c S
KOLUMNE
dr. Marko Novak Mar bomo res naposled dobili pokrajine?

Na portalu IUS-INFO sem pred dnevi z veseljem prebral novico, da se ponovno obuja ideja o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Še več, ne gre le za pogrevanje ideje, ki so jo je pred časom spet premlevali že tudi drugi (npr. Predsednik republike), ampak za pravo strokovno zasnovano akcijo, ki ima svojo natančno razdelano strategijo. Zadnjo tovrstno akcijo, iz let 2007/08 pod taktirko takratnega ministra Žagarja, je prekinila gospodarska kriza. Počakati je bilo treba na konjunkturo in zdaj je res pravi čas, če že ne malce zamujamo. No, za take dolgoročne, državniške projekte enostavno ne sme biti prepozno!

22.07.2019 07:20
dr. Andraž Teršek Nelegitimnost oblasti? Legitimnost je v politični teoriji in filozofiji pomemben koncept, tudi prvina. Sodobna pravoslovna in politična teorija znatno presegata goli formalni vidik legitimnosti in odločno stojita v polju vsebinske, materialne legitimnosti (enako velja za koncepta »vladavina prava« in »demokratičnost«). Osrednje vprašanje je vprašanje dobrega, kakovostnega, upravičenega – legitimnega upravljanja družbe. Torej dela (ravnanj), drže in politične etike odločevalcev – javne oblasti. Oceni legitimnosti vsakokratnih političnih ravnanj, razmerij in odločitev predhodi ocena o izpolnjenosti temeljnih izvorov, kriterijev in meril legitimnosti (o tem podrobno v monografiji Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). 19.07.2019 08:48
mag. Martin Jančar Prepričljivost in posledice Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve. 17.07.2019 09:21
dr. Marko Novak Pravni Davidi in politični Goljati Na odnos med politiko in pravom lahko gledamo z vidika ontološke diference, a tudi komplementarnosti stvarnega in normativnega: politika zagotavlja vsebinskost in dinamičnost, pravo pa obliko, regulativo ter statičnost. Za uspešno delovanje družbe je pomembno, da sta si nekako v ravnovesju. To zagotavlja stabilnost družbe. Politika je sicer vedno malce pred pravom, dinamika vedno pred statiko, življenje (npr. Bergsonov élan vital) pred normami. Vse lepo in prav, dokler se zdi politika na vajetih. Tiste najbolj čvrste, trdne družbene smernice so ustavne norme kot izraz družbene pogodbe neke skupnosti. V tem poletnem času pa imamo v Sloveniji v tem smislu težave: mislim na izvrševanje odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol in parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pravosodja v primeru Kangler. 15.07.2019 08:17
dr. Jernej Letnar Černič Ideologija na Ustavnem sodišču Ustavne sodnice in sodniki niso roboti, ki bi lahko le tehnično in suhoparno presojali o ustavnih pritožbah, pobudah in zahtevah. Oblikujejo in prežemajo jih njihova vzgoja, zasebno življenje, izobraževanje, svetovnonazorska stališča in ostali življenjski dejavniki. Iz njihovih odločb in ločenih mnenj zato izhaja vsakokratna sodniška ideologija. 12.07.2019 09:26
Vlasta Nussdorfer VII./10. Vrag je vzel šalo

S tem stavkom je svoj nastop na drugem posvetu predsednika republike o podnebnih spremembah začela dr. Lučka Kajfež Bogataj. Tokrat je predsednik na predstavitev in soočenje stališč poleg predstavnikov oblasti, zlasti ministra in državnega sekretarja, pa tudi znanih okoljskih strokovnjakov in nevladnikov prvič povabil tudi vse parlamentarne stranke, kar je bil zagotovo svojevrsten izziv.

10.07.2019 08:16
dr. Matej Avbelj Koalicija protisvobode Trditev, v skladu s katero imamo danes v Sloveniji opravka z najmanj liberalno vlado v vsej poosamosvojitveni zgodovini, nikakor ni daleč od resnice in še manj pomeni kakršnokoli pretiravanje. Že od samega začetka, ko so podjetnike naganjali v tujino, celo ob asistiranju visokih pravosodnih akterjev, se dogaja organizirana kampanja zoper vse, kar je zasebno in s tem vir svobode posameznika kot ekonomskega temelja njegove samouresničitve. Najbolj očiten je napad na področje sekundarne socializacije, ki ga predstavlja šolstvo, kjer se pod taktirko ministrstva za izobraževanje posega v svobodo izobraževanja po celotni vertikali od vrtcev do znanstveno raziskovalnih ustanov. Ampak to zmoti le redke. Zato pa gre rdeča lokomotiva dalje. Zdaj so na vrsti nepremičninske agencije. 08.07.2019 08:12
dr. Andraž Teršek ZA »pozitivno – dolžno« razumevanje ustavne pravice do zdravja

Pravica do zdravja, podobno kot pravica do zdravega življenjskega okolja, seveda tudi pravica do kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema kot takšnega (sistemske – politične, pravne in sodne - ureditve in prakse zagotavljanja, spremljanja in vzpostavljanja zdravja ljudi) … so temeljne ustavne pravice. Tudi pomemben del pravnih dolžnosti socialne države. Zato so hkrati pomemben segment ustavnopravne doktrine o pozitivnih obveznostih (socialne) države.

