c S
KOLUMNE
prof. dr. Matej Avbelj Zaton parlamentarne odgovornosti Tiho, a s precej politične škodoželjnosti in klasične slovenske medosebne privoščljivosti, se je v delovanje naše ustavne demokracije prikradel nov sistemski problem. Nezmožnost pravočasnega imenovanja sodnikov na vrhunske sodne položaje. Dunja Jadek Pensa je tako ustavna sodnica že več kot deset let, pa čeprav je po ustavi njen mandat omejen na devet let. Podobno je bila Slovenija vse do nedavna tudi brez sodnika na Splošnem sodišču EU, pa čeprav bi morala imeti dva. Vse kaže, da se nam podobna zgodba utegne zgoditi tudi s sodnikom na Sodišču EU. Razlogi za opisano stanje so sicer različni. Medtem ko so bili v primeru Splošnega sodišča ti predvsem na strani kandidatov, pa gre v drugem primeru domala za izključno odgovornost Državnega zbora. 02.08.2021 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava zadev na ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že desetletja najvišji evropski varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Številni prebivalci evropske celine ga dojemajo ne le kot evropsko, temveč tudi kot najvišje domače sodišče. Ali lahko ESČP po sprejetju nove strategije za prednostno obravnavo zadev še naprej učinkovito varuje človekove pravice? 30.07.2021 09:22
Vlasta Nussdorfer Komu (še) lahko zaupamo Spominjam se časov brezmejnega zaupanja v nekatere ljudi in njihova dejanja. Če je nekaj rekel učitelj, si mu preprosto verjel. Če so ti svetovali starši, si bil prepričan, da to drži. Verni so povsem verjeli verskim poglavarjem, le pri politiki smo imeli pogosto vsaj manjše zadržke. Nikoli ni bila tako sveta, da bi si prislužila brezpogojno zaupanje ljudi. Pritrjevali smo sicer določenim novicam, ki smo jih prebrali in mnogim novinarjem, ki so jih posredovali. Tu in tam so bili nekateri skoraj bogokletni, zasejali so dvom in nam dali misliti. Čedalje bolj in pogosteje. Vse se je počasi spreminjalo in tudi mi. Nič več ni bilo tako kot nekoč. Nič več. Novic je bilo ogromno in imel si možnost izbire. Celo resnice, na katero so sicer tako radi prisegali eni in drugi. In komu tedaj zares verjeti? Če sploh. 28.07.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Vse je prav in vse je narobe - vmes pa je človek in njegove dileme

»Ne želim policijske države. Ne želim manipulacij z javnostjo. Ne želim groženj. Ne želim prisile. Ne želim kaznovanja ljudi. Ne želim vsega tistega, kar vodi v tiranijo. Človek je najprej odgovoren zase. Nehajmo govoriti ljudem, naj se cepijo zaradi drugih. Cepijo se zaradi sebe, ali pa se pač ne. Ne govorimo ljudem, da so odgovorni za druge, če se ne cepijo. Ne grozimo jim s cepljenjem in ne silimo jih v to, ker za to ni nobenega opravičljivega razloga. Prišli smo do tja, do koder smo lahko prišli. Imamo cepivo. Več ni mogoče. In to je dovolj.« (Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške; Vir)

23.07.2021 11:48
mag. Martin Jančar Misli s plovbe Na nekem hrvaškem otoku ti »muring« (priveznico za barke na pomolu) postreže nenavaden mornar. Praviloma pospremi svoje delo z vprašanjem ali se ve, od kod ime barke. Imena bark (in moja ni izjema), se kar ponavljajo. Recimo, razen raznih ženskih imen, se najdejo globokoumna, kot so Carpe Diem, Panta rei in kar je še podobnih. Če je prvo verjetno najbolj znano iz filma Društvo mrtvih pesnikov, je drugo pač med tistimi latinskimi in grškimi frazami, ki zvenijo učeno in jih je mogoče uporabiti po potrebi. 21.07.2021 08:37
dr. Marko Novak Obvezno cepljenje in politična korektnost Skoraj univerzalno soglasje tako stroke kot politike je, da le visoka precepljenost prebivalstva zoper covid-19 vodi nazaj v normalnost, kot smo jo poznali pred pandemijo. Zdaj, ko je na pohodu delta različica in grozi že njena delta + »nadgradnja«, ki naj bi bili bolj kužni od prejšnjih različic, ta ne znaša več 60 ali 70 odstotkov, temveč vsaj 80, če že ne 90 odstotkov. Glede na dinamiko cepljenja je povsem jasno, da do jeseni, ko naj bi virus še oživel, čeprav okužbe že zdaj naraščajo, takšnih številk ne bomo dosegli. Potihoma, skoraj sramežljivo, tu in tam slišimo – praviloma posamezne – glasove o potrebnosti obveznega cepljenja. Zakaj so ti glasovi »sramežljivi«? Ker je o tem v zahodni liberalni družbi govoriti politično nekorektno. 19.07.2021 07:30
prof. dr. Jernej Letnar Černič Olimpijada in ljudje

Olimpijske igre vsakih nekaj let zberejo najboljše športnike sveta v različnih disciplinah. Globalna javnost lahko dobra dva tedna spremlja vrhunske bitke med športnimi gladiatorji. Ko pade zastor, športniki, strokovno in funkcionarsko osebje odidejo domov. Domačini se morajo nato soočiti tako s pozitivnimi kot tudi s slabimi posledicami olimpijskih iger. Tudi tokrat v Tokiu ne bo nič drugače.

