c S
KOLUMNE
Vlasta Nussdorfer Kaj vse skrivamo Vas je kateri izmed tragičnih dogodkov v zadnjem času še posebej pretresel? Bi verjeli, da je lahko truplo več let v stanovanju, ne da bi kdo resno posumil, da vse le ni tako, kot bi moralo biti? In kakšna je oseba, ki uspe svojo mrtvo mamo tako dolgo skrivati in celo dvigovati njeno pokojnino? Kaj vse še skrivajo stene naših domov? Zgodilo se je celo v času pred korona krizo, ki bi ji hudo odtujenost morda pripisali. Dogodek je tako še en v nizu mnogih, ki jih je včasih poznala zgolj tujina. Takrat smo govorili: pri nas to ni mogoče. Pa je in šokantna najdba se je zgodila prav v mesecu, posvečenemu boju proti nasilju. Molk je v preteklosti zagotovo skril še marsikaj. 02.12.2020 00:00
dr. Marko Novak Kdaj do vse sodne prakse na spletu? Glede na trenutno vročo debato o javnem dostopu do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov ter objavljanju sodb, se zdi smiselno -- dokler je železo še vroče – najprej ponoviti apel k objavi prvostopenjskih sodb na spletu. Zadeva vsekakor ni nova, saj jo je že pred leti sprožil bivši Minister za pravosodje, Goran Klemenčič. Projekt je stekel, a, kot je bilo slišati, so bili nekakšni »tehnični problemi« in je vse skupaj na žalost zastalo. No, vsekakor bi projekt bilo vredno ponovno obuditi, ob tem pa še doobjaviti preostale sodbe višjih sodišč, kar bi vodilo do objave sodne prakse v celoti. 30.11.2020 07:43
dr. Andraž Teršek O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil “Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.”

 

 27.11.2020 14:00
mag. Martin Jančar Administrativno zlo Verjetno ni napaka, če se človek, ki odloča o zadevah, ki posegajo neposredno v življenja posameznikov, sprašuje, kakšne napake lahko stori. Predvsem, kako se jim izogniti, in če to ni mogoče, kako odpraviti bodisi napake bodisi njihove posledice. Da se napake pojavljajo in niso samo stvar nepremišljenih političnih ali osebnih odločitev, je po mojem jasno. 25.11.2020 00:00
dr. Matej Avbelj Pravno o vladavini prava v EU Pismo predsednika vlade Republike Slovenije, v katerem izraža (najmanj) skepso do predlaganega mehanizma za zagotavljanje vladavine prava skozi sistem pogojevanja proračunskih sredstev EU,  je v Sloveniji povzročilo pravi politični, medijski in civilnodružbeni vihar. Kot državljan in homo politicus pismo vrednotim negativno, obenem pa se čudim nad politično hipokrizijo drugega dela političnega prostora, ki se v evropskem prostoru zaklinja k spoštovanju vladavine prava, v Sloveniji pa celotno obdobje tranzicije posredno ali celo neposredno prispeva k temu, da se nikakor ne moremo razviti v resnično demokratično in pravno državo. Ampak tako pač je. Tega se najbrž ne da spremeniti. Tisto, kar zmoremo, pa je oceniti pravno prepričljivost predlaganega mehanizma za zagotavljanje vladavine prava v EU. 23.11.2020 00:00
dr. Jernej Letnar Černič Javnost sojenja Javnost sojenja je predpostavka poštenega sodnega varstva. V ustavni demokraciji mora sodna veja tako kot obe drugi veji oblasti delovati pod drobnogledom kritične javnosti. Javnost sojenja sama po sebi še ne naredi sojenja poštenega. Po drugi strani je nejavno sojenje praviloma že a priori nepošteno. Čas je že, da se sodna veja popolnoma odpre, saj bo le tako lahko zvišala legitimnost in kredibilnost ter posledično zaupanje javnosti. 20.11.2020 09:05
Vlasta Nussdorfer Nekoč, danes, jutri

Vas mika, da bi se zbudili, ko bo vse mimo? Imamo strokovnjake, ki dan za dnem iščejo izhode in rešitve, a jim mnogi celo ne zaupajo. Svet je prišel do točke izgorevanja, narava nam je začela vračati slab odnos, ki smo ga imeli do nje desetletja. Ljudje so si postali največji sovražniki. Delimo jih na "naše in vaše". Napredek je kdaj celo zanka, zlasti za otroke. Se bomo znali boriti za svet brez nasilja in razvajenosti, za svet vrednot? Bomo znali ceniti to, kar je bilo pred kratkim tako samoumevno?

