c S
Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Inštitut Ustavnik – Pravni inštitut dr. Andraža Terška ustavnik@andraz-tersek.si
09.07.2021 manifést -a m (ê)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels.
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest (FRAN. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).

O Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB), noveli ZNB-B in noveli ZNB-C sem že pisal. Večkrat. Zelo obsežno.(1) Tudi za ustavno sodišče. Sodeloval sem pri pripravi treh pobud za presojo ustavnosti izbranih določb tega zakona. Del že napisanega in javno objavljenega bom ponovljeno ponovil.

ZNB v 19. členu določa: »Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti. Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.«

1.      Problem klasifikacije

Od marca 2020 je bilo očitno, da je ukrep KARANTENE veljal izključno za bolezen COVID. Zato so na mestu bistvena vprašanja, ki pogojujejo in določajo vso "protikoronsko" pravno politiko:

1. Zakaj je vlada s Sklepom o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), pri pandemiji COVID-19, z dne 13. marca 2020, določila, da se pri pandemiji uporabljajo splošni in posebni ukrepi, ki jih ZNB določa za kugo ali virusno hemoragično mrzlico, po povzročiteljih iz 1. skupine (ebola, denga, lassa, marburga)? Ali ima oblast za takšno klasifikacijo znanstvene argumente in dokaze?

Do danes (julij 2021) oblast in stroka nista navedli znanstvenih argumentov in dokazov za tako klasifikacijo. Mnogi znanstveniki so v preteklem letu in pol javno izrazili svoje prepričanje, da je takšna klasifikacija znanstveno neutemeljena. Že spomladi 2020 smo se o tem pogovarjali z Antonom Komatom in dr. Gorazdom Pretnarjem – in soglašali, da je taka klasifikacija znanstveno neutemeljeno. Glede tega se od tedaj ni nič spremenilo.

2. Kdaj je človek zdrav: ko ima bolezen, ali ko ima bolezen Covid?

Politika ravna, stroka govori in mediji poročajo tako, kot da je bolezensko in nevarnostno etiketiran vsak človek in samo tisti človek, ki ima bolezen Covid, ali pa nima bolezni Covid, a se ni cepil s cepivom za bolezen Covid. S prstom se kaže na ljudi, ki se ne cepijo, ker še vedno legitimno dvomijo, da je cepljenje za bolezen Covid (ker nisem zdravnik, se ne spuščam v polemiko o tem, ali gre ali ne gre dejansko za »bolezen«, a znanstveniki polemizirajo tudi o tem vprašanju) nujno, varno in učinkovito. Vnaprej se izrekajo pavšalne in nekorektne obtožbe, da bodo ljudje, ki se niso in se ne bodo cepili, zlasti pa mladi, že neposredno odgovorni za nov val epidemije, ki je že napovedan, da se bo zgodil konec poletja in z začetkom jeseni, tudi novi lockdown in še strožji ukrepi glede svobode gibanja in osebne svobode. S takšnimi obtožbami, vsekakor abotnimi in skrajno žaljivimi, na tem mestu ne bom polemiziral.

3. S katerimi znanstvenimi argumenti je pogojena in določena politična odločitev in hipoteza, da je ob vsakem sumu na bolezen Covid potrebna karantena posameznika? Ali drugače, s katerimi znanstvenimi dokazi je utemeljena domneva, da je sleherna okužba s Covidom nevarnejša od vseh drugih prenosljivih bolezni, zato terja posebne, posebej stroge ukrepe, kot je odvzem osebne svobode s karanteno?

Znanstvene potrditve te hipoteze ni. Je ne poznamo. Poznamo pa veliko znanstvenih zanikanj te hipoteze. Mediji tudi o tem še naprej molčijo. Vsi najvplivnejši mediji in skoraj vsi slovenski mediji. Molčijo tudi vsi državnozborski politiki in političarke. Poznamo tudi odklonilno ločeno mnenje sodnice ustavnega sodišča dr. Špelce Mežnar, v katerem pojasni, da ukrepi, ki smo jih že izkusili, zlasti t.im. »policijska ura«, niso samo poseg v pravico do svobode gibanja, ampak tudi ustavnopravni problem posega v temeljno človekovo in ustavno pravico do osebne svobode,.