16.07.2021 09:42
Vlasta Nussdorfer Od višine se zvrti Ste že slišali za "višinsko" bolezen? Menim, da je diagnozo hudemu povzpetništvu in osebnostnim spremembam dala nekdanja vodja protokola Ksenija Benedetti. Izraz mi je postal takoj všeč. Zagotovo ste v svoji karieri že naleteli na ljudi, ki jim je položaj neusmiljeno stopil v glavo in jih dobesedno obsedel s pomembnostjo. Dvignili so se visoko nad oblake in od tam pričeli na vso moč nadzorovati podrejene. Kako ugotoviti, kakšen bo nekdo, ko bo zasedel pomemben položaj? In kako mu hudo spremembo, seveda na slabše, sploh preprečiti? Zelo zahtevna naloga, ki le redko obrodi prave sadove, saj spoznanja običajno nastopijo z zamikom. 14.07.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj (De)politizacija vladavine prava v EU

Napetosti v Evropski uniji se stopnjujejo. Na Madžarskem so, očitno kot politično provokacijo za homogenizacijo domačega volilnega telesa, sprejeli zakon, ki neposredno diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti. Politični odziv evropskih partnerjev je bil izredno buren. Razglašena je bila sramota, slišati pa je bilo celo pozive k izstopu Madžarske iz EU. Med vzhodom in zahodom se je politična razpoka še poglobila. Vladavina prava oziroma njena odsotnost je tako postala politična tema par excellence. To ima svoje prednosti in slabosti. Tudi za vladavino prava samo.

12.07.2021 00:00
dr. Andraž Teršek Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest manifést -a m (ê)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels.
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest (FRAN. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).
09.07.2021 07:13
mag. Martin Jančar Ob referendumu o noveli Zakona o vodah

Moram priznati, da sem glede prihajajočega referenduma, milo rečeno, malce v dilemi. Najprej, vprašanje zavrniti novelo > Zakona o vodah ali jo dopustiti, tako se zdi, ni vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjali na preprost način, ki je značilnost referenduma. Da ali ne, preprosto ni odgovor na relativno kompleksno problematiko, ki jo odpirajo te zakonske spremembe.

07.07.2021 07:28
prof. dr. Miro Cerar Človek in stroj – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (3. del)

Med večje sodobne in prihodnje izzive človeštva sodi tudi razmerje med človekom in strojem. Gre za izredno kompleksno področje znanstvenih, tehnoloških, etičnih, pravnih, socioloških in drugih vprašanj, ki ga je seveda nemogoče na kratko povzeti in komentirati. Na tem mestu se predvsem sprašujem, ali je mogoče s stroji in umetno inteligenco nadomestiti človeka. Odgovorov na to vprašanje je seveda veliko in zato je pričujoča kolumna, kljub nekaterim izraženim stališčem, predvsem povabilo k razmišljanju.

05.07.2021 08:23
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset let kasneje

Svet Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice je junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Njihov glavni cilj je izboljšati državne in korporativne prakse pri varovanju človekovih pravic v gospodarstvu. Ali je v zadnjem desetletju v domačem in globalnem gospodarstvu prišlo do kakšnih korakov naprej?

