c S

Pomen zgleda v pravu

dr. Sara Ahlin Doljak Odvetnica, mediatorka in izredna profesorica Evropske pravne fakultete Nove univerze sara.ahlin@guest.arnes.si
06.02.2025

Prihodnji teden bodo informativni dnevi za vpis na fakultete za novo študijsko leto. Ob tem (in na splošno v zadnjem času) se sprašujem, kako mladim, posebej tistim na začetku njihove poklicne poti, približati vrednost in samoiniciativnost do dela. V praksi opažam, da številni mladi pravniki že med študijem dvomijo, ali ima njihov trud sploh smisel. Vprašanja, ali bom sploh lahko kaj spremenil, ali se splača vložiti toliko energije v nekaj, kar se zdi nepomembno in nisem odločevalec, postajajo vse pogostejša.

Pravo je več kot le zbirka aktov in pravnih pravil. S pravom lahko ustvarjamo pravičnejšo družbo, zaščitimo šibkejše in rešujemo konflikte. Mladi pravniki pogosto izgubijo izpred oči prav to bistvo, saj jih hitro preplavijo težavnost teoretičnih predmetov in zahteve po perfekcionizmu. Velikokrat poročajo, da jih stalni pritiski zaradi ocenjevanja in primerjanja z vrstniki odvračajo od osredotočanja na delo na področju prava. Prvi korak k navdušenju mladih je spodbujanje njihovega razumevanja, da je pravo življenjsko in dinamično. Dojemati ga je treba kot most med ljudmi, pri čemer s svojim znanjem lahko ustvarijo spremembe, ki imajo trajen vpliv.

Eden od načinov je uvajanje konkretnih zgodb v izobraževalni proces. Predstavitev primerov, v katerih je pravnik rešil družino pred izgubo doma, pomagal podjetniku iz finančne krize ali dosegel ustavno spremembo za zaščito pravice šibkih skupin, lahko mlade opomni, zakaj so sploh izbrali študij prava. Predstavljajte si, kako navdihujoče je slišati zgodbo o odvetniku, ki je z inovativnim pravnim pristopom invalidni osebi omogočil dostop do pravic, ki so ji bile prej nedosegljive. Tovrstne zgodbe oživijo suhoparne teorije in pokažejo, kako pravo dejansko oblikuje življenja.

Mladi se pogosto znajdejo pred izzivom, kako pravne teorije, ki so jih usvojili med študijem, prenesti v prakso. Pri tem ima pomembno vlogo mentor. Mentorstvo ni le prenašanje znanja, temveč tudi navdihovanje z osebnim zgledom. Spomnim se mlade pravnice, ki jo je mentor povabil na pomembno konferenco. Čeprav je bila sprva zadržana, ji je mentorjeva spodbuda omogočila, da je predstavila svojo idejo o reševanju kompleksnega pravnega primera. Pozitivni odzivi in podpora, ki jo je prejela, so ji ne le okrepili samozavest, temveč so tudi utrdili njeno odločnost za nadaljnje delo pri podobnih projektih. Prav takšni trenutki, ko mentorji dajejo priložnosti za poklicno in osebnostno rast, pokažejo, kako lahko zgled in zaupanje preoblikujeta poklicno pot mladega pravnika. Mentorji, ki so zavzeti za delo, empatični in pripravljeni deliti svoje izkušnje, lahko mlade spodbudijo, da bodo vztrajali tudi v najtežjih trenutkih. Mentor lahko s praktičnimi nasveti in zgledi pokaže, kako se soočiti z izzivi, in pomaga oblikovati jasno vizijo dela.

Mladi danes želijo več kot le ustaljeno poklicno pot. Iščejo priložnosti, da lahko izražajo svojo ustvarjalnost, raziskujejo nove pristope in razvijajo svoje talente. Prav zato je pomembno, da delodajalci v pravnem sektorju ustvarjajo okolja, ki spodbujajo inovativnost in omogočajo poklicno in osebnostno rast.

Mlade pravnike je smiselno vključevati v projekte, v katerih lahko uporabljajo interdisciplinarno znanje – kombinacijo prava, tehnologije in ekonomije. Digitalizacija prava, pametne pogodbe in uporaba umetne inteligence jim odpirajo številne možnosti, da pustijo svoj pečat na novih področjih. Pomembno je, da imajo možnost soustvarjanja rešitev. Na primer sodelovanje pri razvoju aplikacij, ki uporabnikom omogočajo hitrejši dostop do pravnega nasveta, ali projektiranje sistemov za avtomatizirano analizo pravnih dokumentov so izjemne priložnosti, da združijo svoje znanje z uporabo naprednih tehnologij.

Pogosto podcenjujemo, kako priznanje lahko vpliva na motivacijo. Mladi pravniki, ki jih mentorji in delodajalci opazijo, pohvalijo in spodbujajo, lažje razvijajo pozitivno samopodobo in poklicno samozavest. Priznanje jim pokaže, da njihovo delo ni zaman in da pomeni prispevek za skupnost. Pohvala ne zahteva velikih gest – lahko je to iskrena zahvala po uspešno zaključenem projektu, omemba v poročilu ali povabilo k sodelovanju na pomembnem dogodku. Takšni trenutki mladim pomagajo, da prepoznajo svoj potencial in vrednost svojega dela. Na primer povabilo mlademu pravniku k sodelovanju na okrogli mizi ali konferenci ne pomeni le priznanja, temveč tudi pomembno priložnost za poklicni razvoj.

Pri delu opažam, da mladi veliko lažje prepoznajo smisel svojega dela, če vidijo zgled, ki jih navdihuje. Prav zato ima vsaka generacija pravnikov izjemno odgovornost do mlajših kolegov – biti zgled predanosti, integritete in vztrajnosti.

Mlade navdušimo za delo, če smo sami navdušeni nad svojim poklicem. Ko z njimi delimo ne le uspehe, temveč tudi izzive, s katerimi smo se srečali, jim kažemo, da je pot do uspeha tlakovana z učenjem in premagovanjem ovir. Razkritje lastnih izkušenj, kot so težave na začetku kariere, napačne odločitve ali dolgotrajni pravni postopki, ki so na koncu prinesli pomembne spremembe, ponazori, da je vsak korak – tudi tisti najtežji – vreden truda.

Mladi pravniki imajo veliko možnosti, da spremenijo svet na bolje. Razmislimo o primerih, kakršen je delo pravnikov, ki so sodelovali pri reformah za večjo dostopnost pravnega varstva za ranljive skupine, ali o pravnih svetovalcih, ki so pomagali malim podjetjem ohraniti delovna mesta v času gospodarske krize. Statistike kažejo, da projekti s področja brezplačne pravne pomoči pomagajo tisočim posameznikov letno, kar dokazuje, kako pomembna je njihova vloga v družbi. Smisel dela jim lahko približamo skozi zgodbe, mentorstvo, priznavanje njihovega truda in s spodbujanjem njihovega dela. Pozorno spremljajmo njihovo radovednost in jim omogočimo, da odkrijejo lastno poslanstvo. Navdušenje za delo ni nekaj, kar lahko vsilimo; je nekaj, kar mladi odkrijejo v sebi, ko jim damo priložnost, da s svojim delom zaživijo svoje vrednote.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.