05.07.2019 11:41
mag. Martin Jančar Neusmiljeni sodnik Stephan Zantke in njegova knjiga Algoritmi, ki ponudijo v spletnih trgovinah v branje literaturo, za katero nekako presodijo, da ti bo ustrezala, so prav zanimivi. Tako sem pred kakim mesecem iskal Alexyjevo Theorie der Grundrechte (Teorija temeljnih pravic), ko mi je Bezosova pošast ponudila knjigo, na naslovnici katere je bila slika sodnika. Po celotni višini naslovnice se razteza slika možakarja v sodniški togi – avtor osebno, sodnik sodišča v Zwickauu, mestu v deželi Saški. Če bi že to koga v naši deželi privedlo do potrebe, da sproži ustrezne postopke pred ustreznimi komisijami, je bil naslov še bolj zanimiv: »Wenn Deutschland so scheiße ist, warum sind Sie dann hier? – Ein Strafrichter urteilt« (oziroma v prostem prevodu: »Če je Nemčija tak drek, kaj počnete potem tukaj? – Sodbe kazenskega sodnika«; https://www.m-vg.de/riva/shop/article/15133-wenn-deutschland-so-scheisse-ist-warum-sind-sie-dann-hier/). 03.07.2019 08:32
Jan Zobec Mikro-ukinitev ustavne demokracije Med sodobnimi pravniki bi najbrž težko našli koga, ki v ustavni demokraciji ne bi videl trenutno najoptimalnejše ureditve človeškega sobivanja. Zakaj večinska demokracija kot oblika upravljanja javnih zadev, po kateri ima oblast večinski del ljudstva, lahko privede do katastrof, kakršne je človeštvo izkusilo v prejšnjem stoletju, ni treba razlagati. Ljudstvo nikakor ni brez nevarnostnih potencialov, večina, četudi še tako prepričljiva in enotna, bolj ko je kompaktna, večja je verjetnost, da nima prav. In še večja je verjetnost, da bo poteptala, izničila ter izbrisala pravice tistih, ki so ostali v manjšini. 01.07.2019 07:10
dr. Jernej Letnar Černič 25 let Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Samostojnost in državnost slovenske države je utemeljena na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nastala je zaradi njihovega sistematičnega kršenja v nekdanjem totalitarnem režimu. Državne oblasti v današnjem času pogosto poudarjajo, kako dobro pri nas varujemo človekove pravice, a praksa kaže drugače. 28.06.2019 11:27
Vlasta Nussdorfer VII./9. Posebna "predstava" pred dnevom državnosti Zakon o varuhu človekovih pravic v 2. odstavku 43. člena določa, da mora varuh poročilo za preteklo leto predložiti najkasneje do 30. septembra, kar pomeni, da bi ga delovna telesa in državni zbor obravnavali pozno jeseni, če ne kar ob koncu leta. Kakšen smisel bi to imelo, ko pa gre za leto pred tem? Dosedanja so bila zato predsedniku parlamenta predana do poletja in nato dosledno obravnavana v oktobru oziroma zaradi volitev leta 2018, res šele v novembru. Na začetku mandata varuhinje sem ga za predhodnico predala prve dni julija 2013, sklenila pa, da ga bom vsako naslednje leto izročila mesec dni prej, kar je bilo za mnoge utopično, a sem se tega strogo držala in ga za zadnje leto - 2018, vsem trem predsednikom predala pred iztekom mandata, to je 20. februarja 2019. 26.06.2019 08:33
dr. Andraž Teršek O neavtonomiji in nadzbirokratiziranosti univerz in fakultet (tudi) pri postopkih izvolitev v akademske nazive Večkrat sem že zapisal ali glasno razmišljal pred javnostjo (in pri tem nisem bil osamljen), da slovenske univerze in fakultete niso zares avtonomne. Niti, ko gre za tako prvinska akademska vprašanja, kot so učni načrti in študijski predmeti, ali postopki za izvolitve v akademske (učiteljske in raziskovalne) nazive. Marsikdo s to tezo ne soglaša. Veliko kolegov in kolegic pa ji pritrjuje. 21.06.2019 07:25
mag. Martin Jančar Nekaterih stvari ni mogoče opravičevati …

Poklici, ki so povezani s določenimi pritiski, so že po naravi bolj izpostavljeni konfliktom in reakcijam tistih, na katere je pritisk usmerjen – spomnite se samo risalnih žebljičkov na sedežih učiteljev in učiteljic ter podobnih bolj ali manj duhovitih stvari. Temu se seveda posameznik izogne, če si izbere poklic, ki takšnih situacij zaradi narave dela ne pozna. Nekateri poklici omogočajo, da se skorajda v celoti izključiš iz medčloveške interakcije. Če nočeš težav, se je še najbolje ukvarjati s takšnim delom. Z ljudmi so pač vedno križi in težave.

