c S
KOLUMNE
dr. Andraž Teršek Evropsko sodišče za človekove pravice naj bi kmalu odločilo, da obvezno cepljenje, kot je urejeno tudi v Sloveniji, pomeni kršitev človekovih pravic

“Zakon o nalezljivih boleznih je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.” (Odločba US št. U-I-127/01, leto 2004!)

10.07.2020 07:15
mag. Martin Jančar Misli ob branju Kantorowitzevega Boja za pravno znanost

Ko sem zadnjič pripravljal recenzijo Kantorowitzevega dela Boj za pravno znanost, ki je izšlo v mali knjižici Pravnih obzorij, sem moral malo obnoviti svoje znanje in pobrskati po literaturi, ki se ukvarja s pravno filozofijo. Razen klasične Teorije prava Marijana Pavčnika in Arthurja Kaufmanna (ter kar nekaj drugih, ki so v moji knjižnici) je dober vir in nasploh zabavno branje knjiga The Short History of Western Legal Theory L. M. Kellya.

08.07.2020 13:51
dr. Marko Novak Globoka nesoglasja Globoko nesoglasje (»deep disagreement«) je trenutno eden bolj uporabljenih in preučevanih pojmov v teoriji argumentacije. O tem se lahko prepričamo že z enostavno preverbo zadetkov na Googlu. Po svoji izvirni obravnavi gre za nesoglasje, nesporazum ali spor, ki ni rešljiv z racionalnimi oziroma logičnimi sredstvi prepričevanja. Seveda je pojem še posebej aktualen za trenutno politično situacijo in družbeno razdvojenost v ZDA, nekakšne paralele pa bi lahko našli tudi v trenutno razgreti politični situaciji v Sloveniji. Sicer pa so tovrstna globoka nesoglasja v družbi in tudi med posamezniki stalnica. Do njih namreč ne prihaja le v bolj razgretih časih, temveč so tedaj le bolj vidni, bolj na površju, z vsem dimom in paro. 06.07.2020 10:23
dr. Jernej Letnar Černič Slovenski vulkan

V zadnjih mesecih se je v slovenski družbi v veliki meri izkristaliziralo neizmerno medsebojno nerazumevanje, pomanjkanje dialoga in posledično nespoštovanje. Ne gre več zgolj za iskrice, temveč za slovenski vulkan, ki vre pod in med nami. Slovenska družba v zadnjih treh desetletjih ni ponotranjila temeljnih vrednot slovenske ustavne demokracije. Nekateri njeni deli pa jih celo neposredno zavračajo.

03.07.2020 09:33
Vlasta Nussdorfer Proslava in njena alternativa

Ni se sicer zgodilo prvič v teh 29 letih, a tako očitno in nasprotujoče zagotovo še nikoli. Uradna proslava dneva državnosti in antiproslava ali kar protest. Na razdalji nekaj sto metrov in v razmaku nekaj ur. Na prvi strogo ograjen in dobro varovan prostor, po protokolu le osebno povabljeni, vsi na priporočljivi razdalji. Na drugi vabljeni preko e-omrežij, nagneteni na Prešernovem trgu, mnogi brez mask in varne razdalje. Tam celo dve skupini neenako mislečih. Med njima živi zid težkih specialcev, ki smo jih doslej gledali le v strašljivih poročilih od drugod. In kakšna so sporočila enih in drugih? Eni za in drugi proti. Seveda ne v enakem številu.

