c S
KOLUMNE
dr. Jernej Letnar Černič Kako razvozlati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? Ustavna pritožba je temeljni institut za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. Varuje tako posameznike kot tudi pravne osebe pred kršitvami in zlorabami njihovih ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato jo je treba jemati resno. Poročilo Ustavnega sodišča za leto 2019 kaže, da na ljubljanski Beethovnovi ulici 10 v vsebinsko obravnavo še naprej sprejemajo le majhen odstotek prejetih ustavnih pritožb. Kako presekati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? 05.06.2020 09:00
Vlasta Nussdorfer So pravice otrok zaradi Covida -19 kršene? Najranljivejše skupine prebivalstva, med njimi prav otroci, so v sleherni krizi še mnogo bolj izpostavljeni. Dejstvo je, da so zaupani odraslim in z njimi delijo usodo, kakršnakoli je. Dobra ali slaba, bogastvo ali revščina. Seveda tudi epidemija, ki smo ji bili priča v zadnjih mesecih. Smo dovolj pozorni prav nanje, ki bodo morda posledice nosili še dolgo? Celo, ko nas ne bo več. In korone tudi, vsaj upam, ne. Smo bolje pripravljeni na morebitno ponovitev? Bo šolanje na domu kot delo na domu? Kaj pa pretirana izolacija? Kakšne posledice prinaša? 03.06.2020 07:10
dr. Matej Avbelj Revolucionarno dogajanje v Evropski uniji V mesecu maju je v Evropski uniji prišlo do revolucionarnih premikov. Najprej je nemško zvezno ustavno sodišče, prvič v svoji zgodovini, v zadevi Weiss odločilo, da je sodba Sodišča EU nerazumljiva in arbitrarna, zato ultra vires in kot taka v Nemčiji ne učinkuje. Na drugi strani pa je Evropska komisija predlagala podvojitev proračuna EU v finančni perspektivi 2021-2027. Oba dogodka sta bila, prvi pri marsikom, drugi pa pri večini, do nedavnega praktično nezamisljiva. Gre za pravo malo revolucijo. Pri čemer pa je prvi dogodek naletel na velik odpor večine komentatorjev. Drugi pa je požel navdušenje. Dogodka sta med seboj sicer tesno, čeprav ne kavzalno, povezana in za EU pravzaprav predstavljata srečno naključje. 01.06.2020 07:15
dr. Andraž Teršek Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). 29.05.2020 07:10
mag. Martin Jančar Konec epidemije in odsotnost spoznanja? Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. 27.05.2020 09:38
dr. Marko Novak Kolesarjenje z napako Vsak pretek se proti večeru zbirajo kolesarji na protivladnih protestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Zbere se jih več tisoč in večinoma mirno krožijo po ulicah okoli stavbe parlamenta. Protivladni protesti so legitimna pravica državljanov, da izražajo svoja nasprotovanja z vladajočo politiko. Vse demokratične družbe jih poznajo in jih zato ne zatirajo nasilno, temveč kvečjemu regulirajo, da sta zagotovljena javni red in mir. Tudi slovenski kolesarski protesti so na videz takšnim protestom podobni. A vendarle imajo določeno napako. 25.05.2020 08:17
dr. Jernej Letnar Černič Obveznosti države do varovanja nedotakljivosti življenja Epidemija se na evropskem kontinentu počasi, a vendarle umirja. Za seboj je pustila in še vedno pušča na stotine in tisoče umrlih. Iz različnih koncev Evrope poročajo o preiskavah in poskusih skupinskih tožb zoper vasice, mesta in države, kjer niso pravočasno sprejeli ukrepov za zajezitev epidemije. Kakšne so obveznosti države do varovanja pravice do življenja? 22.05.2020 09:05
Vlasta Nussdorfer Kakšno bo naše duševno zdravje po krizi Stres ljudje doživljamo zelo različno. Nekaterim pomaga, da iščejo in najdejo rešitve, druge povsem ohromi in zgolj tonejo. Vse globje. Depresija je na obzorju. Če smo že pred korona krizo ugotavljali, da bo zajela svet, je zdaj zagotovo tu. Strah se neusmiljeni širi in mnogo bolj kot število obolelih, mrtvih, ozdravljenih ali celo bojazen ponovitve epidemije, strašijo podatki vse višje brezposelnosti in povsem propadlih posameznikov, podjetij, celo panog. Vse večje zahteve po državni pomoči so šok celo za ta hip še zaposlene. Kaj bo jutri, se sprašujejo. 20.05.2020 07:15