19.06.2019 10:05
dr. Marko Novak Pretirana bojazen sodstva pred umetno inteligenco V svetovni strokovni javnosti (glej spletni portal Artificial lawyer), ki se zanima za vprašanja pravne tehnologije (legal technology), pravne analitike (legal analytics) ter predvidevanja (sodniških) odločitev (predictive justice) – vse področja povezana z umetno inteligenco, je v prejšnjem tednu odmeval 33. člen novega francoskega zakona o sodniški reformi. Ta z očitnim namenom omejevanja sodne analitike in predvidevanja sodniških odločitev kaznuje objavo statističnih podatkov o delu posameznih sodnikov s kaznijo do petih let zapora. 17.06.2019 09:36
dr. Jernej Letnar Černič Kresna noč

Domačini bodo čez dober teden v noči na šentjanževo kot vsako leto prižgali kres na vrhu ponosa Katalonije, gori Canigó, ki se sicer nahaja na francoski strani Pirenejev. Letošnje praznovanje bo za Katalonce dosti bolj trezno in manj evforično kot še pred dvema letoma, ko se še niso razblinile njihove sanje o lastni državnosti.

14.06.2019 10:03
prof. dr. Marko Pavliha Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija

Gospod Justus Lipsius iz 16. stoletja slovi kot flamski filolog, filozof, humanist, profesor in pisatelj, ki je obudil antični stoicizem in ga prikrojil krščanstvu. Z njegovim imenom se ponaša zajetna stavba v Bruslju, kjer sta nekoč zasedala Svet Evropske unije in Evropski svet, danes pa poleg administrativnega osebja gosti predvsem konference, seje, sestanke in groteskna zaslišanja.

12.06.2019 11:33
Vlasta Nussdorfer VII./8. Je slovensko pravosodje (že) prijazno do otrok? Kako je v našem pravosodju v resnici poskrbljeno za otroke? Ti se v njegovem »kolesju« lahko znajdejo kot nič krive žrtve kaznivih dejanj, pa tudi kot udeleženci, morda le posredni, v drugih postopkih, ki so jih sprožili odrasli in pri katerih otroci ne nosijo nobene odgovornosti. Seveda pa so lahko med 14. in 18. letom tudi storilci kaznivih dejanj oziroma zgolj osumljeni njihove storitve, kar jih prav tako zaznamuje. Se ob tem zavedamo, da lahko status žrtve v prihodnosti zlahka zamenjajo za status storilca, običajno celo nasilja? Jim je pri tem nudena ustrezna pomoč, jih razbremenimo težav žrtve, odstranimo storilca, poskrbimo za stike, ki jih ne obremenjujejo še dodatno? Je zaslišanj oziroma pogovorov z njimi res manj, se srečajo zgolj z enim izvedencem, in to v prijaznem okolju? Se z njimi ukvarjajo le specializirani strokovnjaki, daleč od soja medijskih luči in pogrevanja njihovih žalostnih zgodb pred vso javnostjo? Koliko let trajajo postopki, kakšen obliž je zanje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice in kdaj do nje sploh pride? 11.06.2019 10:22
dr. Matej Avbelj Čudna država Živimo v državi številnih čudes. Naravne lepote vzburjajo in privabljajo turiste. Družbeno ustvarjena čudesa po slovensko pa razburjajo in odganjajo, v tujino ali vsaj v zasebnost, domačine. V preteklem tednu se je porodilo več čudes. Njihova izvirnost in daljnosežnost priča o genialnosti, sistemskosti in dobri ekonomski ter oblastveni podprtosti  njihovih ustvarjalcev. Težava je le v tem, pa še ta vse bolj zanemarljiva, da imajo ta naša čudesa često bolj malo opraviti tako s pravom kot z resnico. V tej kolumni se dotikam samo enega prečudnega čudesa: odgovornosti za bančno luknjo. 10.06.2019 08:45
dr. Andraž Teršek Ustavne pravice delavcev: trije aktualni problemi

(Namesto odprtega pisma pristojni ministrici in pristojnemu odboru DZ)
Pred dnevi sem na Evropski Pravni fakulteti v Ljubljani, v okviru predmeta Teorija in praksa socialne države, pogovorno gostil kolega Marka Blatnika. Tudi v smislu akademskega dogodka ob izidu novega Komentarja Ustave Republike Slovenije. Kolega je, kot smiselno nadaljevanje najinega nedavnega intervjuja v dveh delih, objavljenega na tem spletišču, izpostavil tri velike pravne problem v praksi. Zadevajo temeljne pravice delavcev in delavcev invalidov. Posebej smo govorili o problemu razlikovanja med “odpravnino” in “odškodnino” ob prenehanju delovnega razmerja, o problemu ničelne pravne zaščite delavcev invalidov in o problem zakonodaje in politike glede dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

07.06.2019 07:36