c S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha Regratove lučke na duhovnih ozarah Človeštvo je šokirano zaradi mutanta mikroubijalca in v karantenah mrzlično išče izhode iz svetovnega somraka. Stvor po obliki spominja na morsko mino, posuto z detonatorji, pri čemer ni usodnega pomena, kako je nastal, bodisi zaradi naravnega spleta okoliščin ali morda v laboratoriju, iz katerega je (ne)namerno pobegnil v javnost. Toda kot vsaka kriza je tudi ta priložnost, da se slehernik poglobi vase in se samouresničen v nesebični ljubezni priklopi na višjo kozmično inteligenco in zbliža s soljudmi, živalmi, rastlinami, celotnim planetom in vesoljnim stvarstvom. Kolektivna stiska pospešuje uvid, da smo Vsi medsebojno povezani in prepleteni z Vsem, da smo energetsko zgoščeni kvarki Celote, ki je v vsej svoji osupljivosti prisotna v vsakem Bitju. 30.03.2020 07:15
dr. Jernej Letnar Černič Dostop do cepiva?

Starka s koso še naprej skoraj neomejeno pleni po evropski celini. Večina evropskih držav je popolnoma nemočna pri omejevanju širjenja epidemije.  Poskušajo vse. A zaenkrat zaman. Nekateri protiukrepi izzvenevajo zaradi predhodnega podcenjevanja epidemije. Vse države se zato sprašujejo, kako čimprej priti do učinkovitega cepiva zoper koronavirus?

 27.03.2020 08:24
Vlasta Nussdorfer Kakšen bo svet po Covidu 19 Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zaradi širjenja koronavirusa, sedaj znanega kot Covid 19, že 31. januarja letos razglasila izredne globalne razmere, kmalu zatem pa že kar pandemijo. Posnetki iz različnih, tokrat razvitih delov sveta, so podobni katastrofičnim filmom, za katere smo menili, da so le dobro zrežirane in še bolje zaigrane zgodbe z neizmerno primesjo fantazije. 25.03.2020 07:00
dr. Marko Novak Kako so lahko rektorji nad pravom? Proti koncu februarja je bilo v javnosti zaznati ogorčeno javno pismo rektorja Nove univerze, prof. Mateja Avblja, namenjeno predsedniku Rektorske konference RS (RK). Avbelj je protestiral proti zaprtim vratom RK, ki se kljub vztrajnemu »trkanju« ne odpro in ne omogočijo vstopa predstavnikom novoustanovljenih univerz. Njegovo javno pismo tedaj ni bilo deležno zasluženega odziva v javnosti. 23.03.2020 08:40
dr. Andraž Teršek Maske Včasih, ko realnost zunanjega sveta neprizanesljivo pokaže svoje zobe, se je koristno umakniti v podrobnosti življenja. Tiste, takšne, ki jih človek v vsakdanjem bivanju niti ne opazi -s čutili-, še manj –misleče- zazna. 20.03.2020 16:55
mag. Martin Jančar Koronavirus in pravo V tem času, tako nenavadnem zaradi epidemije in spremljajočih dogajanj, je še najbolj mogoče prepoznavati tako pomen prava kot tudi njegovo nenaravnost. In nenazadnje razumeti, zakaj je pravo tako trdno povezano s človeško družbo, da imamo rek, da kjer je družba, tam je tudi pravo (ubi societas, ibi ius). 18.03.2020 10:07
dr. Matej Avbelj 13 aretiranih sodnikov V času naravne katastrofe v obliki epidemije korona virusa so družbeni problemi, razumljivo, nekoliko potisnjeni v ozadje. Tako se je tudi slovenskih medijev le bežno dotaknila v bistvu bombastična novica, da so na Slovaškem v zvezi z umorom raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka sredi preteklega tedna aretirali trinajst sodnikov in še visokega funkcionarja ministrstva za pravosodje. Vsi ti so bili namreč del razvejane korupcijske mreže, v katero je slovaški tajkun Marian Kocner vpletel tudi tožilce. Vsi skupaj so mu pomagali pri ohranjanju njegovega poslovnega imperija. Kaj slovaški primer sporoča Evropski uniji na splošno in Sloveniji posebej? 16.03.2020 08:06
dr. Jernej Letnar Černič Javno zdravje v času koronavirusa Javno zdravje je predpogoj za delovanje in preživetje katerekoli človeške družbe. Zaradi nepravočasnih in neskrbnih odločitev izvršilne oblasti ob izbruhu koronavirusa, se slovenska družba v tem trenutku sooča z izjemnimi izzivi, kako zajeziti njihove širjenje. Ali lahko in kako naj država s pomočjo upravnega prava učinkovito zavaruje javno zdravje? 13.03.2020 08:39