prof. dr. Marko Pavliha Tao Te Ching Modrosti botrujeta dva pristna svetilniška oddajnika: originalni (iz)vir in učitelj, ki holistično pamet izpije, prebavi, praktično izkusi in pretoči v učenca. Učimo se zlasti od oseb, knjig in bolečih življenjskih preizkušenj kot so smrt bližnjega, zasvojenost, bolezen ali karierni brodolom. V takšnih težkih okoliščinah nastopi žalovalna peterica, v kateri so zanikanje, jeza, depresija, barantanje in sprejetje, pridružiti pa bi se ji morala še ena ključna članica - duhovna preobrazba s prebujenjem. 18.05.2020 07:15
dr. Andraž Teršek Država se mora truditi zaščiti ljudi tudi pred tesnobo in strahom, zlasti tistim »nevidnim« »Nepomembnost, dragi prijatelj, je bistvo življenja. Spremlja nas vseskozi in na vsakem koraku. Navzoča je celo tam, kjer je nihče noče videti: v grozodejstvih, v krvavih spopadih, v najhujših nesrečah. Prepoznati jo v teh dramatičnih okoliščinah in jo poimenovati s pravim imenom pogosto zahteva precejšen pogum. Vendar ni dovolj, da nepomembnost prepoznamo, moramo jo vzljubiti, naučiti se jo moramo ljubiti. Poglejte, dragi prijatelj, tukaj, v tem parku, tako rekoč nama tik pred nosom, je navzoča v vsej svoji razvidnosti, v vsej svoji nedolžnosti in vsej svoji lepoti.« (Milan Kundera: Slavje nepomembnosti; Modrijan, 2015, str. 130-131). 15.05.2020 08:38
mag. Martin Jančar Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. 13.05.2020 09:12
dr. Matej Avbelj Meje političnega izražanja na Twitterju V pravu sta zelo pomembni dve veščini. Znati postaviti pravo vprašanje in zadevo utemeljiti na konkretnem življenjskem primeru. Priložnost za to nam ponuja pravkar izdana sodba Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 75/2019. V njej je Vrhovno sodišče moralo presoditi pravno dopustnost naslednje vsebine izražanja na Twitterju: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.« Izražal se je tedanji vodja opozicije Janez Janša. Tožnica pa je Mojca Pašek Šetinc, tedanja urednica dnevno-informativnega programa na RTV. Potem ko sta nižjestopenjski sodišči ugodili tožnici in tožencu naložili plačilo 6.000 evrov, ker ji je z žalitvijo časti in dobrega imena po Twitterju povzročil duševne bolečine, je Vrhovno sodišče v postopku z revizijo presodilo v prid revidenta, torej Janeza Janše. Reviziji je ugodilo in sodbi sodišč druge (VSC Sodba Cp 296/2018) in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. 11.05.2020 07:25
dr. Jernej Letnar Černič O starih, novih, vidnih in nevidnih mejah Usoda je hotela, da je letošnje leto v svoji prvi tretjini obudilo pozabljene stare meje med evropskimi državami. Hkrati je ustvarila še nevidne nove meje med ljudmi, ki nasprotujejo človeški nravi, a so nujne za njihovo preživetje. Prve bo možno postopoma sprostiti, druge pa bodo še nekaj časa ostale med nami. A za slovensko družbo in državo so bolj usodne tiste (ne)vidne meje, ki iz različnih razlogov že desetletja razdvajajo slovensko družbo in narod. 08.05.2020 08:48
Vlasta Nussdorfer 1. maj, kot ga še ni bilo Spominjam se prav vseh prvih majev od otroštva dalje. Noč pred tem so povsod zagoreli kresovi, zjutraj zadonele budnice, dan pa zaznamovali shodi na številnih zbirališčih, v Ljubljani se je to dogajalo na Rožniku, sledili so nagovori znanih sindikalnih voditeljev in predstavnikov javnega življenja. Kot varuhinja človekovih pravic sem imela pred leti prvomajski govor na Joštu nad Kranjem. Bilo je nepozabno. Koliko ljudi in kako lepo srečanje. Kako pa je bilo letos? 06.05.2020 07:21
