Zlom ustave pod težo povsem razuzdane oblasti

S sprejemom še enega zakona ni mogoče popraviti sistemskega opuščanja dolžnih ravnanj pristojnih državnih organov v zvezi z varnostno problematiko v jugovzhodni Sloveniji, za reševanje katere je že zdaj obstajala vsa potrebna pravna podlaga. Kot so zapisali dr. Erbežnik, dr. Dežman ter dr. Kovačič Mlinar, »niti najboljši zakoni ne koristijo, če se ne izvajajo.«

Predvsem pa je vladin pristop protiustaven, saj znižuje temeljne kazenskopravne standarde varovanja človekovih pravic na Slovenskem.

Najbolj frapantno je, da – razen enega samega kazenskopravnega strokovnjaka, ki si je, seveda, zaslužil posebno pozornost provladnega portala – na to opozarjajo dobesedno čisto vsi, pa jih nihče ne posluša.

Vlada, ki je začutila, da z deklarirano odločnostjo in represijo lahko skrije svojo izključno odgovornost za nastale razmere, se obnaša kot nasilnež v šolskem razredu. Brezkompromisno rine naprej. Lokalni županski veljaki ji ploskajo, češ, končno bo zakon rešil naše probleme. Temu licemerstvu in – oprostite izrazu – prvovrstni neumnosti pa se je pridružila še opozicija.

Opisano dogajanje je krasen, empirični dokaz, kaj se zgodi, ko politika dela samo še na svojem javnomnenjskem preživetju, ko so institucije samo še igrača vladajočih, ki so na ravni avtoritarcev in ki jih zanima izključno lastno dobro.

Tako umre ustavna demokracija. In sicer ob glasnem ploskanju ljudstva, ki pa – če verjamete, saj to potrjujejo vendar javnomnenjske ankete – zdaj vladi, ki je prvenstveno odgovorna za smrt Aca Šutarja, bolj zaupajo kot vse mesece poprej.

Ker pa upanje umira zadnje, naj poslance Državnega zbora, ki bodo danes pritiskali na gumbe, spomnim, kaj vse so o predlogu zakona povedali tisti, ki o ustavnem in kazenskem pravu, pa tudi kriminologiji ter zagotavljanju varnosti, nekaj vedo:

1. Vodja kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča, vrhovna sodnica svetnica Barbara Zobec, je 6. 11. 2025 uradno obvestila predsednika vlade, da kazenski oddelek ni nikdar sprejel stališča, na katerega se v predlogu zakona sklicuje vlada. Še več, kazenski oddelek nasprotuje prenagljenemu spreminjanju zakonodaje ter poziva k rednemu zakonodajnemu postopku.
2. Katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je na 12 straneh pripravila obsežno strokovno mnenje, s katerim so njeni člani izrazili ne le svojo celokupno zaskrbljenost, temveč so opozorili tudi na konkretne protiustavne ter nedvomno strokovno zgrešene rešitve iz predloga zakona.
3. Podobno kritičen pogled je z vidika kriminološke stroke z javnostjo delil prof. dr. Gorazd Meško, predstojnik katedre za kriminologijo na fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
4. Praktično enaka opozorila ter poziv poslancem, da takega zakonskega predloga ne sprejmejo, je podala tudi Pravna mreža za varstvo demokracije.
5. Nekdanji generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer je v oddaji Tarča odkrito povedal, da ravnanje vlade v tem primeru predstavlja, nič več in nič manj kot, zlorabo oblasti. Nekdanja predsednica Ustavnega sodišča dr. Dragica Wedam-Lukić pa je zaključila, da »če bomo žrtvovali svojo svobodo, da si zagotovimo varnost, bomo na koncu ostali brez obojega.«
6. Tudi Odvetniška zbornica Slovenije je previdno, a vendarle pozvala k spreminjanju predpisov s tresočo roko.
7. Odvetnik in predavatelj kazenskega prava prof. dr. Blaž Kovačič Mlinar je povsem plastično pojasnil številne ustavnopravne in kazenskopravne razloge, zaradi katerih predlog zakona »najbrž predstavlja najbolj problematičen zakon po letu 1991.«

Vse to so izjemno težke besede, sestavljene v zares alarmantna opozorila.

Z izjemo enega samega kazenskopravnega strokovnjaka, iz strokovnih, ustavnopravnih ter kazenskopravnih razlogov Šutarjevemu zakonu nasprotujejo prav vsi: kazenski oddelek Vrhovnega sodišča, predavatelji vseh treh slovenskih univerz, kjer se predavata pravo ali kriminologija, nekdanji generalni državni tožilec, ustavna sodnica, oglasili pa so se tudi v Odvetniški zbornici Slovenije, ki se kot zasebniki v javne zadeve le redko vpletajo, ter nenazadnje, celo »civilna družba«, ki je, ne pozabimo, prav to vladajočo politiko aktivno pomagala pripeljati na oblast.

Če bo vsem tem pozivom navkljub koalicijski politični valjar v Državnem zboru, nemara celo s populističnim predvolilnim odobravanjem opozicije, sprejel predlagani zakon, potem bomo v Sloveniji dosegli novo dno. Dno, v katerem javna razprava, predvsem pa znanje ne štejejo več nič.

Ko pa je enkrat tako, v politiki postane vse mogoče. In tedaj vas lahko postane zares strah. Pa ne Romov, ki so tu le priročni grešni kozli za predvolilno nabiranje političnih glasov, temveč povsem razuzdane oblasti.

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.