c S
KOLUMNE
dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021 00:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Omejitev izhoda iz države Konec preteklega tedna je v odmevni odločitvi Ustavno sodišče s sedmimi glasovi proti dvema do končne odločitve zadržalo uporabo Odloka, ki je v boju s pandemijo začasno zaostril pogoje za izhod iz države. S tem je Ustavno sodišče učinkovanje Odloka v praksi do nadaljnjega odpravilo. Odločitev je vročilo in jo v Uradnem listu objavilo še isti dan, medtem ko je seja sodišča potekala naprej. Tako ni namenilo časa za pisanje ločenih mnenj, ki bi praviloma morala biti objavljena skupaj z odločitvijo, bilo pa je odločeno, da se ta napišejo naknadno, do vključno ponedeljka. Danes, v sredo, ko so vendarle tudi ločena mnenja prvič javno objavljena, vabim k branju obrazložitve svojega glasu,[i] ki pojasni, zakaj menim, da je v tej pomembni zadevi večina postopala argumentativno "nekorektno"[ii] in posledično presodila očitno napačno. 14.04.2021 09:44
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021 08:17
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenska tranzicijska utopija Več kot trideset let je že od formalnega propada nedemokratičnega režima, ki je sistematično kršil človekove pravice in temeljene svoboščine. Na njegovih starih praksah, vzorcih in mentaliteti je nato skoraj pred tridesetimi leti nastala slovenska demokratična in pravna država. A njene institucije do sedaj niso želele učinkovito preganjati preteklih kršitev človekovih pravic. Tranzicijska pravičnost se je zato v zadnjih tridesetih letih izrodila v skoraj sistematično zanikanje človekovega dostojanstva. 09.04.2021 08:27
Vlasta Nussdorfer Prav posebna neenakopravnost 21. marec nekoč ni pomenil le prvi dan pomladi, pač pa tudi svetovni dan Downovega sindroma. Pa se je pomlad premaknila skoraj na 20. marec in 21. je posvečen še marsičemu, tudi poeziji. 2. aprila pa obeležujemo dan zavedanja o avtizmu in v zadnjih letih smo mu posvečali vse več pozornosti, saj smo različne vrste avtizma začeli vsaj prepoznavati in mnogi so lahko upali celo na pomoč. A številni prazniki in posebni dnevi so ob virusu povsem zbledeli ter postali drugorazredni tako kot še marsikatera bolezen in težava ljudi. Kot da se ne zavedamo, da so prav osebe s posebnimi potrebami v sleherni krizi še bolj izpostavljene in ranljive, potrebne dodatne pomoči in skrbi. Tako kot invalidi, starejši in otroci, celo po dopolnjenem 18. letu, če se še šolajo. 07.04.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Avtonomnost, neodvisnost in suverenost Ena od temeljnih rimskopravnih maksim, ki pomembno kroji delovanje javnega in zasebnega prava še dandanes, se glasi: Qui tacet consentire videtur. Kdor molči, kjer in ko bi moral ter mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje. Ugotavljam, da v sodobnem, digitaliziranem in docela mediaziranem svetu ta klavzula preprosto ni več uresničljiva. Še več, od te klavzule se je pravzaprav treba javno ograditi, če želite ohraniti ne le svojo integriteto, temveč predvsem duševni mir in zdravje. Glede na stopnjo zavrženosti in norosti javnih razprav, sploh onih na socialnih omrežjih, ter množico ukrepov in dejanj, ki so popolnoma nezdružljivi z najboljšim razumevanjem tega, kar pravo v ustavni demokraciji zahteva, je povsem nemogoče, predvsem pa nepošteno, ljudem pripisati strinjanje s prakso, ki je izrecno ne grajajo. Tako lahko velja le, da za izrecno javno grajo ali pohvalo sprejemam odgovornost, medtem ko neizrečeno nikakor ne odraža mojega pritrjevanja. 05.04.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021 08:44
mag. Martin Jančar Variatio delectat

Načelno telefonske klice, s katerimi mi poskušajo sporočiti, da je že čas, da se odpravim na posebne, „samo zame“ ukrojene diagnostične preglede, da sklenem prav posebno ugodno zavarovanje ali da sprejmem, ne vem, kakšno oh in ah nagrado, praviloma hitro zaključim. Pri tem poskušam biti vljuden, ker si sam niti predstavljati ne znam, kako mukotrpno delo mora to biti. Načelno sam namreč ne kličem ljudi, če že ni treba, da bi pa kaj takega opravljal za svoj ljubi kruhek, pa me navdaja prav s posebno grozo. Domnevam namreč, da se večina klicev zaključi najmanj z zavrnitvijo, bolj verjetno pa s čim bolj sočnim, kar premore naš in še kak tuj jezik. Ljudje, ki opravljajo to delo, morajo po mojem imeti zelo veliko mero potrpljenja, trdo kožo in verjetno močan želodec.

