c S

Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU

dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije
24.07.2023 Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov.

Področja, na katerih se bo pristojnost odločanja prenesla na SSEU, so bila določena po premišljenih kriterijih. SEU je bilo na primer pozorno na to, ali je področje lahko jasno prepoznavno že takoj ob seznanitvi s predhodnim vprašanjem in strogo ločljivo od drugih področij, ki jih pokriva pravo EU. Prav tako pa je SEU upoštevalo kriterij obstoja obsežne sodne prakse na določenih področjih, kjer posledično ne prihaja več do novih ali nerešenih pravnih vprašanj. Vredno je tudi omeniti, da imajo področja, pri katerih je SEU ocenilo, da je prenos pristojnosti na SSEU primeren, bolj ekonomsko naravo in tako niso tuja SSEU, ki se z ekonomskimi vprašanji dnevno srečuje ob obravnavanju direktnih tožb.

Pričakovani prenos pristojnosti je pomemben v več pogledih. Prvič, s prenosom pristojnosti se bo spremenilo interno delo na SSEU. Slednje je tradicionalno pristojno za neposredne tožbe, kot so to v večini ničnostne tožbe podjetij proti institucijam EU, o katerih SSEU odloča na podlagi četrtega odstavka 263. člena Pogodbe o delovanju EU, v določenih primerih pa tudi tožbe držav članic proti evropskim institucijam (na primer zadeva T-95/21, Portugalska proti Komisiji, ali združeni zadevi T-778/16 in T-892/16, Irska proti Komisiji).Tradicionalno je SSEU bolj upravno sodišče, sploh ob upoštevanju področij, o katerih odloča. Ta so povezana predvsem s pravom konkurence, pravom intelektualne lastnine, z vprašanji državnih pomoči, javnih naročil itd. S prenosom pristojnosti na področju predhodnih vprašanj bodo sicer upravnopravna področja ostala v rokah SSEU, vendar pa se bo spremenil interni postopek odločanja.

V preteklosti sem imela priložnost spoznati tako interno delovanje SEU (kot strokovna sodelavka v kabinetu slovenske generalne pravobranilke in slovenskega sodnika) kakor tudi interno delovanje SSEU (kot sodnica). Iz prakse lahko povem, da pri postopku in načinu obravnavanja zadev obstajajo pomembne razlike. Te razlike so predvsem odraz dejstva, da v postopku predhodnega odločanja generalni pravobranilec oz. pravobranilka pogosto sprejme sklepne predloge. Sam postopek presoje v določeni zadevi se na obeh sodiščih začne s predhodnim poročilom, ki je na SEU veliko krajše v primerjavi s predhodnim poročilom na SSEU. Razlog za krajše predhodno poročilo na SEU so prav sklepni predlogi generalnega pravobranilca oz. pravobranilke, ki poglobljeno analizirajo pravna vprašanja v konkretni zadevi. Ker mora SEU torej v pomembnejših zadevah počakati na sklepne predloge, ki so razglašeni šele po ustni obravnavi, je vloga predhodnega poročila na tem sodišču drugačna. Na SSEU pa je predhodno poročilo veliko obsežnejše. Gre že za bolj poglobljeno analizo zadeve, saj SSEU v neposrednih tožbah ne odloča na podlagi sklepnih predlogov in se lahko sodnik poročevalec zato opredeli o zadevi že v prvi fazi analize. Poslovnik SSEU sicer omogoča, da so sodniki v določenih zadevah imenovani tudi za generalne pravobranilce, vendar pa so taki primeri v praksi redki. Do sedaj so bili sklepni predlogi na SSEU izdani samo v štirih zadevah, in sicer v zadevi T-1/89, Rhône-Poulenc proti Komisiji, zadevi T-51/89, Tetra Pak Rausing proti Komisiji, zadevi T-120/89, Stahlwerke Peine-Salzgitter proti Komisiji, in zadevi T-24/90, Automec proti Komisiji.

Druga razlika med SSEU in SEU je v obsežnosti senatov, ki v praksi običajno odločajo o zadevah. Medtem ko SSEU večinoma odloča v senatu treh sodnikov, v senatu petih sodnikov pa le v najpomembnejših zadevah, je na SEU senat petih sodnikov bolj pravilo kot izjema. SEU tudi veliko pogosteje odloča v velikem senatu. Res je, da se glede velikega senata trend na SSEU počasi spreminja. Tako je leta 2022 SSEU po več letih ponovno odločalo v sestavi velikega senata in v tej sestavi tudi izreklo sodbo v zadevi T-125/22, RT France. Trenutno pa SSEU v sestavi velikega senata odloča tudi v tekoči zadevi T-65/18 RENV, Venezuela proti Svetu. Ta razlika bo prav tako pomembno vplivala na interno delovanje SSEU.

Bistvena razlika med postopki direktnih tožb in postopki predhodnega odločanja je, kot že omenjeno, ta, da se v slednjih odloča na podlagi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Generalni pravobranilec ima v postopkih predhodnega odločanja ključno vlogo, saj zadevo podrobno analizira in o njej poda predhodno mnenje. Včasih so mnenja podobna pravim akademskim člankom, saj lahko generalni pravobranilec zadevo analizira z več zornih kotov ter nato poda rešitev, ki se mu zdi najprimernejša, medtem ko so sodbe SEU vedno argumentirane le v prid končni rešitvi zadeve. Če bo SSEU v zadevah predhodnih vprašanj odločalo na podlagi sklepnih predlogov, bo te sklepne predloge napisal sodnik, ki bo v tej zadevi deloval v vlogi generalnega pravobranilca. To pa pomeni spremembo načina njegovega dela, saj so sklepni predlogi, kot omenjeno, pisani v drugačnem stilu (značilno je večje, globlje in širše tehtanje argumentov) kot sodbe.

Spremembe statuta SEU (in tudi poslovnika SSEU) so še v postopku sprejemanja, kar pomeni, da morata o teh spremembah po splošnem zakonodajnem postopku odločati tako Evropski parlament kot Svet (torej države članice). Pri tem je zanimiv osnutek poročila ustavne komisije Evropskega parlamenta, ki je 9. junija 2023 podala negativno mnenje o prenosu pristojnosti v zadevah predhodnega odločanja na SSEU in predlagala, da naj namesto tega SEU okrepi pogoje za dopustnost postavitve predhodnega vprašanja, čeprav je Evropska komisija že marca podprla predlagane spremembe statuta SEU. Postopek prenosa pristojnosti torej še poteka, zato o navedenih spremembah še ne moremo dokončno govoriti.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.