnim računalnikom, preklopnim tabličnim računalnikom, elektronskimi prikazovalniki, opremo za zajem, obdelavo in prikaz slik, vključno s fotokopirnim strojem, tiskalnikom, večnamensko napravo in podobnim, mobilni in pametni telefon.
Morda kot zanimivost – oblikovanje definicij za potrebe zelenega javnega naročanja:
- mobilni telefon je brezžična ročna elektronska naprava, ki ima naslednje značilnosti: (1) zasnovana je za govorno komunikacijo na velike razdalje prek celičnega telekomunikacijskega omrežja ali satelitskega telekomunikacijskega omrežja, ki zahteva kartico SIM, eSIM ali podobno sredstvo za identifikacijo povezanih strani; (2) zasnovana je za uporabo v načinu delovanja baterije, priključitev na električno omrežje prek zunanjega napajalnika oziroma brezžičnega prenosa energije pa je namenjena predvsem polnjenju baterije; (3) ni namenjena za nošenje na zapestju;
- pametni telefon je mobilni telefon, ki ima naslednje značilnosti: (1) zanj so značilni brezžična omrežna povezava, mobilna uporaba internetnih storitev, operacijski sistem, optimiziran za ročno uporabo, ter zmožnost sprejemanja izvirnih programskih aplikacij in programskih aplikacij tretjih oseb; (2) ima vgrajen zaslon na dotik z vidno dolžino diagonale 10,16 centimetra (ali 4,0 palca) ali več, vendar manj kot 17,78 centimetra (ali 7,0 palca); (3) če ima naprava zložljiv zaslon ali več kot en zaslon, je vsaj eden od zaslonov v odprtem ali zaprtem načinu v zadevnem razponu velikosti;
- podatkovni center je struktura ali skupina struktur, namenjenih za centralizirano namestitev, medomrežno povezovanje ter za upravljanje opreme za informacijsko tehnologijo in telekomunikacijsko omrežje ter ki omogočajo hrambo podatkov, obdelavo in prenos podatkov ter zagotavljajo vse naprave in celotno infrastrukturo za distribucijo energije in okoljski nadzor ter stopnje prožnosti in varnosti, ki so potrebne za zagotavljanje razpoložljivosti želene storitve;
- strežniška soba je soba ali del stavbe, ki je namenjen za specifično obremenitev informacijske tehnologije (IT), določeno z gostoto moči opreme v sobi. Običajno se upravlja z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) ter lahko ima namenske zmogljivosti za napajanje in hlajenje. Strežniške sobe so manjši podjetniški podatkovni centri, ki so običajno na površinah, okvirno manjših od 46 m2, in so običajno sestavljeni iz največ 25 strežniških omar;
- storitev v oblaku je plačilo storitve, ponudnik pa zagotavlja in upravlja strojno in programsko opremo IKT ter opremo podatkovnega centra, potrebno za zagotavljanje storitve. To vključuje sogostovanje več strank, ki ima lahko obliko aplikacije v oblaku. S storitvami v oblaku so povezani različni poslovni modeli, vendar je pri tem treba poudariti, da se obseg uporabe teh meril nanaša samo na sestavni del podatkovnega centra. Najpogostejše storitve v oblaku so:
Posebej opozarjam na spremenjeno definicijo vozila za cestni prevoz, in sicer gre za vozila kategorij: M1, M2, M3 (razreda I in A), N1, N2, N3. Ob tem uredba iz zahtevanega doseganja ciljev izvzema:
- vozila, načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih, v kamnolomih, pristaniščih ali na letališčih;
- vozila, načrtovana in izdelana ali prilagojena za potrebe vojske, civilne zaščite, gasilske službe, pravosodne policije, policije ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;
- vozila, namenjena za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti;
- neprebojna vozila;
- vozila za nudenje nujne medicinske pomoči (reševalno vozilo, vozilo urgentnega zdravnika, vozilo za vodenje, podporo in komunikacije, vozilo za prevoz oseb);
- specialna vozila cestninskega nadzora;
- vozila za opravljanje nalog davčnega in carinskega nadzora;
- vozila za izvajanje inšpekcijskega nadzora na terenu;
- vozila za izvajanje terenske podpore uporabnikom centraliziranih državnih organov v okviru izvajanja pristojnosti upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov;
- pogrebna vozila;
- vozila za izvajanje predpisanih obveznih javnih služb varstva okolja, s področja energetske dejavnosti in dejavnosti distribucijskega operaterja električne energije;
- vozila za izvajanje dela javne gozdarske službe;
- vozila, dostopna z invalidskim vozičkom, in
- mobilne žerjave.
Vsekakor pozdravljam spremembe in dopolnitve Uredbe o zelenem javnem naročanju, saj izražajo zavezo zakonodajalca in posledično javnega sektorja v celoti, da zeleno javno naročanje ni le »ne-bodi-ga-treba«, ampak gre za dejansko usmeritev pomembnega deleža javnih sredstev za nakup predmetov, storitev (in tudi gradnje) z zavedanjem, da zeleno ni samo barva, ampak tudi odgovornost.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
