c S
KOLUMNE
mag. Martin Jančar, sodnik Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. 24.05.2019 10:06
dr. Andraž Teršek Zadeva Mercator: nad novinarje spet z avtoritarnim nazadnjaštvom in tožilsko ignoranco Tudi, ko gre za (ustavno)pravne razsežnosti novinarskega dela, v Sloveniji ne zmanjka pravoslovno popisljivega dogajanja. Kljub tolikšni in tako obsežni pravoslovni literaturi (tudi domači) o svobodi izražanja, svobodi medijev ter pravicah in dolžnostih novinark in novinarjev, pa kljub toliko sodbam Vrhovnega sodišča ZDA, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča, drugih najvišjih sodišč v državah članicah EU in končno ESČP. 22.05.2019 11:37
dr. Marko Novak Windsorska razglednica Windsor je mesto na skrajnem jugovzhodu federalne Kanade, sicer na jugozahodu zvezne države Ontario. Mesto leži na sami špici polotoka med velikima jezeroma Erie in St. Claire in se nahaja lučaj od ameriškega mesta Detroit, pri čemer obe mesti loči le reka z imenom Detroit. Mesto gosti najjužnejšo kanadsko univerzo, Univerzo Windsor, kjer sem pred kratkim gostoval kot predavatelj in raziskovalec. 20.05.2019 07:00
dr. Jernej Letnar Černič Koliko je vredno človeško življenje?

Kakšno mesto zaseda v slovenski družbi življenje? Kako slovenska družba varuje človekovo dostojanstvo kot njeno individualno in kolektivno vrednoto? Ali lahko kakršnokoli bolezensko stanje upravičuje odločanje o predčasni prekinitvi življenja? Koliko pravzaprav šteje življenje v slovenski družbi?

 17.05.2019 08:59
Vlasta Nussdorfer VII./6. Bi morda prevzeli tudi invalidnost? Te dni so Slovenijo dodobra zaznamovali zgodba o kolumni znane astrologinje in odzivi nanjo. Marsikdo se je vprašal, zakaj toliko nestrpnosti. Jo je mogoče pripisati le sporočilu posameznice ali tudi širši skupnosti? Kako se vedemo do posebej ranljivih skupin? Znamo sprejemati drugačne ali nas vedno znova vznemiri vsakdo, ki ni »naš« ali je vsaj malo drugačen? Se sploh znamo vživeti v težave drugih ali jih preprosto ignoriramo, dokler ne postanejo tudi naše? Ali kdaj parkiramo na mestu za invalide in najdemo sto in en izgovor, zakaj smo to storili? Še in še je vprašanj na to temo, največje pa je: ali smo se iz slabih izkušenj kaj naučili? 15.05.2019 07:10
dr. Matej Avbelj Uokvirjena ideologija Ljudje smo ideološki. Tudi pravniki. Pa če je kdo zaradi tega še tako razburjen. Zatrjevanje nasprotnega kategorično zgreši pomen človeka kot mislečega subjekta. Če sem subjekt, ki mislim, to nujno pomeni, da si notranji in zunanji svet razlagam v skladu s svojo vrednostno shemo. Samo prek svojega vrednostnega sita, ki je na eni strani, v svojem jedru, verjetno kar prirojeno, na drugi strani pa dinamično in podvrženo nenehnemu spreminjanju, dokler sem živ, lahko dostopam do fizične in še bolj družbeno-pojmovne realnosti. 13.05.2019 08:24
dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (2. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 10.05.2019 07:15
mag. Martin Jančar, sodnik O grbavcu, človeku brez noge in kljusetih Tale sprememba, ZKP-N, me v delu, ki zadeva uvedbo vsebinske pritožbe oškodovancev zoper sodbe, glede na posledice spominja na tisti stari vic o hudiču na pokopališču. Za tiste, ki ga ne poznajo, zgodba gre takole: Grbavec mora zvečer domov iz gostilne čez pokopališče. Ura je pozna, odbila je polnoč, sam je tudi malce majav in se tako med nagrobniki počasi prebija proti domu. Naenkrat v soju mesečine opazi na večjem nagrobniku strašljivo postavo z žarečimi očmi, netopirskimi krili in špico na koncu repa – sam Nečisti se mu je prikazal. Gromko ga vpraša: »Kaj imaš na hrbtu?« Grbavec mu preplašeno odgovori, da, pač, grbo. »Daj sem!« (mu z izrazito mariborskim naglasom, ker se stvar odvija na Pobrežju) reče hudič in šviis, grba čudežno izgine, pokončni grbavec pa jo pobriše s pokopališča, kolikor ga noge neso. Pa pripoveduje naslednji dan ves zravnan ob šanku (tisti čas, ker je spil le dva kozarca) to zgodbo. Pivski bratec, ki mu je na Galipoliju (ja, tako je star vic) odneslo nogo, zvito pomisli, če bi mogoče hudir še njemu hibo odpravil. In jo ubere,  malce alkoholno  podprt, opolnoči na britof. In glej ga vraga, spet čepi zlodej na nagrobniku. Tudi njega vpraša, a malce drugače: »Kje imaš grbo?« Presenečeno odvrne naš junak: »Jah, nimam je!« pa mu zlodej reče: »Tu maš zdaj!« in šviis, na hrbtu ubožca zraste grba. 08.05.2019 10:05
Jan Zobec Duh avtoritarnosti Duh straši po Evropi – duh avtoritarnosti. Vendar tokrat ne velja tisto iz uvoda v Manifest komunistične partije, kjer dobro znana avtorja pravita, da so vse sile stare Evrope sklenile sveto alianso v eksorciranju tega duha: papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikalci in nemški policijski špiclji. Ne, tokrat je stvar obrnjena na glavo. Duh avtoritarnosti se ne širi in ne prihaja od spodaj navzgor, ampak od zgoraj navzdol in od zgoraj vsevprek. Od Rusije navzdol proti jugozahodu. 06.05.2019 09:09
dr. Jernej Letnar Černič Od zadeve Vasiliauskas do zadeve Drelingas

