c S

Pojasnilo FURS: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi

29.07.2025 Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, 3. izdaja, julij 2025.

DOHODNINA – DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

29. 7. 2025


Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi

sprememba dokumenta

***


Več na povezavi: Informativni izračun akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v gospodarski družbi, 3. izdaja, julij 2025.


Vir: FURS, 29. 7. 2025
______________

DODANO: 

1.0 UVOD

1.4 Trenutek obdavčitve pri delnicah, ki jih je posameznik pridobil v okviru delovnega razmerja

Skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2 davčna obveznost nastane na dan, ko je dohodek prejet (izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi), saj šele v tem trenutku posameznik prejme dohodek, ki je predmet obdavčitve po ZDoh-2.

V skladu z 8. točko drugega odstavka 39. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 se za boniteto šteje tudi, kadar delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa delnic. Trenutek obdavčitve te bonitete določa četrti odstavek 43. člena ZDoh-2, ki pravi, da če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena oziroma na dan, ko delojemalec pridobi delnice. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic, pa se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice. Iz navedenih določb izhaja, da se boniteta iz naslova pridobljenih delnic ugotavlja na dan pridobitve delnic. Znesek dohodka - bonitete se določi glede na vrednost delnic na dan pridobitve[1].

Več o tem najdete v točki 3.3 v podrobnejšem opisu : Bonitete.

1.4.1 Kdaj nastopi trenutek obdavčitve pri delnicah, ki jih je posameznik pridobil v okviru delovnega razmerja, za katere velja neko obdobje zadržanja (angl. vesting period kot obdobje nemožnosti razpolaganja z delnicami)?

Če so delnice lastniško prenesene na posameznika, kar pomeni, da lahko posameznik praviloma uveljavlja vse premoženjske in korporacijske pravice, razen pravice do razpolaganja, ki mu je za neko časovno obdobje omejena, se šteje, da je dohodek v obliki delnic dosežen v trenutku, ko so te delnice posamezniku podeljene. V tem primeru je namreč posameznik postal lastnik teh delnic, toda pod razveznim pogojem, ki se praviloma izpolni, v kolikor zapusti podjetje pred iztekom določenega obdobja pridržanja oziroma ne dosega zastavljene cilje. Ker z izpolnitvijo navedenega pogoja pride do prenosa pridržanih delnic nazaj na podjetje, se ta prenos obravnava kot odsvojitev navedenih delnic oziroma kapitala po poglavju III. 6.3 ZDoh-2 (dobiček iz kapitala).

1.4.2 Kdaj nastopi trenutek obdavčitve pri delnicah, ki so posamezniku podeljene pod odložnim pogojem?

Ta situacija je z davčnega vidika drugačna, kot ta opisana v točki 1.4.1. Ko so posamezniku delnice podeljene pod odložnim pogojem, torej ko posameznik postane lastnik delnic šele po izteku določenega obdobja pridržanja,  se za namene ZDoh-2 šteje, da je posameznik dohodek v obliki delnic pridobil šele ob izteku obdobja pridržanja, ko je postal njihov lastnik.

2.0 IZJEMA OD BRUTENJA DOHODKA V NARAVI TER OD IZRAČUNA, ODTEGNITVE IN PLAČILA DAVČNEGA ODTEGLJAJA IN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST V REK OBRAZCU

Z novelo ZDoh-2AB je z novim dvanajstim odstavkom 16. člena, ki se uporablja za izplačila od vključno 1. januarja 2025 dalje, določena posebna davčna obravnava za dohodek iz delovnega razmerja, ki se izplača v naravi v obliki delnic ali deležev v družbi. Za to vrsto dohodka iz delovnega razmerja je mogoč odstop od splošnega pravila brutenja dohodkov v naravi iz devetega odstavka 16. člena ZDoh-2.

Nebrutenje dohodka se lahko uporabi, če se ne uporabijo šesti do osmi odstavek 43. člena ZDoh-2[2] in, če plačnik davka v REK obrazcu o tem obvesti davčni organ.

Navedeno pomeni, da je odločitev o tem, ali se bo za dohodek v naravi v obliki delnic ali deležev v družbi uporabila ta izjema, na delodajalcu, ki je plačnik davka. Plačnik davka v takem primeru na REK-O obrazcu z uporabo vrste dohodka 1123 Boniteta - delnice/deleži (nebrutenje po dvanajstem odst. 16.čl. ZDoh-2) od dohodka obračuna in plača zgolj prispevke delodajalca. Znesek dohodka – vrednost bonitete, ki jo mora ugotoviti delodajalec kot plačnik davka v skladu s pravili po ZDoh-2 na dan podelitve delnic/ deležev in o njej poročati v REK-O obrazcu, v katerem obračuna prispevke delodajalca, je podlaga tudi za odmero akontacije dohodnine ter prispevkov delojemalca, ki jo izvede davčni organ v informativnem izračunu akontacije dohodnine. V primeru, če delnice/deleže kot dohodek iz delovnega razmerja delojemalcu zagotovi tuja z delodajalcem povezana družba, mora delodajalec kot plačnik davka vse relevantne podatke za pravilen izračun bonitete v skladu z ZDoh-2 pridobiti od te tuje družbe.

Akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost, za katere je zavezanec delavec, v tem primeru izračuna davčni organ v odločbi.



[1] Kadar so izpolnjeni pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo po šestem do osmem odstavku 43. člena ZDoh-2 (obračun bonitete v znesku 65 % vrednosti delnice/deleža), plačnik davka predloži REK-O obrazec, v katerem obračuna vse prispevke za socialno varnost ter akontacijo dohodnine.

[2] Določene izjeme pri ugotavljanju trenutka obdavčitve veljajo za bonitete iz naslova pridobljenih delnic/deležev v okviru posebne davčne obravnave pri delodajalcih – inovativnih zagonskih podjetjih. Več o tem v točki 3.3.2 v podrobnejšem opisu: Bonitete.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.