Vlasta Nussdorfer Kdo koga danes žali in ponižuje Za nami je še en praznik v nizu mnogih. Dan, ko se še vedno spominjamo nemške socialistke in aktivistke Klare Zetkin, pobudnice praznovanja dneva žena, pa tudi vseh ostalih bojevnic in upornic, zaradi katerih nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Naj bodo nageljni ali mimoze, bonboniere, prisrčne otroške risbice ali skromna praznovanja, pomembno je in mora biti, da se ženske in moški zavedamo svojih pravic, da jih drug drugemu ne kršimo in ob tem ne pozabimo, kako je bilo nekoč. So "bodeče neže" resen opomin ali morda odpirajo tudi teme, ki lahko celo razdvajajo? 11.03.2020 07:17
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Digitalizacija v Evropski uniji: pravne in dejanske dileme Digitalne tehnologije prinašajo veliko pozitivnih družbenih sprememb, hkrati pa tudi tveganja. Kdo je odgovoren za škodo, ki jo povzroči avtonomno vozilo? Kako lahko zagotovimo, da sistemi umetne inteligence, ki se vedno bolj pogosto uporabljajo pri odločanju, med posamezniki ne diskriminirajo? In kakšen vpliv ima lahko uporaba digitalnih tehnologih na demokracijo? Evropa se s teh vprašanj loteva previdno, a hkrati vseeno bolj odločno od drugih svetovnih velesil. Pri pravni regulaciji digitalnih tehnologij je kot pri uporabi soli v jedeh: ne sme je biti premalo, hkrati pa tudi ne preveč. Pretirana regulacija lahko zaduši inovacijo, premalo regulacije pa podjetjem pusti preveč proste roke pri razvoju včasih tudi škodljive tehnologije. 09.03.2020 07:40
dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred strahom in pred poniževanjem Bila je vojna. Točno določena vojna, v njeni obliki in razsežnosti, se je končala. Druge so se nadaljevale ali začele. Tik pred tem in leta po tem se je govorilo, pisalo in gradilo... Ustvarili so se pakti, deklaracije, konvencije in ustanovne listine. Nekaj novega in drugačnega je bilo zamišljeno - in začeto. Nekaj boljšega. V središču tistega "nekaj", ki ni postalo TO "nekaj", kar JE, pa je bila tudi ali predvsem človekova pravica do zaščite pred strahom; glede vojne in miru, svobode, pomanjkanja, zdravja ... 06.03.2020 13:12
mag. Martin Jančar Ko strojepiska odide v drugo službo ... Pravzaprav ne vem, kako si ljudje predstavljajo organizacijo dela v sodstvu. Iz osebne izkušnje vem, da je nekomu, ki ni nikoli delal v sodnem sistemu, to praviloma neznano. Še tistim, ki so opravljali sodno pripravništvo, ostane marsikaj, kar je pomembno, izven dometa ali interesa. Dejstvo sicer je, da je večina stvari dokaj podrobno urejena s predpisi, (ne samo postopkovnimi, temveč tudi predpisi, ki sicer veljajo v državnih ustanovah, zraven je še Sodni red – čisto posebna vrsta pravnega akta), a praksa še vedno terja rešitve, ki so specifične bodisi za področje, ki ga posamezen del sodišča pokriva, bodisi za območje oziroma kraj, kjer sodišče deluje. Če nekaj dobro deluje, recimo v Mariboru, ne pomeni, da bo dobro delovalo v Ljubljani. 04.03.2020 09:14
prof. dr. Marko Pavliha Kako predelati našo polpreteklo travmo? Naša domovina bi morala biti mično butična državica na obmorsko sončni strani Triglava, a je zaradi notranjih neurij obtičala nekje v Blatnem dolu Doline Cankarjanske. Čisti zrak, bistre reke, romaneskna jezera, košček sinjega morja, bohotni gozdovi, zasnežene planine, vinorodna gričevja, pšenične planjave in navidezno zadovoljni prebivalci žal bolj spominjajo na zavajajoče kulise Potemkinovih vasi kot na pristno realnost. Objektivni prišlek je po osupljivem prvem vtisu čez nekaj mesecev bivanja malodane šokiran, ko okusi žganje, stisko, tesnobo, zavist, ljubosumnost, škodoželjnost, prerivanje, obrekovanje, politikantstvo in malomeščanstvo, ki na domačijskem alkoholiziranem zapečku privzgojenega  hlapčevstva krnijo veselice s cestnim divjanjem in samomorilskim dejanjem. 02.03.2020 08:44
dr. Jernej Letnar Černič Slovenci po svetu in njihove pravice Po svetu živijo različne generacije Slovencev brez državljanstva. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne. Večino jih s slovensko državo in domovino njihovih prednikov povezuje slovensko srce. Slovenci po svetu, večina brez slovenskega državljanstva, s prostovoljnim delom v različnih društvih bolj kot marsikdo doma kažejo pripadnost in zavezanost domovini, narodu in slovenski državi. A država vse prepogosto zanemarja njihov prispevek k nastanku in pluralnem delovanju slovenske družbe in države ter jih pogosto obravnava kot tujce. 28.02.2020 10:18