 18.11.2020 06:12
dr. Marko Novak Boj za razumevanje sodbe

Pravi vik in krik je v splošni in strokovni javnosti povzročila kritika sodbe Vrhovnega sodišča (VS), št. X Ips 4/2000, ki jo je podal kolega prof. Toplak. Sodbo Upravnega oddelka VS je celo  označil za najbolj škodljivo sodbo desetletja. Kritika je letela predvsem na domnevno onemogočanje dostopa javnosti do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov in, med temi, celo tudi do pravnomočnih sodb. Sodba naj bi v korist bolj restriktivnih določb tožilskih in sodniških postopkovnikov (kot leges specialis) izničila veljavo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) (v tem primeru lex generalis), s katerim naj bi bile omenjene določbe v konfliktu. 

 16.11.2020 08:11
dr. Andraž Teršek Mora ZPIZ prekiniti dolgoletno (protiustavno) prakso neugotavljanja poklicnih bolezni zavarovancev? Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu vsakodnevno soočava s kršitvami ustavnih, delavskih in socialnih pravic (nekatere tipične kršitve so na primer popisane v knjigi Teršek: Pravna ignoranca škodi. Kritika pravne prakse 1 in 2 in v knjigi Etika politike), sva etično dolžna opozoriti na anomalije v sistemu, ki povzročajo škodo državljanom in pomenijo poseg v javno korist in v splošno dobrobit ljudi, ne samo v posameznikove pravice, svoboščine in pravno varovane interese. 13.11.2020 00:00
mag. Martin Jančar Imuniteta zdravnikov? Pobuda Slovenskega zdravniškega društva Vladi RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer, je v slovenskem prostoru naletela na precej odzivov. 11.11.2020 09:16
prof. dr. Marko Pavliha Od rojstva IUS-INFO do novih zgodb iz stare Jugoslavije

“Če se z navedenimi pravili ne strinjate, se lahko izključite, če pa se strinjate, se lahko registrirate ko uporabnik sistema IUS-INFO in nadaljujete z delom.
Sistem vas bo nato spraševal, katere nastavitve bi želeli imeti. Nikar se ne prestrašite, če ne veste natančno, kaj pomeni katera od posameznih nastavitev! Preprosto pritisnite na tipko ENTER in nadaljujte, nastavitve lahko kasneje vedno spremenite v sekciji NASTAVITVE."