2.      ZNB – postal je politični manifest, ni ostal zdravstveni zakon

Novela ZNB-C je uvedla spremenjen ukrep karantene, predviden za vse bolezni, za katere se minister za zdravje, torej vlada, izvršilna veja oblasti, še bolje dnevna politika, tako odloči. Ukrep je v zakonu napisan tako, da bo primarno pomenil politično odločitev, ne strokovne – medicinsko epidemiološke. Napisan je tako, da bo lahko pomenil samo politično odločitev. Odločala bo vlada, ne stroka in ne parlament. Gre za zelo nazorni, prozorni primer neobvladane sle po politični samovolji in arbitrarnosti, ki po definiciji pomeni potezo tiranije. Z nujnim poudarkom, ponovljenim, da pri tem sploh ne gre samo za omejitev svobode gibanja, ampak za odvzem osebne svobode.

Tega pa ustava ne dopušča – ne tako, kot je to določeno v zakonu.

Epidemije (ki se občasno označuje »pandemija«) z vsemi spremljajočimi ukrepi bodo lahko razglašene tudi ob običajnih sezonskih okužbah dihal, prehladih, gripah…, kjer je možnost prenosljivosti velika, smrtnost pa zelo majhna. Tako je napisan zakon. Dejansko in dobesedno bodo lahko uradno razglašene kadarkoli. Politično. Po novem bo oblast lahko razglasila epidemijo že zgolj s sklicevanjem na preventivo. Pa na mnenja – strokovne svetovalne skupine vlade. Pa na golo mnenje ministra in na znanstveno nepotrjeno hipotezo. Strokovna in znanstvena dognanja, prepričanja in priporočila vlade ne zavezujejo. Nezaslišano – z vidika prava in medicine.

Napotitve v karanteno na domu in nadzor nad njenim izvajanjem dejansko ne bo odrejal NIJZ (ob tem gre tudi poudariti, da se vlada še vedno ne potrudi zapisati v zakon pravo, novo ime NIJZ, namesto prejšnjega Inštituta za varovanje zdravja), ki je državna institucija, pač pa celo policija. Nezaslišano – z zornega kota moderne ustavne demokracije, vladavine prava in temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Seveda tudi z zornega kota ustavnega načela delitve oblasti. In, kot rečeno, ne glede, brez vezanosti na prepričanja in predloge zdravniške stroke in medicinske znanosti.

V zakon je celo zapisano, da bo karantena lahko odrejena tudi »na druge načine«. Taka določba je v posmeh ustavnosti in pravnemu nauku. S tem se uvaja policizem brez primere: zdravega državljana bo lahko brez večjih težav policiji prijavil tudi nič kaj dobroverni »sosed,« zatrjujoč, da je imel s prijavljenim državljanom »visoko rizični stik«, oziroma z zatrjevanjem, da je neka oseba imela takšen stik z drugo osebo. Pravno nezaslišano in nevzdržno.

Nikjer ni niti opredeljeno, kaj omenjeni izraz sploh pomeni. Ne odpirajo se le vrata, ruši se zid, ki ljudi varuje pred politično motiviranim odvzemanjem osebne svobode - zdravim ljudem.

Zdravnica Sabina Senčar, ki je bila kot edina zdravnica prisotna na razpravi o ZNB-C v DZ in ji navzoča strankarska politika, kot je napisala v svojem odzivu, sploh ni dovolila strokovno razpravljati, je javno zapisala, da so se politiki pogovarjali o vsem, le o preprečevanju bolezni ne. »Politična razprava v ničemer ni spominjala na strokovno, z dokazi podprto diskusijo. Šlo je bolj za merjenje moči, čigava dogma ali vera je bolj prepričljiva,« je zapisala v javnem pismu. In dodala: »Zdravnik ne bo več potreben ali pomemben v diagnostiki bolezni. Politika bo določila, katera bo nadbolezen, ki se ji bodo vse ostale bolezni podredile«, oziroma, »kateri virus je trenutno največji igralec. Če jim bo ustrezalo, bo virus skakal, lebdel, se držal skodelic za kavo, ali pa se bo prenašal z načinom spolnega kontakta. Zdravniku ne bo potrebno vedeti kaj več od tega, kar mu bo naročila vlada.« Ga. Senčar ima prav, da nevednost zdravnikov in politikov ne razreši odgovornosti. Njen sklep pove vse: »Zdravniki v preteklosti nismo bili najbogatejši, so nas pa spoštovali. Danes smo spoštovanje prodali za nekaj več denarja v žepu. Nikogar več ne zanima naše mnenje in strokovnost. Postali bomo le izvrševalci ukazov oblastnikov

In kako se slovenski zdravniki in zdravnice, bolje, zdravniška zbornica, kot predstavniška institucija, odzove na taka in podobna pojasnila in svarila, oziroma na ravnanja tistih, ki vidijo, mislijo resnico in od nje ne obračajo oči, ki želijo, zmorejo biti in so kritični? Bodisi z molkom bodisi z razmišljanjem o uvedbi disciplinskega postopka bodisi z njegovo uvedbo, podprto z javno diskvalifikacijo v medijih.