Bralci se bodo spomnili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice pred nekaj leti ugotovilo, da so litvanske oblasti kršile načelo zakonitosti, ko so gospoda Vasiliauskasa obsodile zaradi storitve hudodelstva genocida. Pred kratkim pa je četrta sekcija Evropskega sodišča obravnavala podobno zadevo, Drelingas proti Litvi, iz podobnega zgodovinskega konteksta, v kateri so podali nekaj lekcij za razumevanje prepovedi hudodelstva genocida, kot tudi za izvrševanje sodb ESČP v pravnih redih posameznih držav.

 03.05.2019 09:09
dr. Marko Novak ELFA 2019: Utrinki iz generalne skupščine ELFA (European Law Faculties Association) je evropsko združenje pravnih fakultet. Združuje prek 150 članic s štirih celin. Pred kratkim sem imel priložnost udeležiti se njegove generalne skupščine v Torinu. Nič posebnega sicer, a z bralci bi vendarle rad delil teme, o katerih so smo se pogovarjali predstavniki evropskih (in vse bolj tudi drugih) pravnih fakultet. In tudi osebna opažanja. Tema letošnje skupščine je bila splošna: Integration and Diversity in European Legal Education, naslovi posameznih sekcij pa za današnji čas nadvse aktualni. 29.04.2019 07:15
dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (1. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je ustanovitelj in direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 26.04.2019 07:30
Vlasta Nussdorfer VII./5. Ali sploh znamo komunicirati z okoljem? 22. aprila smo znova praznovali svetovni dan zemlje. Se danes res vse bolj zavedamo posledic uničevanja okolja ali še vedno mislimo, da nam je vse to preprosto dano in da bo vsaj nam prizaneseno z največjimi katastrofami? Kakor kdo, kdaj in kje. Okoljevarstveniki so pogosto marsikomu v napoto, zavirali naj bi napredek, a hkrati se lahko vprašamo, kaj bi brez njih, njihovih opozoril in nadzora. Državi in družbi nastavljajo ogledalo, a se vanj pogosto neradi uzreta, saj je pogled običajno že rahlo umazan. Nevednost in celo brezbrižnost lahko postaneta uničevalki pametnega razvoja in jutrišnjega dne. Kako blizu so nam te trditve? Letos je bil svetovni dan predvsem v znamenju rastlinskih in živalskih vrst, ki izumirajo. Smo sokrivi? Odgovor je precej preprost. Morda ne povsem enoznačen. 24.04.2019 07:09
dr. Jernej Letnar Černič Sociologija slovenske pravne države Delovanje institucij slovenske pravne države je vsakodnevno odvisno od ljudi, ki v njej zasedajo javne funkcije. Nosilci sodne veje oblasti morajo svojo funkcijo opravljati neodvisno, nepristransko in pravično ter se morajo izogibati vsakršnim navideznim, kaj šele dejanskim navzkrižjem interesov. A zakaj slovenska Ustava in njena načela še naprej ostajajo neprebrana? 19.04.2019 08:34
mag. Martin Jančar, sodnik Pravo in umiranje