 09.11.2020 00:00
dr. Jernej Letnar Černič Pat pozicija Mednarodna skupnost se v danem trenutku nahaja v anarhičnem položaju. Vsega ne gre pripisati epidemiji. Zadnja leta kažejo, da so vse manj pomembni institucije, pravo in sodelovanje, temveč vse bolj moč, ozki parcialni interesi ter kričanje na ves glas preko družbenih omrežij. Tudi ta teden ni bilo nič drugače, kot kažejo volitve v Združenih državah. 06.11.2020 09:12
Vlasta Nussdorfer Negotovost, ki mlade pravnike "ubija" Natančno vemo, kdaj bo otrok vstopil v prvi razred, čez koliko let bo, če bo seveda uspešen, šolo končal, koliko bo trajalo srednješolsko obdobje in izbrana fakulteta. Ne vemo sicer, ali jo bo uspešno premagoval, a vse bo odvisno predvsem od njega samega. Današnji študentje prava že leta vedo, kaj pomenijo dobre ocene in kako jim bo njihovo povprečje krojilo pot do pripravništva. Prav slednje pa je osnovni pogoj za pristop k pravniškemu državnemu izpitu (PDI). 04.11.2020 07:54
dr. Marko Novak Inflacija neuspelih kandidatur Presenetila me je novica, da je tudi kandidatura prof. Klemna Podobnika za sodnika Splošnega sodišča EU padla v vodo. Po prof. Marku Pavlihi je to že druga zaporedna zavrnitev kandidata iz Republike Slovenije za to sodišče. Ob tem smo bili predhodno priča še nekaj zavrnitvam kandidatov za to sodišče v parlamentu. Trenutno na tem sodišču nimamo nobenega slovenskega sodnika, četudi smo upravičeni do dveh. A izgleda nismo sposobni predlagati primernih kandidatov, kar že meji na fiasko. Toda tu našega problema s kandidaturami za visoka sodniška mesta v zadnjem času še ni konec. Zapleta se v tujini, zapleta se doma: pred kratkim sta bila v parlamentu zapored zavrnjena dva kandidata za ustavna sodnika, časovno med njima pa še kandidat za vrhovnega sodnika. Kaj se torej dogaja? 02.11.2020 00:00
dr. Andraž Teršek Izredno stanje in »razglašeno« izredno stanje ali To ni ta naša razglednica Kako si pravniški kolegi »predstavljajo« izredno stanje in razloge zanj? Posebej v izrednem stanju, ko ni »razglašeno« izredno stanje in je razglašena epidemija, ki po stališču večine sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča »traja ves čas«, mnogi ljudje pa se še vedno sprašujejo, ali je ali ni razglašena? Katere pravice in svoboščine bi »morala« država »razveljaviti«, da bi šlo za izredno stanje? Koliko pravic: večino, vse, razen…? In zakaj bi jih »morala« razveljaviti, če bi bilo »razglašeno« izredno stanje, ko jih le načeloma in le »sme« razveljaviti – če so za to izpolnjeni ustavnopravni pogoji? 29.10.2020 17:45
mag. Martin Jančar Ob noveli ZKP-O V kratkem se bo ponovno spremenil Zakon o kazenskem postopku (ZKP), saj pričakujemo novelo ZKP–O. O tem, da so spremembe osrednjega procesnega zakona že krepko preko polovice abecede v času odkar je sprejet, po moji oceni ni več potrebno zgubljati besed. So odraz osrednje pomanjkljivosti procesnega zakona, na katero je bilo opozorjeno že ob njegovem sprejemu, in sicer da gre za neke vrste vmesni zakon, dokler pač ne bomo opredelili novejšega, modernim časom prilagojenega postopka. O tem, da tega koraka nikoli nismo naredili, sem se že večkrat kritično in tudi javno izrekel. 28.10.2020 00:00
dr. Matej Avbelj (Ne)ustavnost t.i. policijske ure V zaledju akutne javnozdravstvene krize, ki jo povzroča drugi virusni val, se je odstrlo tudi zanimivo ustavnopravno vprašanje. Kakšna je razlika med »omejitvijo« in »prepovedjo« uresničevanja neke človekove pravice na eni strani ter njeno »razveljavitvijo« na drugi strani? Odgovor na to vprašanje terja razmejitev med 15. in 16. členom ustave. Potreba po prepričljivi utemeljitvi te razmejitve v teoriji postaja vse bolj očitna, ker se v praksi poraja vse več trditev, da nekateri oblastveni posegi v človekove pravice v času epidemije niso več ustavno dopustni v okviru 15. člena, temveč v skladu s 16. členom ustave zahtevajo razglasitev izrednega stanja. 26.10.2020 00:00
dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic v času epidemije Epidemija neposredno posega v uresničevanje človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Nekateri posamezniki zaradi posledic virusa umirajo, drugi so dolgo časa v bolniškem staležu, tretji več mesecev trpijo za posledicami okužbe, četrti trepetajo za svojo delovna mesta oziroma jih izgubljajo. Evropske države za varstvo pravice do življenja in zdravja sprejemajo ukrepe, s katerimi na podlagi ustavno dopustnih omejitev posegajo v številne relativne človekove pravice in temeljne svoboščine. Kdo vse je zavezan varovati človekove pravice in temeljne svoboščine v času epidemije? Kakšna je pravna narava teh obveznosti? 23.10.2020 09:12
Vlasta Nussdorfer Zgodovinski dogodek Zakaj zgodovinski? Ker je predsednik republike prvič v tridesetletni zgodovini samostojne Slovenije na srečanje v predsedniško palačo povabil najvišje predstavnike treh vej oblasti. Tema: načelo delitve oblasti - (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje. Demokratične družbe, ki temeljijo na vladavini prava, namreč zahtevajo, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. Pa so res? Kako to doseči in kakšen je sistem zavor, kako je z ravnovesji in odvisnostjo, predvsem pa, ali lahko vsaka od njih sploh samostojno izvršuje svojo z ustavo varovano funkcijo? Veliko vprašanj in predvsem pričakovanj. Pa smo dobili odgovore ali so udeleženci ostali zgolj na svojem terenu? 21.10.2020 07:00
dr. Marko Novak Burni časi za človekove pravice Živimo v burnih časih. Borba s pandemijo covid-19 je prinesla izredno družbeno situacijo, takšne izjemne okoliščine pa ustvarjajo tudi pravo »ustavno dramo« glede omejevanja nekaterih temeljnih človekovih pravic. Po Ackermanovem vzoru bi lahko rekli, da gre za t. i. ustavne dogodke (constitutional moments). Vendar ne v smislu političnih ali revolucionarnih prevratov, ob čemer je omenjeni ameriški profesor v luči prelomnih dogodkov v vzhodni in srednji Evropi ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih skoval ta izraz. Zdaj gre za drugačno življenjsko, družbeno – in posledično tudi pravno – dramatiko, ki jo je spisal uničujoči virus. 19.10.2020 09:37

© 1989-2020 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.