ZNB-D: ANTIPOLITIČNI MANIFEST SPREVRŽENE OBLASTI

Novele ZNB-B, ZNB-C in ZNB-D bi morali pravniki in pravnice raztrgati. Zdravniki in zdravnice bi jo morali obsoditi in se ji odločno, aktivno zoperstaviti. Varuh človekovih pravic bi moral biti preveč zaskrbljen, da bi lahko mirno zaspal. Mediji bi morali … opraviti svojo družbeno funkcijo! Politična opozicija bi morala … oponirati, kot opozicija, ki ima 24/7 dostop do parlamenta.

Pri noveli ZNB-D pa bi jim moralo odpreti še tisti del strehe, ki je morda ostal cel ob prvih dveh orkanih nad ustavnostjo.

A je vse tiho. Bolj ali manj, z izjemo osamljenih jezdecev, je vse tiho.

Novela dejansko, pravnik bi zapisal »de facto in de iure«, ne le »posega« v temeljne človekove in ustavne pravice in svoboščine – ukinja jih! Na ravni zakona jih normativno ukinja – s tem, da daje vladi (izvršilni veji oblasti) možnosti, kot jih daje. Pravno nevzdržno in nezaslišano – če naj od ustavne demokracije, vladavine prava in človekovih pravic še kaj ostane.

Na očitno protiustaven način zagotavlja izvršilni veji oblasti bianco menico, da z ljudmi počne karkoli, kadarkoli in kolikor dolgo želi. Z njihovo svobodo gibanja, osebno svobodo, pravico do zasebnosti, intimnim in družinskim življenjem …, z vsemi ustavnimi pravicami in svoboščinami. Fizično in psihično, izmenično bolj eno ali drugo, predvsem pa oboje hkrati. Ta nezaslišana novela, ki antipolitični značaj protiustavne zlorabe zakona kot forme za antidemokratični in antipravni politični manifest, ki uzakonja ne le možnost, pač pa že samo dejstvo totalne politične zlorabe zakonodajnega procesa, zaokrožuje zakon ZNB in tri njegove novele v enotni antipravni in totalni politični zakon. Zakon spreminja v politični manifest. Vsebina tega manifesta je vsebina tega odstavka. To je filozofija, drža, značaj te oblasti. Izvršilne oblasti, s posamezniki kot sateliti, ki oblasti omogočajo zakonodajno odločanje. Izvršilne oblasti, ki gospoduje s podzakonskimi akti in sprejema zakone, da bi gospodovala s podzakonskimi akti. Stičišč s konceptom in vrednoto ustavne demokracije tu ni več.

Ta teden (5. – 9. julij 2021) se novela ZNB-D sprejema v DZ. Sprejema se z zakonskimi rešitvami, ki nimajo absolutno nobene in nikakršne zveze z medicino in epidemiologijo. Na njuno mesto stopa strankarska politika, dnevna politika, stranka in strankini butlerji.

Uzakonja celo odvzem osebne svobode na razdalji nekaj metrov od doma! O tem bo odločal minister – osebno svobodo bo dovoljeval in odvzemal. Po tej noveli nas politična oblast lahko tudi zapre v izolacijsko taborišče. Za to bo zadoščal rahel prehlad. Oprostite, to ne drži, to bo politična oblast lahko storila tudi zdravemu človeku brez rahlega prehlada! Zadoščalo bo, da bo nekdo nekoga »prijavil«, zatrjujoč, da je bil nekdo z nekom »v rizičnem stiku«!

