Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?
Že pred začetkom agresije na Ukrajino smo izpostavili nekatera tveganja za gospodarske družbe, ki lahko nastanejo zaradi vojaških spopadov. Od začetka napada na Ukrajino so se tveganja za poslovanje gospodarskih družb na ruskem trgu še poglobila. Ruska valuta je močno izgubila na vrednosti, pri čemer je bil ruski finančni sistem izključen iz primarnih svetovnih finančnih mehanizmov. V zadnjem mesecu je več kot štiristo gospodarskih družb množično zapustilo oziroma napovedalo svoj odhod z ruskega trga. Odhajajo družbe iz skoraj vseh industrijskih sektorjev. Odšle so iz različnih razlogov. Primarni razlog ni bil neposredno varstvo človekovih pravic v gospodarstvu. Skrbni pregled dobavnih verig z vidika varstva človekovih pravic je bil že prej na ruskem trgu bolj izjema kot pravilo.
Gospodarske družbe, ki so v zadnjem letih in desetletju poslovale na ruskem trgu so se zavedale, da so tveganja drugačne narave kot na trgih zrelih ustavnih demokracij. Kot pričajo številne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, institucije ruske države že pred začetkom agresije niso bile zgled za varstvo človekovih pravic in vladavino prava. Varstvo človekovih pravic je bilo že prej bolj izjema kot pravilo. Po agresiji so skoraj dokončno izpuhteli vsi mehurčki pluralizma. Ugovori krogu vrhovnega voditelja se avtomatično kaznujejo z večletno zaporno kaznijo. Razlogi za trenutni odhod oziroma za zmanjšanje prisotnosti gospodarskih družb na ruskem trgu vključujejo sankcije in z njimi povezane nove regulatorne zahteve, zaščito naložb, pritisk javnosti in delničarjev ter posredno tudi varstvo človekovih pravic.
Gospodarske družbe, ki poslujejo na ruskem trgu, so že od začetka agresije Rusije predmet pritiskov javnosti, da naj se iz njega umaknejo, saj naj bi s plačevanjem davkov pomagale ruskim oblastem nadaljevati vojno. Predsednik upravnega odbora britanskega energetskega podjetja BP v izjavi o izstopu iz naložbe v ruskem državnem podjetju Rosneft piše tudi o agresiji. Predsednik uprave družbe Apple v svojem sporočilu omenja »nasilje« v Ukrajini. Pred nekaj dnevi je svojo politiko do ruskega trga ažurirala tudi družba Nestle, ki sporoča, da v prihodnje v Rusiji »… ne pričakuje dobičkov …«.
Večina gospodarskih družb, ki so ostale, je v poslovni javnosti in širše želela predstaviti zakaj ostajajo. Ena izmed nemških farmacevtskih družb je v svoji izjavi natančno pojasnila, zakaj se je kljub pritisku javnosti odločila ostati. Nekatere družbe po drugi strani (še) niso pojasnile razlogov zakaj ostajajo na ruskem trgu. Gospodarske družbe, ki imajo v Rusiji tovarne, težko odidejo čez noč, saj imajo dolgoročne obveznosti do zaposlenih in širše družbe. Družbe med razlogi, da so ostale, navajajo varovanje naložb, strah pred nacionalizacijo, potencialno poslabšanje dolgoročnih poslovnih razmerij in zagotavljanje dostopa do osnovnih zdravil. Zadnji razlogi denimo prevladujejo med razlogi, zakaj se je večina transnacionalnih farmacevtskih družb odločila ostati.
Rusko gospodarstvo je bilo do začetka agresije skoraj polovično vpeto v evropski trg. Ruski trg bo težko kratkoročno in tudi srednjeročno nadomestil veliko odvisnost od zahodnih trgov. Največje ruske gospodarske družbe z večinsko kapitalsko naložbo ruske države po drugi strani še vedno dobavljajo energente evropskemu trgu. Državne gospodarske družbe pod neposrednim vplivom Kremlja niso nikoli posvečale kakšne posebne pozornosti varstvu človekovih pravic v gospodarstvu. Brezbrižni evropski politiki so v zadnjih dveh desetletjih zamižali na obe očesi glede njihovega poslovanja na evropskem trgu. Brezbrižnost se nadaljuje več kot mesec dni po začetku agresije. Ko v Ukrajini umira in beži civilno prebivalstvo, energenti še vedno tečejo do evropskih trgov. Nemškega predsednika vlade denimo še vedno bolj skrbi morebiten upad gospodarske rasti za nekaj odstotnih točk v primeru, če se dobava čez noč ustavi.
Zadnji meseci kažejo, da človekove pravice v gospodarstvu niso nepomembne, kot se je morda zdelo pred kratkim. Večina gospodarskih družb se je odločila umakniti z ruskega trga zaradi novih regulatornih zahtev povezanih s sankcijami. Po drugi strani izjave nekaterih članov uprav največjih transnacionalnih gospodarskih družb kažejo, da je družbena dimenzija poslovanja vendarle pomembna. Varstvo človekovih pravic v gospodarstvu zato igra čedalje pomembnejšo vlogo v zrelih ustavnih demokracijah. Tamkajšnje gospodarske družbe si čedalje manj lahko privoščijo poslovanje v državah, kjer samovolja tepta človekove pravice in temeljne svoboščine.
Upravni odbori gospodarskih družb se zavedajo, da jih zavezujejo obveznosti do človekovih pravic iz Smernic OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in Smernic OECD za večnacionalne družbe. Vodstva gospodarskih družb, ki občuten delež svojih prihodkov ustvarijo na ruskem trgu, niso pred enostavno odločitvijo. Delničarji pričakujejo, da bodo znala zavarovati njihove premoženjske in poslovne interese. Po drugi strani je težko poslovati v okolju, kjer se vlada s pomočjo prava in kjer se zožuje civilnodružbeni prostor. Odločitev, ali ostati ali oditi z ruskega trga, lahko ob upoštevanju vseh regulatornih zahtev sprejmejo le upravni odbori gospodarskih družb. Kakršnakoli že bo odločitev, morajo gospodarske družbe javnosti in delničarjem pojasniti, zakaj so se odločile ostati in kako bodo zadostile regulatornim obveznostim na področju varstva človekovih pravic.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
