c S
KOLUMNE
Vlasta Nussdorfer O pravičnosti in poštenosti malo drugače V teh dneh beremo in poslušamo o nekaterih razvpitih sodnih primerih, ki so se obrnili povsem drugače od pričakovanj večine. Vseh nas, ki seveda izjemno zajetnih sodnih spisov niti slučajno nismo videli "od znotraj" in najbrž še koga, ki jih sicer kar dobro pozna. Ko smo spremljali prve medijske objave o "odrezani roki", smo povsem razločno slišali obdolženčevega očeta pripovedovati in celo kazati, kako je do usodnega rezanja roke nesrečnega dekleta prišlo. Obsodba bi lahko "padla" po "televotingu" še isti večer. Zagotovo bi glasila: krivi. Tista "ljudska" seveda. 01.12.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021 08:11
dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021 13:09
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021 09:17
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

22.11.2021 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

19.11.2021 08:29
Vlasta Nussdorfer Nejeverni Tomaži Smo v poznojesenskem času, z vse krajšimi dnevi in daljšimi nočmi, z neverjetno slabimi novicami in tudi že z močno predvolilnim vzdušjem. Medije polnijo samohvale in huda obtoževanja političnih nasprotnikov, kar vseh po vrsti. Tu in tam kak pomirjujoč; glas sprave, morda namenjen zdravstveni krizi. Se bomo v tem boju vsaj poenotili ali še tu usodno razklali, kaj razklali, že kar "pobili"? Se še spomnite stavka dr. Janeza Drnovška o političnem nasledstvu? Zakaj nihče ne izumi zanesljive "pojoče travice"? Mnogi bi se je zelo bali. Tudi tisti s ponarejenimi PCT potrdili. Kako je sploh mogoče, da jih izdajajo celo zdravniki (zaenkrat k sreči sum le za dva)? Kam vse to pelje? Zagotovo v izgradnjo vrednot, na katere smo prisegali desetletja. Smo res že tako daleč? 17.11.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021 07:33
dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

12.11.2021 14:16
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021 08:04
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

08.11.2021 09:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med obljubami in resničnostjo v Glasgowu V tednu globalne podnebne konference COP26 v Glasgowu je znova aktualna lanskoletna raziskava skupine ameriških, evropskih in kitajskih znanstvenikov, ki podaja, kako lahko podnebne spremembe ogrozijo življenja treh milijard ljudi. Njihova raziskava je še ena v vrsti študij, ki že desetletje ali več opozarjajo na škodljive učinke podnebnih sprememb. Če želimo zavarovati človekovo dostojanstvo prihodnjih generacij, morajo države in zasebni sektor skupaj sprejeti učinkovite ukrepe in spremeniti mentaliteto. 05.11.2021 08:45
Vlasta Nussdorfer Vseh vrst "stolčki" Ste kdaj razmišljali o tem, kako potomci kraljev in cesarjev po njihovi smrti zasedajo še "sveže" prestole? Neredko se zgodi, da so zelo daleč od popolnosti, ki bi jo morali izkazovati. Imajo pa seveda "modro" kri in zagotovljeno skoraj brezskrbno prihodnost. Zgodovina pozna številne presunljive zgodbe bojev za posebne "stolčke", zgodaj in zelo premišljeno dogovorjene poroke, ukane in celo sumljive smrti, ki jim je bilo težko najti pravi vzrok. Kaj pa vzgoja za politike in visoke funkcionarje vseh vrst; od najnižjih do najvišjih? 03.11.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Pravna analiza sodbe poljskega ustavnega sodišča Bolj kot se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Po sodbi poljskega ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo, da so 1. člen in 3. odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter 1. odstavek 19. člena v povezavi z 2. členom PEU v nasprotju s poljsko ustavo, se je znova odprlo vprašanje pravne narave Evropske unije in razmerja med nadnacionalnim ter nacionalnim pravom. To je sicer tako staro vprašanje, kot je stara evropska integracija, a se tokrat odpira v novem kontekstu, ki otežuje neposredno razumevanje pravnih dilem, ki jih sproža. 01.11.2021 07:00
dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

29.10.2021 13:19
mag. Martin Jančar Sodstvo med analognim in digitalnim V poznih sedemdesetih letih je moj oče pomagal pri ustanovitvi obrata sicer slovenskega podjetja v Srbiji. Ideja je bila, da se Jugoslavija na ta način enakomernejše razvija in se je zato slovenskim gospodarstvenikom naložilo, da poskušajo ustanoviti podobno uspešne tovarne tudi na področjih, ki sicer niso bila industrijsko razvita. Ideja, kljub dobremu namenu ni bila najboljša v izvedbi, očetu pa, razen manjšega državnega odlikovanja, tudi ni kaj dosti prinesla. 27.10.2021 07:00
dr. Marko Novak Kemis tiktaka naprej

Pandemija covida-19, ki ji ni videti konca, mestoma zakriva druge pomembne družbene zgodbe, ki jih je vendar treba občasno ponovno osvetliti, da ne potonejo v pozabo. Tu bi rad spomnil na eno največjih okoljskih nesreč v Sloveniji, namreč požar v podjetju za obdelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov Kemis na Vrhniki. Sredi maja letos so minila že štiri leta od te katastrofe. Tedaj je bil dogodek v žarišču pozornosti celotne slovenske javnosti, protesti civilne družbe na Vrhniki so bili tedaj prva novica dnevnega poročanja osrednjih medijskih hiš.

25.10.2021 08:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dileme Severnega toka II Severni tok je najdaljši plinovod, ki poteka pod Severnim morjem med Rusijo in Nemčijo. Plinovod Severni tok I je začel delovati pred desetimi leti. Severni tok II pa je bil dokončan v letošnjem letu, vendar še čaka na dovoljenje za začetek obratovanja. Njegovi investitorji poudarjajo, da bo olajšal oskrbo z energijo na evropskem trgu in tako rešil težave nekaterih evropskih držav. Po drugi strani projekt Severni tok II terja skrbno analizo njegovih učinkov z vidika varstva okolja, suverenosti evropskih držav, dobrega upravljanja gospodarskih družb in uresničevanja človekovih pravic. 22.10.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer "Rdeča kapica", tokrat zgolj za odrasle Je sploh kdo, ki za zgodbo o Rdeči kapici ni slišal v prvih letih življenja? V njej nastopajo neodgovorna mama, naivna Rdeča kapica, prebrisan in krvoločen volk, stara, bolna in zvedava babica ter lovec, ki ubije volka, da reši babico in njeno vnukinjo. Le kaj ob vsem tem doživljajo otroci? Pravljica svari, a hkrati otroke povsem zmede. Je res možno preživeti v volkovem trebuhu? Zgolj v pravljici. 20.10.2021 07:00
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021 07:50