31.03.2021 08:17
dr. Marko Novak Ustava v epidemiji … in potem

Ustava kot družbena pogodba državne politične skupnosti je dokument trajnejše narave. Tako predvideva različne življenjske situacije, v katerih se nahaja politična skupnost: od blaginje, prosperitete, obdobja »suhih krav«, epidemije in celo vojne. Trenutno smo že leto dni v epidemiji, pri čemer smo priča številnim omejitvam človekovih pravic, o čemer si pred tem niti sanjati nismo upali oziroma smo z nečim podobnim lahko računali le v primeru vojne, ki pa ob dejstvu našega članstva v EU in NATU v sedanjih časih nikakor ni na vidiku – niti v najhujših nočnih morah. V imenu pravice do življenja in zdravja smo državljani skoraj po vsem svetu pristali na drastične posege v naše človekove pravice. To je še posebej »boleče« za zahodne demokracije vajene najvišjih standardov njihovega varstva.

29.03.2021 07:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Cepilna vojna Covid-19 je po celotni Evropski uniji do sedaj terjal že več kot pol milijona življenj. A cepljenje v njenih državah članicah še naprej poteka relativno počasi in z zamudami. Po drugi strani pa globalne velesile kot so Kitajska, Indija in Rusija že uporabljajo cepivo kot orožje mehke diplomacije. Kaj počasnost cepljenja in neenotnost med državami članicami Evropske unije pomeni za prihodnost tega elitnega kluba? 26.03.2021 09:22
Vlasta Nussdorfer Onkraj materializma Je najnovejša zdravstvena kriza kakorkoli spremenila pogled na našo materialistično naravnanost? Smo se (že ali še) pripravljeni čemu odpovedati v zameno za zdravje ali celo preživetje drugih? Poglablja se vidna in nevidna revščina, bogati postajajo bogatejši, govorimo o peščici, ki ima v rokah bogastvo sveta. Pa jih to res tako zelo osrečuje? Teorije zarote so polne opozoril o načrtu manjšine, da obvladuje svet, zmanjša preštevilno prebivalstvo in prevzame oblast. Jih poznate? Cepljenje naj bi bilo smrtonosni pohod, vsi pa čipirani in nadzorovani. Nam zadnja knjiga dr. Marka Pavlihe lahko spremeni mračen odnos do sveta in ljudi v njem? Nam morda pomaga do resnice? Njen namen je zagotovo tudi ta. Je namreč učbenik in vodnik hkrati. 24.03.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Banke NE, kreditojemalci DA; ali priznanje in čast Višjemu sodišču v Mariboru Petnajst let mojega strokovnega dela je bilo namenjenega predvsem pravno-teoretičnemu, pravno-filozofskemu in ustavniškemu študiju, razpravam, analizam, člankom in knjigam o tem, kaj pomeni, kako razumeti, kako interpretirati in kako v praksi, zlasti v sodni praksi, uresničevati ustavno načelo socialne države, v neposredni povezavi s temeljnimi človekovimi in ustavnimi pravicami do osebnega socialnega dostojanstva, pravne zaščite lastnine, doma, družinskega življenja, dela, socialne varnosti in svobode v najširšem pomenu besede. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 877/2020, opr. št. VSM00041664, z dne 15. decembra 2020, občutim kot nagrado za moj vztrajni in odločni, poklicni in javni trud. 19.03.2021 12:12
mag. Martin Jančar Posilstvo Naj na začetku postavim jasno trditev, da ne bo napačno razumljeno, to kar bom napisal v nadaljevanju. Vsak spolni odnos, ki ne temelji na vzajemni volji udeleženih (ne glede na to koliko in kakšnega spola so), je nezaželeno ravnanje. V tem smislu je tudi jasno, da je takšno ravnanje deviacija normalnosti in, da jo je potrebno, kot tako tudi obravnavati. To nazadnje pomeni tudi s kriminaliziranjem takšnega ravnanja oz. opredelitvijo takšnega ravnanja kot kaznivega. Pika. 17.03.2021 07:56
dr. Marko Novak Je v Sloveniji pravnic in pravnikov preveč? V slovenski splošni javnosti že dolgo kroži misel, da je pri nas pravnic in pravnikov preveč. Da pravne fakultete – in pred poldrugim desetletjem se je celo pojavila še ena – producirajo preveč diplomantov, za katere na trgu dela ne bo mesta in bodo več let životarili na Zavodu za zaposlovanje. To se torej zdi nekakšna javna mantra, ki ji pogosto pritrjujejo in jo še utrjujejo v strokovni javnosti. Toda po drugi strani statistika Evropske komisije zatrjuje nasprotno in zato se zdi primerno razmisliti, zakaj je tako oziroma kje dejansko smo. 15.03.2021 08:13