01.07.2020 07:00
dr. Matej Avbelj 29 let kasneje Čas hitro teče. 29 let je že od kar smo razglasili svojo, neodvisno državo, republiko Slovenijo, zavezano ustavni demokraciji. Odtlej se je veliko spremenilo. Predvsem v naših zasebnih življenjih. Odrasli smo. Doživeli smo svoje mladostne sanje, nekateri bolje, nekateri slabše, večina nekaj vmes. Za marsikoga, žal, a takšno je pač življenje, ne velja več, da jutri bo nov dan. Za vse ostale pa so ti dnevi še pred nami. In treba jih je izkoristi, ne le za dobro življenje, ampak tudi za življenje za dobro. Za vse to je še čas. Tisto kar, vsem tem dekadam in že našim sivim lasem navkljub, ostaja enako, pa je Slovenija kot sfera javnega. 29.06.2020 07:15
dr. Andraž Teršek Esej o »ustavni demokraciji«; in post scriptum Uvodoma velja ponoviti. Socialno-liberalna ustavna demokracija je utemeljena s temeljnimi načeli in pravili, ki so moralnega in normativnega značaja, zato je tudi vrednota. O socialno-liberalni ustavni demokraciji kot vrednoti lahko govorimo predvsem v primeru, če samo USTAVO razumemo trodelno. Najprej kot vrhovni dokument, sestavljen in določb, ki jih lahko spremenimo (amandmiramo). Potem kot vrhovni dokument z določbami, ki jih ne smemo spreminjati, če bi se z njihovo spremembo porušila notranja struktura ustave (ter s tem model socialno-liberalne ustavne demokracije). In končno, če jo razumemo kot celoto določb, ki odražajo temeljna supraustavna načela (nad-ustavna: demokracija, vladavina prava, socialna država, življenje, svoboda, varnost, dostojanstvo – vsi pojmi, ki so hkrati koncepti in vrednote, v najširšem smislu razumevanja). Ob tem pa moramo razumeti, da je treba ustavnost uresničevati na horizontalni in na vertikalni ravni sistema (kompilacija stališč več uglednih teoretikov). 26.06.2020 07:15
mag. Martin Jančar Ob spremembah višine kazni za kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 Spremembe kazenske zakonodaje so presenetljivo hitre, ko se zasluti politična korist, ki se lahko iz tega doseže. Takrat se bliskovito spremenijo členi ali deli kazenskega zakonika, pa čeprav gre za pravni akt, ki zaradi svojega sistemskega značaja, prav takih sprememb ne bi smel doživljati. Predvidljivost in vnaprejšnja določenost kaznivih dejanj in kazni zanje sodita med temeljne postulate te pravne panoge, zato pač morajo biti spremembe premišljene in domišljene, sicer je lahko več škode kot koristi. 24.06.2020 08:39
dr. Marko Novak Debirokratizacija v vsak slovenski urad Eden izmed ukrepov te vlade je oblikovanje skupine za debirokratizacijo predpisov na področju davkov, gospodarstva in okoljske ureditve. Hvalevreden ukrep in upam, da jim uspe kakšna poenostavitev. To je verjetno tudi bil namen – zgolj določene, parcialne poenostavitve. Kaj več pa bo težko, saj je problem birokratizacije nekako civilizacijski, verjetno celo naravno-sistemski. Pri odpravljanju posledic tega pa so države različno uspešne. 22.06.2020 07:42
dr. Jernej Letnar Černič Ko padajo spomeniki Simboli v vsakodnevnem življenju tlakujejo naše razumevanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Hkrati soustvarjajo našo sedanjost in prihodnost. V zadnjih tednih lahko po Evropi in drugod opazujemo padanje različnih spomenikov, postavljenih v čast nekdanjih državnikov iz kolonialističnih časov, ki bi jih lahko danes v sodobnem svetu označili za kršitelje človekovih pravic. Tudi slovensko družbo zaznamujejo spomeniki, obeležja in ostali simboli postavljeni v čast posameznikov, ki so bili vpleteni v sistematično kršenje človekovih pravic. Kako naj slovenska ustavna demokracija obravnava spomenike, obeležja in simbole iz temačne preteklosti? 19.06.2020 09:19
Vlasta Nussdorfer Bomo končno dočakali dolgotrajno oskrbo 10. junija je predsednik republike v predsedniško palačo že drugič v tem letu povabil eminentni zbor strokovnjakov in politikov, da bi ugotovil, kako kaže že skoraj dve desetletji starim prizadevanjem za sprejem zakonskega okvirja dolgotrajne oskrbe. Prvič naj bi se to zgodilo 4. februarja letos, a je tik pred pomembnim posvetom odstopila vlada, dobili smo sicer novo, a nas je zatem zajela »korona kriza« in vse njene posledice. 17.06.2020 07:15