To izvršilna oblast stori in počne kljub temu, da je bilo obdobje marec 2020 - julij 2021 politični fiasko, politični polom, tudi saltomortalni zdrs znanosti in medicine, prikaz sapo jemajoče politične nesposobnosti in zdravstvene neodgovornosti, brezbrižnosti in nasilnosti. Izvršilna veja oblasti, ki gospoduje pretežno s protiustavnimi podzakonskimi akti sprejema zakon, po katerem bo še bolj in že lažje gospodovala s podzakonskimi akti, pri tem pa bo posegala po ukrepih, ki so se ne samo izkazali za popolnoma zgrešene, neučinkovite, neživljenjske, nepotrebne, nekoristne, ampak tudi KATASTROFALNO ŠKODLJIVE, ob vsem tem pa sta jih post festum še stroka in znanost označili za »nepotrebne«, »neučinkovite«, »napačne« in »v ničemer povezane z epidemiologijo.« (Ponovim: berite tudi zapisnike sej strokovne posvetovalne skupine in ločena mnenja – vseh sodelujočih in od začetka, v letu 2020). Zato to ni več zakon, sploh pa ne zdravstveni zakon, zato je to politični manifest neke, točno določene izvršilne oblasti - … (vstavite pridevnik/e in samostalnik/e po izbiri) … 

Možnost odvzema osebne svobode, kot je zakoličena z novelo ZNB-D, ni zdravstveni ukrep, pač pa politična drža. Zdravstvo tega ukrepa ne potrebuje, ljudje tudi ne, strankarska politika ga.

Ustavno sodišče se s tem političnim manifestom ne bi smelo ukvarjati dlje kot teden dni.

EVROPSKA UREDBA – JASNA IN JASNO PREZRTA

Da, Evropski parlament in Evropski svet sta sprejela UREDBO (EU) 2021/953, dne 14. junija 2021. Uredba ureja »okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19.« V 36. členu Uredbe je zapisano: »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja ali je dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« Dostopna je na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX%3A32021R0953&from=EN&fbclid=IwAR30um5KuSAzMDGeh-aHhNwloJ2Jm5f9ncSMni8YL8uUEPCuXbqKNRFiGT0.

To je pravni akt, ki PREPOVEDUJE (tudi in predvsem) DISKRIMINACIJO, ETIKETIZACIJO, STIGMATIZACIJO, DISKREDITACIJO SOCIALNO IZOLACIJO IN DRUŽBENO LIKVIDACIJO na temelju bolezni Covid in cepiv za to (žilno) bolezen.

Slovenska izvršilna oblast se na to požvižga. A požvižgajo se tudi mediji. Kaj počne opozicija, tega ne vem. Požvižga se stroka. Vse stroke. Tudi zdravniška, medicinska. Kaj naj bi bil dokaz, da je drugače?

Seveda pa se v DZ ne sprejema samo novela ZNB-D. Sprejema se tudi prepoved referenduma o tej noveli in drugih novelah. Dostopno na povezavi: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/1a21b32384983387e83ffc178a8af32bf984c3553834c0597143bbba29e06107.

Od te točke dalje je govoriti o pristni demokraciji in govoriti o delujoči ustavni demokraciji golo dramaturško eskiviranje.

Očitno je, da je imela tokrat pri pripravi besedila novele vlada izdatno strokovno pomoč. Novela je pravno formalno spisana dobro. Po njej se tretji odstavek 8. člena ZNB spremeni tako, da se glasi: »Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike Slovenije na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.«

Odločevalec je vlada in samo vlada, izvršilna oblast, strankarska koalicija!

Spreminja se tudi famozni 39. člen ZNB: »Kadar Vlada Republike Slovenije po preučitvi mnenja medicinske in epidemiološke stroke oceni, da ukrepi, določeni s tem zakonom, ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje zadostnega varstva pred širjenjem oziroma za preprečevanje nalezljivih bolezni ter varovanje zdravja in življenja ljudi, z odlokom lahko odredi tudi naslednje ukrepe:

1. omeji prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo, zlasti tako, da se zahteva predložitev ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil, ali se kot pogoj za prihod v državo določi posredovanje osebnih podatkov v skladu s tretjim odstavkom tega člena ali pa se za določen čas odredi delno ali popolno prepoved prihoda iz teh držav osebam, ki v Sloveniji nimajo stalnega ali začasnega prebivališča;

2. omeji ali prepove gibanje, zlasti tako, da celotnemu ali posameznim skupinam prebivalstva :– omeji gibanje na statistično regijo, občino ali drugo teritorialno enoto; – prepove dostop na določeno mesto;– omeji oziroma prepove gibanje v določeni razdalji od prebivališča posameznika;– omeji oziroma prepove gibanje ob določenih urah v dnevu.

