c S
Slovenija gre v vesolje
prof. dr. Marko Pavliha Redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in gostujoči profesor na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti marko.pavliha@fpp.uni-lj.si
25.03.2019 Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka.

O tem ugibajo številne utopične, distopične ali znanstveno fantastične upodobitve, od katerih mi je najljubši film  Christopherja Nolana iz leta 2014 s hrepenečim naslovom Medzvezdje (Interstellar). Zgodba je preprosta, ko jo dojamemo v vseh dimenzijah: zaradi onesnaževanja in klimatskih sprememb se je po svetu razrasla uničevalna sned, ki s peščenimi viharji širi lakoto in bolezni ter ubija človeško populacijo. NASA deluje v ilegali in je že pred desetletjem v vesolje poslala več ekspedicij, da poiščejo planet, kamor bi se lahko preselili preživeli Zemljani, če pa ne bi bilo možno izgraditi tako ogromnih vesoljskih plovil zaradi gravitacijskih preprek, bi odposlali na tisoče embrijev in nekaj nadomestnih mater. Blizu Saturna so odkrili črvino, ki naj bi jo tja postavila tuja bitja ali morda naši potomci, skozi katero pelje prehod v drugo galaksijo, kjer se okoli ene zvezde nahaja peščica planetov, domnevno primernih za življenje. Vse ostalo je sijajna fabula, ki je dokaj znanstveno podprta, saj je pri nastajanju filma sodeloval prof. dr. Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, dolgoletni prijatelj in kolega prof. dr. Stephena Hawkinga in Carla Sagana. Svoje vloge so ob presunljivi glasbi skladatelja Hansa Zimmerja odlično uprizorili Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Jessica Chastain, bill Irwin, Ellen Burstyn in legendarni Michael Caine, ki je poskrbel za nepozaben Leitmotiv  s ponavljajočim recitiranjem  verzov Dylana Thomasa:  

Do not go gentle into that good night, 

Old age should burn and rave at close of day; 

Rage, rage against the dying of the light. 

 

Though wise men at their end know dark is right, 

Because their words had forked no lightning they 

Do not go gentle into that good night.  

Človeštvo ima približno tri alternative. Prvič, da se bo poboljšalo in vzpostavilo sožitje z materjo Zemljo in celotno naravo, tudi s teraformiranjem gigantskih puščav, ki so zaenkrat neprimerne za bivanje; drugič, da bomo pasivno čakali do izumrtja, in tretjič, da se bomo nekoč preselili na Mars ali na kakšen drug planet, ki bo podoben obstoječemu in nam bo omogočil preživetje. Vsekakor je treba pospešeno raziskovati vesolje, kar je poudarjal tudi pokojni genialni astrofizik Stephan Hawking, za slovo v svoji zadnji knjigi o kratkih odgovorih na velika vprašanja (Brief Answers to the Big Questions (John Murray, London, 2018). Sprašuje se, ali obstaja Bog, kako se je vse skupaj začelo, so v vesolju še kakšna druga inteligentna bitja, ali lahko napovemo prihodnost, kaj se nahaja v črni luknji, ali je mogoče potovati skozi čas, ali bomo preživeli na Zemlji, mar naj koloniziramo vesolje, nas bo umetna inteligenca nadvladala in kako oblikujemo prihodnost.

Hvalevredno narašča število prebujenih mladih, ki se borijo za podnebno pravičnost in ne dovolijo, da bi se kdorkoli igral z njihovo (našo) prihodnostjo, kajti “kaj mi bo diploma, če bo čez dvajset let planet uničen”. Srčno upam, da bo šestnajstletna Greta Thunberg, ki je sprožila pravcato planetarno ekološko vstajo, dobila Nobelovo nagrado za mir, ker sta njen pogum in zagnanost naravnost epohalna. Bistveno bolj odraslo od uradno odraslih pravi, da zaradi avtizma in selektivnega mutizma govori le, če misli, da je to potrebno. Zdaj je prepričana, da je potrebno!

Slovenija je na prvi pogled neznatno neopazna v primerjavi z največjimi vesoljskimi agencijami in gigantskimi korporacijami, ki so v svoj portfelj vključile osvajanje vesolja, denimo NASA, ESA, SpaceX, Boeing, Virgin in Amazon. Toda to je le privid, kajti tudi na tem področju se razvijamo in prispevamo svoje znanje, ki ni zanemarljivo. Nedavno je predsednik republike Borut Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil Jabolko navdiha dr. Tanji Petrushevski za odkritje prve supernove, pri kateri je nastala tesna dvojna nevtronska zvezda, in doc. dr. Gabrijeli Zaharijaš za raziskave zunajgalaktične svetlobe ozadja s satelitom Fermi. Iskreno čestitam dobitnicama za trdo delo in lateralno razmišljanje “zunaj škatle.”