prof. dr. Marko Pavliha Bhagavadgita Človeštvo je zopet na razpotju, od koder vodijo strme poti, bodisi navzgor v novorazsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol v anarhizem, totalitarizem in planetarni destruktivizem. “Če v ribniku plavajo bolne ribe,” je nekdo tragikomično pripomnil, “jih lahko izoliramo ali pa očistimo njihov habitat,” jaz pa dodajam: odvisno od duš(ev)nega zdravja oziroma mentalne in srčne čistoče odločevalcev. Vemo dovolj, da bi množično ukrepali na lokalni, regionalni, kontinentalni in globalni ravni, toda očitno še nismo dosegli kritične mase za-veda-nja grozečega izumrtja, drugače ne bi večinsko še naprej tolerirali pogoltne, sebične in skrajno neodgovorne oligarhične manjšine. 15.06.2020 07:10
dr. Andraž Teršek Klepet s študentom prava – ali – O smislu »Komur se posreči poglobiti se v tihoto in jo poklicati z njenim pravim imenom, je dosegel največ, kar more doseči umrljiv človek … Komur se posreči ogreti in poživiti samoto, ta je osvojil svet.« 12.06.2020 08:17
mag. Martin Jančar Protesti in sorazmernost delovanja države Zavedam se, da tale moja pisanja pogosto izpadejo kot zgodbice v stilu „stric Pepi se spominja ...“ a to je pač posledica tega, da imaš s tekom časa vedno več točk iz preteklosti, na katere se opiraš pri presojanju problemov sedanjosti. Tudi protesti, ki potekajo, tako se vsaj zdi, vedno pogosteje po svetu, tako spodbudijo misli, da odtavajo v preteklost. Moja je v tudi v tem pogledu specifična, ker sem bil na nek način že na obeh straneh takšnih dogodkov. 10.06.2020 09:06
dr. Marko Novak “Prostitucija” na javni televiziji in sporočilo Vrhovnega sodišča S sodbo št. II Ips 75/2019 z dne 6. februarja 2020 je Vrhovno sodišče RS ugodilo reviziji toženca, sedanjega PV, v sporu s tožnico, novinarko javne televizije, zaradi žalitve njene časti in dobrega imena. Odločitev je v javnosti dvignila precej prahu, saj je večina Vrhovnega sodišča v tej zadevi zavarovala politični govor kljub nadvse pikri vsebini spornega čivka. Ker naj bi odločitev v prihodnje omogočala množično zaničevanje novinarjev v javnem prostoru, si poglejmo natančneje, kakšen je pravzaprav precedenčni domet njenih nosilnih razlogov. 08.06.2020 07:51
dr. Jernej Letnar Černič Kako razvozlati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? Ustavna pritožba je temeljni institut za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. Varuje tako posameznike kot tudi pravne osebe pred kršitvami in zlorabami njihovih ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato jo je treba jemati resno. Poročilo Ustavnega sodišča za leto 2019 kaže, da na ljubljanski Beethovnovi ulici 10 v vsebinsko obravnavo še naprej sprejemajo le majhen odstotek prejetih ustavnih pritožb. Kako presekati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? 05.06.2020 09:00
Vlasta Nussdorfer So pravice otrok zaradi Covida -19 kršene? Najranljivejše skupine prebivalstva, med njimi prav otroci, so v sleherni krizi še mnogo bolj izpostavljeni. Dejstvo je, da so zaupani odraslim in z njimi delijo usodo, kakršnakoli je. Dobra ali slaba, bogastvo ali revščina. Seveda tudi epidemija, ki smo ji bili priča v zadnjih mesecih. Smo dovolj pozorni prav nanje, ki bodo morda posledice nosili še dolgo? Celo, ko nas ne bo več. In korone tudi, vsaj upam, ne. Smo bolje pripravljeni na morebitno ponovitev? Bo šolanje na domu kot delo na domu? Kaj pa pretirana izolacija? Kakšne posledice prinaša? 03.06.2020 07:10
dr. Matej Avbelj Revolucionarno dogajanje v Evropski uniji V mesecu maju je v Evropski uniji prišlo do revolucionarnih premikov. Najprej je nemško zvezno ustavno sodišče, prvič v svoji zgodovini, v zadevi Weiss odločilo, da je sodba Sodišča EU nerazumljiva in arbitrarna, zato ultra vires in kot taka v Nemčiji ne učinkuje. Na drugi strani pa je Evropska komisija predlagala podvojitev proračuna EU v finančni perspektivi 2021-2027. Oba dogodka sta bila, prvi pri marsikom, drugi pa pri večini, do nedavnega praktično nezamisljiva. Gre za pravo malo revolucijo. Pri čemer pa je prvi dogodek naletel na velik odpor večine komentatorjev. Drugi pa je požel navdušenje. Dogodka sta med seboj sicer tesno, čeprav ne kavzalno, povezana in za EU pravzaprav predstavljata srečno naključje. 01.06.2020 07:15
dr. Andraž Teršek Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). 29.05.2020 07:10
mag. Martin Jančar Konec epidemije in odsotnost spoznanja? Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. 27.05.2020 09:38