dr. Marko Novak Vsi ovinki pravnega interesa V razgretem vzdušju zajezovanja epidemije novega koronavirusa je Ustavno sodišče v zadevi št. U-I-83/20 sprejelo v odločanje pobudo, ki je izpodbijala vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih ter prečkanja občin. V oči me je zbodla sila šibka utemeljitev priznanja pravnega interesa pobudniku s strani večine ustavnih sodnikov, ki jo je nadvse pronicljivo razgrnil sodnik Jaklič v svojem odklonilnem mnenju. 04.05.2020 08:17
dr. Andraž Teršek Dejanske izredne razmere kot (le?) priložnost, ali pa (celo!) vzpodbuda za še več nemislečega etiketiranja

»In pomembno je to, da če kdo sledi eni od teh vrednot, jaz, ki ji ne, zmorem razumeti, zakaj ji on sledi ali kako bi bilo, v njegovih okoliščinah, če bi mene prepričevali, naj ji sledim. Tu je možnost za razumevanje med ljudmi.« Kajti »morala lepi in slepi.«

 01.05.2020 12:10
mag. Martin Jančar Sodnik pod masko Dve kolumni nazaj sem pisal o tem, da se pripravljam na prvo obravnavo, natančneje povedano predobravnavni narok v novih okoliščinah varnostnih ukrepov zaradi pandemije. Temu je sledil še eden, ker pač imam trenutno srečo in se mi kaj več pripornih zadev ni nabralo oz. mi jih je uspelo rešiti pred tem. Izkušnja je zanimiva že zaradi tega, ker je pravzaprav v veliki meri otežena običajna človeška interakcija, ki nikoli ni samo verbalna, temveč tudi vizualna. 29.04.2020 09:09
prof. dr. Marko Pavliha O naših “neerogenih” ali zmotnih conah Če bi še letos pozimi slišal zgodbo o družinskem kvartetu, ki vneto uporablja štiri pametne telefone, prav toliko prenosnih računalnikov, dve tablici, par tiskalnikov (ok, barvni ne dela), nekaj iPodov, množico elektronskih ključkov, sveženj brez-ali-z-žičnih slušalk, zunanje in notranje trde diske, plazma televizijo (kajpak kompatibilno z Netflixom) in preostale vitalno pomembne gadgets, bi s kančkom pikre zavisti domneval, da gre za sceno iz kalifornijske Silicijeve doline, mogoče za komandni center iz nanizanke La Casa de Papel ali komuno internetnih zasvojencev. Sedaj sem po sili razmer že poldrugi mesec dni sam pripadnik takšne nadebudne skupnosti, ki srečno domuje v drobni istrski vasici, se med občasnim pridušanjem nad zastarelo napeljavo zavzeto ubada z obgrizenimi jabolki in upajoče čaka na optične kable, ki naj bi izboljšali povezavo, glede razvpitega omrežja 5G pa ostajamo dokaj skeptični. 27.04.2020 07:22
dr. Jernej Letnar Černič Vrednost življenja v času epidemije Epidemija vsakodnevno terja številna življenja ne le po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Do tega trenutka je v Slovenji zaradi virusa kovid-19 umrlo skoraj osemdeset ljudi. Vsaj del prebivalstva si po drugi strani želi čimprejšnje odprave vsaj dela ukrepov za omejitev epidemije. Ali jih je v tem trenutku dopustno, vredno in smiselno sprostiti ter potencialno tvegati izgubo še več življenj? 24.04.2020 09:54
Vlasta Nussdorfer Korona tretjič Povsem neviden, majhen in precej neznan virus že mesece, kdaj se je namreč začelo, zanesljivo niti ne vemo, kroji usodo sveta, tokrat celo razvitega. Ga morda niso uspeli uspešno zajeziti tam, kjer je izbruhnil? Ali ...? V Evropi smo namreč le nemo opazovali silna praznična potovanja po svetu, smučarske pohode in množična, več desettisočglava navijanja vročekrvnih italijanskih in španskih nogometnih ter drugih športnih privržencev. Smo imeli res januarja tako hudo gripo in mnoga virusna obolenja, ki so položila v domače postelje več kot polovico mladine in ogromno odraslih? Kdo ve, da že tedaj ni strašil taisti virus? Korona nas je namreč stresel, kot nas niso še nobena finančna zabloda in druge, kolikor toliko tipične bolezni. Zamajal je finance, zdravstvo, šolstvo, gospodarsko in domače življenje slehernika na severni in pretežnem delu južne poloble. Je sploh še kdo povsem varen pred njim? Je res ušel z ene same »mokre tržnice« in obšel svet? Kaj je sploh res? 22.04.2020 07:37

© 1989-2020 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.