“Vesolje ni več rezervirano le za velike države in industrijske konglomerate,” lahko preberemo na spletni strani Centra odličnosti Vesolje-SI, “ampak se je z občutnim znižanjem stroškov razvoja, izstrelitve in uporabe mikro in nano satelitov demokratiziralo tako v geopolitičnem kot tudi finančnem pogledu.” Center odličnosti je bil ustanovljen z namenom združevanja akademskih, znanstvenih in tehnoloških potencialov, ponujanja možnosti slovenskim znanstvenikom in inženirjem, da konkurenčno sodelujejo pri vesoljskih raziskavah in misijah, in povezovanja slovenske javnost “s temi, za celotno družbo izredno pomembnimi in dostikrat nevidnimi procesi.”

Slovenska vlada je v mesecu juniju 2016 podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ki spodbuja sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in vesoljskih tehnologij ter njihove uporabe v vesolju v miroljubne namene. Novembra istega leta je Slovenija uradno postala pridružena članica te agencije, kar omogoča slovenskim podjetjem in razvojnim ustanovam, da sodelujejo pri razpisih agencije v različnih programih, recimo Opazovanja Zemlje (povezano s programom Copernicus), Splošne tehnologije in Prodex. Ta področja vključujejo razvoj inovativnih aplikacij za uporabo množice satelitskih podatkov, programske ali strojne opreme, ki so lahko uporabne v programih in misijah vesoljske agencije. Pomemben segment je razvoj novih naprednih materialov ali njihova inovativna uporaba. Spekter vesoljskih tehnologij je zelo obsežen in odprt za vse, ki si želijo sodelovati, če imajo znanje in inovativne ideje.

Kot pravijo na Direktoratu za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, je eden pomembnih vidikov sodelovanja držav pri izkoriščanju vesolja tudi opazovanje vesolja, Zemlje in drugih nebesnih teles z uporabo satelitov. Naši strokovnjaki so tudi v tej sferi dokaj napredni, saj so izdelali dva satelita, ki naj bi bila izstreljena v orbito v letošnjem letu. Vlada je že lanskega novembra dodelila sredstva za lansiranje mikrosatelita visoke ločljivosti Nemo HD,ki bo prispeval k mednarodni promociji specializiranih znanj in tehnologij, ki jih razvijajo v Sloveniji. Satelit bo dopolnjeval evropski sistem Copernicus in zagotavljal lasten vir podatkov za potrebe urbanizma, ekologije, kmetijstva, gozdarstva in transporta. Razvili so ga v omenjenem Centru odličnosti Vesolje-SI, ki je 85-odstotno financiran iz sklada za regionalni razvoj Evropske unije, 15-odstotno pa iz slovenskega proračuna.

Vse to nas logično pripelje do sklepa, da se tudi na morski strani Triglava vse bolj pojavlja potreba po ureditvi pravnih vidikov vesolja kot so registracija vesoljskih plovil, odgovornost za morebitno škodo, urejanje vesoljskega prometa – orbit in drugih parametrov letenja in spremljanja oziroma nadzora vesoljskih plovil. Nemara bi bil takisto koristen pretežno dispozitiven in delno kogenten pravni okvir vesoljskih zavarovanj, kamor prištevamo zavarovanje materialne škode na satelitih (montažno zavarovanje in zavarovanja predizstrelitvene, izstrelitvene in orbitalne faze ter zavarovanje transponderjev), zavarovanje finančnih izgub (šomažno zavarovanje), garancijsko zavarovanje proizvajalca satelita in raketnega operaterja in zavarovanje odgovornosti za škodo tretjih oseb, povzročeno s strani proizvajalca, raketnega operaterja, države izstrelitve in drugih oseb, ki sodelujejo pri izstrelitvi plovila in satelita.

Na gospodarskem ministrstvu pripravljajo osnutek tovrstnega zakona, zato vabijo k sodelovanju “zainteresirane posameznike z ustreznim znanjem in/ali izkušnjami,” ki bi želeli brezplačno (sic!) sodelovati pri pripravi tega prepisa. Kot so navedli v obvestilu oziroma povabilu za javnost, “gre za popolnoma novo, multidisciplinarno področje, pri katerem je potrebno upoštevati vso specifiko slovenske in mednarodne pravne ureditve in jo ustrezno uporabiti pri pripravi navedenega zakona in na njem temelječih podzakonskih predpisih. K sodelovanju vabijo “zainteresirane strokovnjake, ki imajo znanje in/ali reference z navedenega področja.”

Vesolje sicer ureja kar nekaj mednarodnih pogodb, denimo sporazum o reševanju astronavtov, njihovem povratku in vračanju predmetov, izstreljenih v vesolje; konvencija o mednarodni odškodninski odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo vesoljska vozila; konvencija o registriranju v vesolje lansiranih objektov, in sporazum, ki ureja aktivnosti držav na Luni in drugih nebesnih telesih. Na področju mednarodnega vesoljskega prava ima najpomembnejšo vlogo Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA) s sedežem na Dunaju, ki je pristojen za spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri miroljubni uporabi vesolja. Urad deluje kot sekretariat za edini odbor generalne skupščine, ki se ukvarja z mednarodnim sodelovanjem na tem področju (COPUOS). Raziskuje mnogotere koristi, ki jih vesolje ponuja človeštvu, med drugim vprašanja, povezana s poljedelstvom, zdravstvom, okoljem, trajnostnim razvojem, izobraževanjem, človeško naselitvijo, prevozom, sporazumevanjem, humanitarno pomočjo, mednarodnim mirom in varnostjo, ter druga vprašanja, povezana z vesoljem in vodo, predmeti v bližini Zemlje, vesoljskimi odpadki in zaznavanjem na daljavo.