Vlasta Nussdorfer Čas prav posebnih katastrof Leto 2020 se je začelo precej tragično. Svetu ne grozijo le okoljske katastrofe vseh vrst in dimenzij, pač pa tudi epidemije in pandemije. Kitajski koronavirus se nesluteno širi in dosega vse celine, hromi promet, napoveduje krizo gospodarstva, predvsem turizma, in je popolnoma zasenčil običajno, tokrat celo eno hujših grip, da o zimskih virozah, ki imajo sto in en obraz, niti ne govorimo. Pravijo, da je to nova-netipična pljučnica, z znaki gripe, da umirajo le najšibkejši in kronično bolni. Zakaj potem toliko strahu, ko pa jih je zaradi gripe tudi pri nas letos že kar nekaj umrlo? 26.02.2020 08:36
dr. Marko Novak Kako do večje koncentracije kazenskih postopkov? Novo sodno leto, ki ga je nedavno otvoril predsednik Vrhovnega sodišča, prinaša slovenskemu sodstvu nove priložnosti. Eno od prednostnih področij, ki po besedah Vrhovnega sodišča terja izboljšave, je vsekakor kazensko področje. Že vrsto let tu obstajajo problemi predvsem glede najzahtevnejših kazenskih zadev. V teh zadevah se v povprečju postopki ne skrajšujejo, kvečjemu obratno. Problem je sicer kompleksen in se nikakor ne tiče le sodstva, ena od rešitev pa je tudi večja koncentracija obravnavanja teh zadev. 24.02.2020 09:46
dr. Andraž Teršek Vprašanje »legitimacije in identifikacije« osebe z zahtevanjem osebnega dokumenta je zame temeljno vprašanje demokratične svobode in vladavine prava Zgodilo se je že. Večkrat. Oziroma, dogaja se. Zgodilo se je meni, zgodilo se je znancem, zgodilo se je ljudem, ki so mi o tem pripovedovali, ali mi pisali. Policija nas je na javnem mestu zaustavila le zato, da bi preverila, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Brez posebnega, stvarno utemeljenega razloga. Pač, kar tako in samo s tem namenom; le ugotoviti, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Z zatrjevanjem, da je to naša zakonsko predpisana dolžnost in hkrati z zakonom določena pravica policistov in policistk. 21.02.2020 07:11
mag. Martin Jančar Nekaj utrinkov o pomenu dokaznega prava Tile algoritmi so po svoje zelo zabavna reč. Tako me sedaj neka akademska spletna baza podatkov vsakodnevno zalaga s sugestijami o branju znanstvenih razprav, ki so bolj ali manj povezane z vprašanjem dokaznih standardov. Kriv sem sam, ker sem tam preveč brskal, ko sem se ukvarjal z načelom in dubio pro reo. Dokler me ne prime, da bi ponovno raziskoval kak drug institut, bo pač tako. Tako, kot bi moral počasi poiskati kaj drugega pri Aliekspressu, ker moja zbirka, resda zelo poceni kitajskih ur, že počasi moti mojo boljšo polovico. No, tudi zbirka razprav, ki čakajo, da se jim posvetim, nezadržno narašča in se zato včasih prav z nostalgijo spomnim strokovnih revij, ki so izhajale enkrat na četrtletje in si za kaj več moral resno in fizično brskati po policah v knjižnici. 19.02.2020 09:31
dr. Matej Avbelj Otvoritev sodnega leta Pred kratkim je bilo odprto novo sodno leto 2020. Kot se ob takih slovesnih priložnostih spodobi, je bila tudi tokrat retrospektiva obarvana s perspektivo. Samodiagnoza je zmerno optimistična. Sodstvo po besedah predsednika Vrhovnega sodišča razmere obvladuje, povprečno trajanje zadev se zmanjšuje, enako velja za sodne zaostanke. Predsednik republike je pri tem povzel, da »pravna država, kljub mnogim nasprotnim stališčem, deluje«. Kritiki torej nimajo prav, ali pa sploh ne razumejo, za kaj pri pravni državi gre. Oni si jo namreč zamišljajo drugače. 17.02.2020 07:43
dr. Jernej Letnar Černič Neenaka volilna pravica Zakonodajna veja slovenske državne oblasti v zadnjih letih vsaj v nekaterih primerih ne uresničuje vladavine prava. Do sedaj ni izvršila številnih odločb Ustavnega sodišča. Ta njena praksa jo je v zadnjih nekaj tednih pripeljala v izjemno ustavnopravno situacijo. Izvršiti odločbo Ustavnega sodišča o protiustavni velikosti območij volilnih okrajev še pred naslednjimi volitvami ali ne? 14.02.2020 08:41

© 1989-2020 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.