02.07.2021 09:34
Vlasta Nussdorfer SLOVENIJA jutri predseduje Ste morda v teh dneh razmišljali kaj je najpomembnejše v življenju? Ste dosegli svoj cilj? Verjamete v poštenost večine in zgolj  pokvarjenost  manjšine? Smo še zmožni popravnih izpitov? Kakšen nasvet bi dali mladim po svojih izkušnjah preteklosti? In kaj pravzaprav reči po 30 letih države in domovine? Vas preveva nostalgija, zlasti po mladosti, morda zgolj kritičnost, ste srečni ali nesrečni? Živite bolje ali slabše kot včasih? V teh dneh se je govorilo predvsem o tem. Se spominjate sanjskega dne izpred 30 let? In kaj vam pomeni naše predsedovanje? 30.06.2021 00:00
dr. Marko Novak »EDINOST, SREČA, SPRAVA… k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo« so med drugim verzi Zdravljice, naše državne himne, ki se ob tridesetem jubileju naše državnosti preigrava na mnogoštevilnih slovesnostih. A ta spravna himna se zdi, kot nič kolikokrat doslej in še posebej v tem trenutku, za naš narod nekakšen nedosegljivi ideal. Kajti tudi ob praznovanju tega jubileja se je pokazalo, kako je naša politična bit vsaksebi, skrajno razdeljena, malodane sredobežna. Kot da nas – tudi v političnem smislu – skupaj držijo le odlični športniki in neuničljivo spravljivi predsednik republike, ki ne izpusti priložnosti, da ne bi mahal z zastavo Slovenije. 28.06.2021 07:43
dr. Andraž Teršek Treba se je imeti fino, pravijo, predvsem pa zaupati cepivom in biti cepljeno solidaren – morda imajo prav Pravijo: ko gre za pravo, takrat smeš govoriti, ko gre za druge stroke, predvsem pa za medicino, takrat molči. Ta molči razumejo kot (slepo) »verjemi« in (brezpogojno) »zaupaj«, zato »ne poizveduj« in ne izražaj dvoma, še posebej pa ne kritike. Pravijo tudi »bodi solidaren«. Solidarni molk razumejo tudi kot »ne sprašuj«, »ne išči odgovorov«, »ne objavljaj« in »ne pojasnjuj svojega razmišljanja«. Če to storiš, ti pravijo »teoretik zarote«, »antivakser«, »zanikovalec«, »psevdo-nekaj« … Ker da »ne razumeš«. Seveda ne razumem/o. Pa želim/o razumeti. Moram/o. Do tega imam/o pravico. To je pogoj – VSEGA. Razumeti! Če je na eni strani pravica je na drugi dolžnost. Omogočiti, dopustiti, prizadevati si za RAZUMETI. 25.06.2021 12:32
mag. Martin Jančar Nekaj o tožilcih Pravzaprav sem hotel pisati o t.i. „tožilskem kompleksu“, pojavu, ki se povezuje z mojim siceršnjim preučevanjem razlogov za sodne zmote. Glede kognitivne disonance in povezanih pojavov sem že pisal, zlasti v zvezi s knjigo Marka Godseya Blind Injustice. Knjiga, ki se osredotoča na eno kategorijo akterjev – tožilcev – je izpod peresa Daniela S. Medweda z naslovom Tožilski  kompleks, Ameriška dirka do obsodb in njen vpliv na nedolžne (Prosecution Complex – America's Race to Convict and Its Impact on the Innocent, New York University Press, 2012). 23.06.2021 09:11
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pogled z Zavrha Ko pogledamo trideset let nazaj, se nam zdi nastanek slovenske države kot oddaljen čudež. V tistem času so zelo kratko obdobje skupaj stopile različno razmišljujoče skupine in posamezniki, ki so uspeli dosanjati »večstoletne« sanje svojih prednikov. Tri desetletja kasneje od soglasne predanosti k skupnem podjemu ni ostalo kaj dosti. Težko si je predstavljati, da bi lahko kmalu še enkrat tako soglasno stopili skupaj. Medsebojno sodelovanje, spoštovanje in uresničevanja dostojanstva je zamenjala vojna za zasebne partikularne interese. 18.06.2021 08:05
Vlasta Nussdorfer Ali bo program MIRA lahko rešil številne težave Zastavila bi nekaj zelo enostavnih vprašanj. Imate otroke ali vnuke? Obiskujejo osnovno šolo? Ste bili morda z njimi doma v času korona krize in zaprtja šol? Se vam zdi, da so bili srečni? Bi zmogli tako zgodbo še kdaj uspešno ponoviti? Res otroci zaradi te krize nimajo posledic in jih nikoli ne bodo imeli? Kaj pa vsi tisti, ki nimajo niti približno idealnih družin in možnosti? Je prihajajoče poletje lahko pravi trenutek za aktivno pomoč vsem prikrajšanim in prizadetim? Jih bodo strokovnjaki našli ali otroci sploh poiskali? Pa je ustreznih strokovnjakov sploh dovolj? Kako bo z mladimi v prihodnosti? Se bomo morda čez leta spraševali, zakaj imajo toliko novih težav? Smo se iz te zgodbe česa naučili? In kdaj bomo postavili pravo piko? Tudi vsi odločevalci, za mnoge otroke pa kar sodniki. 16.06.2021 07:00
dr. Marko Novak Politizacija ustavne justice Odločba Ustavnega sodišča o neustavnosti nekaterih ukrepov pri zajezitvi epidemije covid-19, št. U-I-79/20, je dodobra razburkala našo splošno in strokovno javnost. Medtem ko en del strokovne javnosti slavi – češ Ustavno sodišče RS je s svojo strokovno odločitvijo pokazalo na napake Vlade -, drugi del stroke javno benti – odločitev naj bi bila izrazito politična, saj naj bi sodišče nedopustno prekoračilo strokovne okvire. V vsakem primeru je odločitev kontroverzna (lat. controversia prepir), se pravi sporna, že zato, ker je ena tistih, kjer je šlo za tesno večino. 14.06.2021 07:53