3. omeji ali prepove zbiranje, zlasti tako, da:– omeji ali prepove pouk oziroma izvajanje vzgojno-izobraževalnega oziroma izobraževalnega programa v prostorih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih;– omeji ali prepove zbiranje oseb v kinodvoranah, gledališčih, muzejih, knjižnicah in drugih ustanovah za izvajanje kulturne dejavnosti;– omeji ali prepove zbiranje oseb v gostinskih in nastanitvenih obratih;– omeji ali prepove zbiranje oseb v verskih objektih;– omeji ali prepove zbiranje oseb na športnih prireditvah oziroma športne vadbe;– omeji ali prepove zbiranje oseb na drugih javnih prireditvah, javnih shodih in na drugih javnih krajih;

4. omeji promet posameznih vrst blaga in izvajanje storitev, zlasti tako, da:– določi lastnosti prostorov, v katerih poteka promet posameznih vrst blaga oziroma se izvajajo storitve;– prepove promet posameznih vrst blaga in izvajanje storitev;

5. gibanje, zbiranje, promet blaga ali izvajanje storitev pogojuje zlasti:- z upoštevanjem higiensko varnostnih in drugih specifičnih zaščitnih ukrepov glede na način prenosa nalezljive bolezni;- s posredovanjem osebnih podatkov odgovorni osebi javnega ali zasebnega prava, ki organizira zbiranje, opravlja promet blaga ali izvaja storitve, v skladu s tretjim odstavkom tega člena;- s predložitvijo ustreznih dokazil o imunosti ali neokuženosti ali drugih ustreznih dokazil odgovorni osebi iz prejšnje alineje.«

Mask ni. Je pa prepoved prehajanja občinskih in regijskih mej, »hišni pripor« (odvzem osebne svobode) in »policijska ura.«

Določeno je tudi, da »pred izdajo odloka iz prejšnjega odstavka Vlada Republike Slovenije pridobi strokovno oceno, ki jo pripravi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Strokovna ocena zajema epidemiološke, medicinske in družbene vidike predlaganih ukrepov.« Odloča vlada. Pika.

In še: »Ukrepi iz 1., 2.in 3. točke prvega odstavka tega člena se odredijo za najkrajši čas, ki je potreben za doseganje namena iz prvega odstavka tega člena, vendar vsakokrat najdlje za petnajst dni. Vlada Republike Slovenije v času trajanja posameznega ukrepa preverja njegovo ustreznost in potrebo po podaljšanju oziroma spremembi oziroma ukinitvi oziroma uvedbi novega ukrepa. Kadar Vlada Republike Slovenije podaljša, spremeni, ukine ali uvede nov ukrep, pred izdajo odloka iz prvega odstavka tega člena pridobi dopolnjeno strokovno oceno iz drugega odstavka tega člena. Ukrepa iz prve in četrte alineje 2. točke prvega odstavka tega člena se lahko odredita le v času razglašene epidemije.«

Izvršilna oblast lahko stori karkoli, odloči karkoli – le da se prej nezavezujoče »posvetuje«. Ukrepe pa lahko podaljšuje v nedogled.

Da? Neomejeno!

V 46.a členu ZNB se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost: - omejiti ali prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo; - omejiti ali prepovedati zbiranje skladno s 3. točko prvega odstavka 39. člena, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni; - omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izvajanje storitev; - odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom

Ugotovi ali SUMI! Sapienti sat!

In še člen glede vseh predhodnih prekrškovnih postopkov, ki je usklajen z odločbo Ustavnega sodišča. Ta je (na moje veliko razočaranje) legalizirala predhodne prekrškovne postopke in na ustavnosodni ravni odobrila kršitev enakosti pred zakonom in pravno diskriminacijo: »Postopki o prekrških zaradi kršitve ukrepov iz 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP in 82/21), začeti do 3. junija 2021, ki še niso bili pravnomočno končani, se z dnem uveljavitve tega zakona ustavijo.« Pravnomočno končani postopki, četudi začeti, vodeni in končani na temelju protiustavne določbe zakona, so »prošla baka s kolačima

Nimam daljšega komentarja. Upam in pričakujem, da ga bo imelo ustavno sodišče. Razveljavitvenega. Kmalu. Ker nismo v vojni. Smo?

(1) Moja strokovna e-monografija z naslovom USTAVNOPRAVNA ANALIZA (jesenskega, 2020) PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB) IN SPREJETEGA ZNB-Bje dostopna na povezavi: https://andraz-tersek.si/wp-content/uploads/2021/06/ZNB-ustavnopravna-analiza-okt-2020-strok-mon.pdf


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.