Začeti bi moral pravzaprav z opozorilom, da besedilo v nadaljevanju ni namenjeno utemeljevanju stališča za ali proti evtanaziji, bolj presenečenju nad tem, koliko spoznanj se nam lahko razkrije pri odkrivanju tistega dela naše življenjske poti, ki predstavlja njen konec – smrti. Nanje sem naletel pravzaprav naključno, ob prebiranju zbornika Človek in končnost: Institucionalizacija konca življenja med znanostjo in življenjskim svetom. Gre namreč za vprašanje t. i. delirantnih pojavov v procesu umiranja, kot se glasi tudi naslov avtorice razprave Angelike Feichtner (1).

 17.04.2019 10:02
dr. Marko Novak Sodnotolmaška »tlaka« Delo sodnih tolmačev zaradi njihove pomembne vloge v sodnih postopkih država posebej regulira. Približno leto dni je že v veljavi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Izvedbeni podzakonski akt, ki določa tudi višino plačila za delo sodnih tolmačev, je Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ta določa fiksno ceno sodno overjenih prevodov. Znano je, da so že pred leti prevajalske agencije s svojimi dumpinškimi cenami prevodov ne le »povozile« prevajalski trg, temveč si uzurpirale tudi velik kos sodnotolmaške pogače. Vse to pred očmi države, ki naj bi dejavnost regulirala. Še več, zdi se, da je tudi država pričela tekmovati na »prostem trgu« ali pa bi vsaj rada izkoristila to »tekmovanje«. 15.04.2019 08:05
dr. Andraž Teršek Pravna abeceda: le kako so ustavnosodna pojasnila o konceptu “nepristranskosti” še vedno potrebna? Ustavno sodišče je v sodbi št. Up-1094/18 ponovno, kot že tolikokrat pred tem, obravnavalo koncept »nepristranskosti« in primarnosti njegovega sestavnega dela: »videza nepristranskosti.« Razveljavilo je, ponovno, sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018. Razlog? »S tem, ko je sodišče očitno protispisno ocenilo tožbene navedbe o nepristranskosti članic Sodnega sveta za pavšalne, je kršilo prepoved samovoljnega in arbitrarnega odločanja.« 12.04.2019 07:10
Vlasta Nussdorfer VII./4. Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti Kriminalisti, tožilci in sodniki ter nekaj odvetnikov smo se 1. in 2. aprila na Brdu zbrali na posvetu o otroku včeraj, danes in jutri. Spraševali smo se, ali se je v vseh letih kaj spremenilo, zakaj nekateri problemi ostajajo večni in kdaj bo za otroke drugače. Je čas prinesel celo nove pasti? Bo kdaj res upoštevana otrokova največja korist in kaj pravzaprav ta pomeni? Vsi namreč prisegajo nanjo, celo tisti, ki je v resničnem življenju ne vidijo. Včasih celo starši. 10.04.2019 07:15
dr. Matej Avbelj Sodna ideologija (pri nas) ne obstaja S tem ko se projekt Ideologija na sodiščih že bliža koncu svojega drugega leta in ko je analiziranih že skoraj 250 sodb ustavnega sodišča, je razumljivo, da so bili njegovi izsledki predstavljeni v različnih forumih. Najprej v Sloveniji pred uglednimi tujimi in domačimi gosti, vključno z bivšimi ustavnimi sodniki, nato pa tudi v tujini: v Amsterdamu in Berlinu, na Dunaju, v Leuvnu, v Pisi in Pragi, v Zagrebu, in kmalu tudi v Clevelandu. Prejeti odzivi kažejo na nek skupen, sistemsko teoretični trend, ki se odraža v dvojnem zanikanju pomena in vloge sodne ideologije v kontinentalnih pravnih sistemih. 08.04.2019 08:06
dr. Jernej Letnar Černič Neizpolnjene sanje Ljudje v državah srednje in vzhodne Evrope, vključno z našo državo, so pred tridesetimi leti tik pred padcem Berlinskega zidu sanjali boljše institucije, višje plače in življenjski standard ter boljšo prihodnost. Trideset let kasneje so se iste sanje v marsičem razblinile. Zamenjala jih je kruta sedanjost in neobetavna prihodnost. Srednje in vzhodnoevropsko regijo še naprej zaznamujejo šibke institucije demokratične in pravne države, neprestano nezadovoljstvo ljudi, kršitve človekovih pravic in posledično mizeren življenjski standard ter omejene priložnosti za nove generacije. 05.04.2019 09:05

© 1989-2019 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.