Izraz periferija (periphereia) ima celo starogrške korenine in pomeni obod, krog, rob, kot vnanja stran česa, za razliko od središča. Je površje nekega pojava, ki ne sega v bistvo (Vrbinc, Slovar tujk). Izraz nima nujno slabšalnega pomena, če ga jemljemo kot dejstvo brez posebne vrednosti.
V sodobnem primerjalnem pravu se tako odpira vprašanje, ali so omenjene post-socialistične države srednje Evrope nemara podskupina. Z drugimi srednjeevropskimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in Švica, jih druži določena skupna zgodovina in predvsem pravni vplivi. V primeru Slovenije je bil seveda odločilen avstrijski vpliv, izjemno močan do konca habsburške monarhije, in še čez. Še danes, četudi smo suvereni, se radi oziramo po vzorih tam čez severno mejo.
Podobni močni pravni vplivi, ki so določili mesto srednjeevropskih držav v posameznih podskupinah evropske celinske pravne družine, so se dogajali tudi drugod. Predvsem je šlo za nemško-avstrijske vplive, pa tudi francoske v primeru Poljske in Romunije. Te države so bile dolgo časa pod velikimi evropskimi imperiji in so šele po propadu teh imperijev po koncu prve svetovne vojne zadihale lastno suverenost. Pa ne za dolgo časa, kajti kmalu potem jih je okupiral sovjetski imperij.
Te države so bile toliko časa pod tujimi imperiji, da niso uspele razviti svoje pravne samoniklosti, temveč so bolj ali manj prejemale pravne institute, razvite v imperialnih središčih. Zaradi takšnih ali drugačnih kolonialnih ali pol-kolonialnih vplivov v preteklosti se uveljavlja pojem pravna periferija. Tako so določene države v svoji zgodovini bile večkratne periferije, tudi v sedanjem času so nekatere – četudi seveda povsem formalno suverene države – dvojne (»kopija kopije«) ali vsaj enojne periferije.
Slovaki za svojo državo ugotavljajo, da je dvojna periferija. Po eni strani zaradi skupne zgodovine s Češko pogosto sprejemajo določene pravne rešitve, ko so najprej tam preizkušene, Čehi pa jih jemljejo npr. od severnih ali zahodnih, razvitejših sosedov. Tako pridemo do dvojne periferije.
Nekako drugače kot v primeru Slovaške je s Slovenijo. Menim, da smo enojna periferija, saj za vzgled jemljemo dobre prakse in določene razvite pravne institute z Zahoda, ali iz razvitejše srednje Evrope (Avstrija in Nemčija), potem pa jih »izvažamo« na vzhod, saj se naše bivše »bratske« republike rade zgledujemo po slovenskih praksah, ker smo pač bili najrazvitejši del bivše Jugoslavije in tudi prvi postali članica Evropske unije. Zavoljo nekdaj skupnega pravnega reda se tudi pravni redi drugih držav, bivših jugoslovanskih republik ne razlikujejo toliko od našega, da ne bi izkušnje severne sosede z novimi pravnimi instituti prišle prav.
Tudi na zahodnem Balkanu je bil močan avstrijski, pa seveda turški vpliv, vse do propada velikih imperijev. Tudi nova Jugoslavija je bila v močnem perifernem odnosu s Sovjetsko zvezo, do leta 1948, ko je šla delno v izgradnjo svoje lastne poti z družbeno lastnino in samoupravljanjem, toda vsaj delu načina totalitarističnega vladanja po vzoru nekdanje Sovjetske zveze se ni odrekla vse do svojega propada.
Po padcu komunizma se srednjeevropske države niso povsem vrnile v svoje izvirne podskupine evropskega celinskega prava, saj se večdesetletni čas komunizma ni povsem izbrisal. Če sta v srednjeevropski podskupini tudi Avstrija in Nemčija, potem bodo Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska itd. spadale v post-socialistično (ali post-komunistično) različico te (pod)skupine.
Čemu pa sploh razprava o pravni perifernosti, če pa je to stvar zgodovinske dediščine in so danes te države formalno suverene? Pomembno se zdi, da ne le razumemo formalne izvore poglavitnih pravnih institutov v teh državah, temveč tudi samo pravno kulturo v določenem času.
Posebno vprašanje pa je pravna perifernost in položaj teh držav v Evropski uniji. Pravo EU naj bi bilo izraz delovanja vseh članic EU, toda te države so se pridružile uniji šele leta 2004, ko so bili bistveni pravni instituti že izoblikovani. Gre tudi tu zgolj za sledenje t. i. »nemško-francoskemu« vlaku ali naj nove članice dodajo tudi kaj svojega priokusa? Kaj pa naj bi to sploh bilo?
Razumeti pojem pravne periferije pomaga razumeti pravno identiteto določene države, vedeti kdo in kaj si v pravnem smislu ter tudi kam greš.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