prof. dr. Jernej Letnar Černič Raziskovalec siamskega kraljestva Slovenska družba in njen javni prostor pogosto zavržeta posameznike, ki plavajo proti toku. Njihove zgodbe največkrat ostanejo nenapisane. Če pa se že napišejo, se jih zavrže na rob javnega prostora. Središče je rezervirano za ljubljence samooklicane slovenske kulturne elite. Eden takih primerov je življenjska zgodba Ferdinanda Lupše, ki je na začetku prejšnjega stoletja odkrival za Slovence takrat nedostopne zemeljske kotičke. 12.03.2021 08:19
Vlasta Nussdorfer Vsak s svojim prstnim odtisom Pogosto premišljujem o ljudeh in njihovih lastnostih. Čedalje pogosteje, saj se jih je z leti in desetletji nabralo ogromno. Ne le najbližjih, pač pa tudi takih, ki jih spremljam od daleč in predvsem prek različnih medijev. Od povsem običajnih do znanih, razvpitih, odhajajočih in prihajajočih. Hitro zaslutim zakaj je kdo točno tak, se morda spreminja, kakšne zamere in strahove nosi v sebi, bo "zvezda" ali "lunina mena", morda zgolj "utrinek", si ga velja zapomniti ali preprosto izbrisati. 10.03.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Orbanizacija Slovenije Predstavniki civilne družbe, velikega dela medijev ter fakultete, ki je novinarje teh medijev skorajda brez izjeme izobrazila, so v Evropskem parlamentu, še prej pa čez vrsto drugih forumov, lansirali tezo, da v Sloveniji v zadnjih mesecih pod vladavino te oblasti nezadržno prihaja do orbanizacije Slovenije. Ker je Orban v Sloveniji postal en tak črni mož, s katerim se opleta vsepovprek in straši državljanke in državljane, menim, da je prav, da si pogledamo, kaj je Orban res storil na Madžarskem, nato pa si boste sami lahko odgovorili, kakšno je stanje v Sloveniji in kdo ga je zakrivil. 08.03.2021 00:00
dr. Andraž Teršek S sliko (z dejstvi) ni nič narobe - če in ko se vsi pretvarjajo, da ni nič narobe Po koncu včerajšnjega televizijskega informativnega programa na javni RTV mi je kolega poslal sporočilo - sms: »Bojim se, da so nas vse do konca poneumili.« Nisem mu odgovoril. Besede »strah«, »vse«, »do konca« (najverjetneje je mislil »nepovratno«) in »poneumili« so bile preveliko večerno breme. Prevelik miselni izziv. Tudi trpka bolečina. Zametek tesnobe. Zanikati si nisem drznil. Pritrditi nisem želel. 05.03.2021 12:12
mag. Martin Jančar Nemški sodniki o težavah nemškega sodstva V bistvu knjig, ki jih napišejo nemški sodniki, ni niti tako malo, tudi ne takšnih, ki so dokaj kritične do lastne funkcije oz. poklica. Pred časom sem že pisal o knjigi Stephana Zantkeja: Če je Nemčija tako sr..., zakaj ste tukaj, vmes pa sem prebral ali preposlušal še nekaj drugih. Če pustimo dela velikih imen nemškega pravosodja, kot so Hans Jürgen Papier ali Thomas Fisher, me gotovo najbolj zanimajo mnenja prvostopenjskih sodnikov. Zgoraj navedeni je eden od njih, dokaj kritični pa so do stanja svojega stanu še npr. Patrick Burow, Jens Gnisa in Thorsten Schleif. Naslovi njihovih del (npr. Konec pravičnosti - Sodnik bije plat zvona, Pravosodje pred breznom – sodnik obtožuje in Sodba: Nepravično – Sodnik razkriva, zakaj je pravosodje zatajilo) so seveda oblikovani tako, da se knjige bolje prodajajo, a ni mogoče zanikati, da argumenti, ki jih navajajo, nimajo teže. 03.03.2021 07:41
dr. Marko Novak PDI in kamena doba? Pravniški državni izpit (ali s kratico PDI) je v karieri pravnika velika prelomnica. Je namreč vstopnica za opravljanje najpomembnejših del v pravnikovem praktičnem delu. Zato ni čudno, da mu nekateri pravijo tudi »zrelostni izpit« za poklic pravnika. Kot logični zaključek pripravništva se zdi nekakšen »obred« iniciacije v pravniški poklic, zato se zdi njegov psihološki del vsaj tako pomemben kot epistemični del. Toda z njegovim trenutnim izgledom verjetno ni nihče zadovoljen. Vsaj od časa, ko sem ga sam opravljal, tj. pred približno 25 leti, se ni bistveno spremenil. Zato bi kakšen današnji kritik morebiti dejal, da je še iz »kamene dobe«. Pa je res? 01.03.2021 08:04