c S
O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil
dr. Andraž Teršek Ustavnik in univerzitetni učitelj na Univerzi na Primorskem ustavnik@andraz-tersek.si
27.11.2020 Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.”

Zapis je mogoče prebrati v članku, ki je Pretty proti Združenemu kraljestvu iz leta 2002 (para. št. 30) je zapisano tudi naslednje: Druge raziskave so pokazale, da bi veliko ljudi, ki so zaprosili za samomor s pomočjo zdravnika, umaknilo to prošnjo, če bi primerno zdravili njihovo depresijo in lajšali njihove bolečine in trpljenje. Po njihovih izkušnjah bi lahko paliativna oskrba skoraj v vsakem primeru uspela bistveno olajšati pacientovo fizično in psihosomatsko trpljenje. Ozaveščanju o pomembnosti paliativne oskrbe, njenemu kakovostnemu in učinkovitemu sistemskemu urejanju in izvajanju je ESČP dodelilo status temeljne človekove pravice.

Socialne, politične in pravne razsežnosti skrbi za starostnike, pomoči potrebne ljudi, neozdravljivo bolne in paliativne nege morajo biti v središču prihodnjih kratkoročnih prioritet Slovenije in drugih držav članic EU. Pravico do dostojnega življenja, pravico do življenja s socialnim in zdravstvenim dostojanstvom, predvsem pa pravico do dostojnega preživljanja zadnjih dni življenja in s tem pravico do učinkovitega in kakovostnega sistema paliativne nege je treba znatno bolj zaščititi, kot je bila zaščitena pred epidemijo, oziroma pandemijo. Tudi, a ne le zato, ker se je med uradno pandemijo nazorno pokazalo, kako krhka je ta pravica in da je sistem paliativne nege znatno podhranjen.

Morda bi bilo tvegano trditi, da obstajata samo eno življenje in le ena smrt. Četudi takšna trditev ne bi bila znanstveno oporečna. Ni pa tvegano trditi, da obstaja ena celota. Česarkoli. Sestavljena iz delov. Dveh ali več. Ne nujno, a zelo verjetno v uravnoteženem razmerju. Harmoniji. Pri človeku takšna harmonija delov telesa, fizike in psihe, fiziologije in psihologije, označuje zdravega človeka. V najširšem pomenu besede. Tak človek lahko res živi pravo življenje, v literarnem in v dobesednem smislu. »S smislom.« Oziroma, v kakovostnem in napredujočem iskanju »smisla« in osmišljanja, sebe in svojega življenja. »Biti jutri boljši človek, kot sem bil danes

Prepričali so me, da obstaja samo eno zdravje. Da je zdravje ljudi treba razumeti in obravnavati celostno: psiha in fiziologija/(več kot le)telesnost, kot dela ene celote. Ponuja se mi (ustavno)pravni sklep: življenje, temeljna človekova pravica, in smrt, končanje življenja, morata imeti kakovost, ki jo označuje beseda (in pravni koncept) DOSTOJANSTVO. Ali, kot je zapisal moj prijatelj in izjemen psihiater, intelektualec, glasbenik in še kaj zraven, Človek, predvsem pa znanstvenik, preden sta rak in pljučnica končal njegovo dragoceno življenje:

"Morda bi bil pravi čas, da strokovnjaki za javno zdravje preidejo od duševnega zdravja kot enega od zdravstvenih dejavnikov k duševnemu zdravju kot glavnemu zdravstvenemu pokazatelju prepletanja neprijetnih življenjskih okoliščin ali dogodkov na eni strani in kakovostni skrbi za zdravje na drugi strani. Znano je, da življenjski dogodki in okoliščine pomembno vplivajo na naše zdravje na splošno, saj je duševno zdravje najbolj odzivno in kot tako najbolj ranljivo/občutljivo. Zato je treba duševno zdravje razviti v najbolj občutljiv kazalnik (indikator) zdravja, ki kaže na nekatere možne učinke zdravstvene oskrbe z različno kakovostjo na eni strani in na življenjske dogodke ali na spremenjene življenjske dogodke in okoliščine na drugi strani” (Andrej Marušič, 2009, str. 93, v A. Teršek (Ur.): Človekovo dostojanstvo in duševno zdravje. REVUS. Tematska številka, 10/2009. Iz angleščine prevedel A.T.).

 


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.