Skladno z določbami pogodbe o vesolju iz leta 1967 (Outer Space Treaty), za vesolje, vštevši Luno in druga nebesna telesa (denimo Mars), ne veljajo zakoni o dodelitvi in prisvojitvi območij posameznim državam, zato si ne smejo prilastiti pravice do teh teritorijev z vojaško zasedbo ali kakor koli drugače. Ta območja morajo raziskovati in uporabljati tako, da njihovo ravnanje koristi vsem državam in človeštvu ter je v njihovem skupnem interesu, ne glede na posamično gospodarsko ali znanstveno razvojno stopnjo. Vse države morajo imeti pravico do raziskovanja in uporabe vesolja brez diskriminacije, pri čemer so dolžne upoštevati načelo enakopravnosti in mednarodno pravo ter omogočati prost dostop do vseh območij na nebesnih telesih. Poleg tega morajo zagotavljati neomejeno znanstveno raziskovanje v vesolju ter omogočati mednarodnim podjetjem takšne podvige in jih spodbujati. Države pogodbenice se strinjajo, da bodo še naprej raziskovale in izkoriščale vesolje v sozvočju z mednarodnim pravom, še posebno z ustanovno listino Združenih narodov; prizadevale si bodo vzdrževati mednarodni mir in varnost ter spodbujale mednarodno sodelovanje in medsebojno razumevanje.

Ampak to ni več dovolj, saj bo treba pravno urediti tudi medčloveške odnose v vesolju, zato sem pred nekaj leti javno predlagal Organizaciji združenih narodov, naj ustanovi mednarodno in multidisciplinarno projektno skupino za Mars (Mars Task Force). Kakor pravo morja skrbi za morsko in oceansko dno in njegovo podzemlje zunaj mejá državne jurisdikcije z vzpostavitvijo mednarodnega režima v tako imenovani Coni, tako bi tudi Mars - kot smo že storili za Luno - morali razglasiti za skupno dediščino človeštva (common heritage of mankind). Projektna skupina bi pregledala obstoječe mednarodno in evropsko pravo ter nacionalne predpise, jih nadgradila ali prilagodila ali vzpostavila novo poenoteno medplanetarno regulativo (zaenkrat za naše Osončje), ki bo urejala morebitne specifične “vesoljske” vidike človekovih pravic in dolžnosti, prevoz posadk, potnikov, živali in blaga, tamkajšnja rojstva, smrti, dedovanja, poroke, delovna razmerja, lastninske pravice, pogodbe, kazniva dejanja, upravo, pravne postopke itd.  Nemara je to problematika, ki bi se je lahko lotila tudi Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo, kjer ima Slovenija že vrsto let svojega uglednega predstavnika, prof. dr. Ernesta Petriča, s katerim sva se o tej možnosti že pogovarjala. Svetovljanom in modrecem, med katere se kajpak ne prištevam, se namreč ne glede na starost skorajda nobena téma ne zdi utopična in preuranjena, kajti bistveno boljša je preventiva kot kurativa ali represija. Po toči zvoniti je prepozno, nanjo pa se je moč pripraviti.

Ministrstvo nas vabi, da sodelujemo pri snovanju zakona zastonj, pro bono. Dozdeva se, da je prostovoljno (pravniško) delo bolj na mestu v dobrodelnosti, ko pomagamo zlasti  ranljivim družbenim skupinam, za preučevanje vesoljske problematike pa je na razpolago na stotine milijard ameriških dolarjev, rubljev ali evrov, vse bolj v imenu potencialnega dobička, tako da se bo težko našel kakšen brezplačen pravnik. Toda tudi raziskovanje vesolja je, vsaj pri nas, večinoma v domeni znanstvenih zanesenjakov, ki uresničujejo naše skupne sanje in pomagajo iskati ugodnejše poti in cilje za  človečansko prihodnost.

Zategadelj bi rade volje tudi sam ljubiteljsko priskočil na pomoč, če me ne bi usoda vkrcala na kozmično ladjo na predvečer evropske plovbe, ki zahteva mojo celostno psihofizično pripadnost. Med zadnjimi pripravami na izplutje se tiho strinjam s Plinijem mlajšim, ki je pred davnimi časi dejal, da ga veseli življenje, ki je tako umerjeno, kakor so poti zvezd, posebno pri starih ljudi: Me ut certus siderum cursus ita vita hominum disposita delectat, senum praesertim …


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.