S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha Slovenija gre v vesolje Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. 25.03.2019 07:20
dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče v iskanju identitete? Ustavno sodišče opravlja vlogo najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti ter varstva človekovih pravic. V prejšnjih desetletjih je odigralo katarzično vlogo pri prehodu iz pravnega reda nekdanje skupne totalitarne države v pravni red samostojne slovenske države. Vsak posamezni mandat Ustavnega sodišča je poskušal izoblikovati lastno ustavno identiteto. Za trenutni mandat ustavnih sodnic in sodnikov je lahko sprejemljiva le tista ustavna identiteta, ki bo še naprej temeljila na brezpogojnem spoštovanju človekovega dostojanstva, vladavine prava ter sodb mednarodnih sodišč. 22.03.2019 09:59
mag. Martin Jančar, sodnik Bralne vaje in spremembe ZKP Saj vem, da v teoretičnem smislu razglabljanje o tako banalnih stvareh, kot so operativni problemi sodnega postopka, ni posebej privlačno. A je pač tako, da tistim, ki se odločijo za pot v pravosodje in sodne postopke, prav te, čisto praktične težave povzročajo največ težav. Zdaj ko se ponovno spravljajo skozi zakonodajni postopek spremembe Zakona o kazenskem postopku, se poskuša reševati prav takšno, relativno banalno stvar. Gre za poskus, da se operacionalizira tisti del kazenskega postopka, ki je v javni razpravi dobil naziv »bralne vaje« – izvajanje listinskih dokazov v kazenskem postopku. 20.03.2019 11:31
dr. Marko Novak Kam je izginila retorika v pravu? V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. 18.03.2019 08:20
dr. Andraž Teršek Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. 15.03.2019 07:46
Vlasta Nussdorfer VII./2. Se na »steklenem stropu« lahko porežeš? Prazniki pomenijo obujanje spominov in dejanj tistih, ki so zaznamovali zgodovinsko pomembne dogodke ter v naša življenja prinesli spremembe, zaradi katerih so ti dogodki postali praznovani. Tako se je na primer v zgodovino kot socialistka in velika borka za pravice žensk zapisala Clara Zetkin. Se danes še zavedamo pomembnosti 8. marca - dneva žena? Je kaj drugače, kot je bilo pred desetletji? So pravice žensk že izbojevane ali bo treba še vedno hoditi po poti njihovega udejanjanja in, če da, koliko časa še? Je nasilja in revščine več ter zakaj (še) potrebujemo politične kvote? Ali ni enakost nekaj tako samoumevnega? 13.03.2019 09:36
dr. Matej Avbelj Macronovo pismo Pretekli teden je francoski predsednik Emmanuel Macron napisal pismo. To ni bilo navadno pisanje. Šlo je za javno pismo, naslovljeno ne na francoske državljane, kot bi se od predsednika Francije pričakovalo. Temveč je šlo pismo nam vsem: državljanom Evropske unije. Ta je v skrb zbujajočem stanju, ki je še toliko bolj pereče v času pred volitvami v Evropski parlament. Za marsikoga te predstavljajo svojevrstno tveganje. Najbolj za tiste, ki ne bodo več izvoljeni. Del teh se nahaja tudi v mainstream evropski politiki. Toda te volitve bi bile lahko tudi priložnost: za Evropski preboj. In prav zato nam tudi piše Macron. 11.03.2019 08:02
dr. Jernej Letnar Černič Vzdolž avenije St. Clair Slovenci, ki so se pred desetletji ali le pred kratkim iz različnih razlogov preselili v bližnje ali bolj oddaljene dežele, so izjemno bogastvo slovenskega naroda in države. Tvorijo in soustvarjajo njegovo sedanjost in se pogosto bolje kot marsikdo doma zavedajo domovinskih vrednot. Slovenska država jih mora za njeno dobro vključiti v svoje delovanje. 08.03.2019 09:35
mag. Martin Jančar, sodnik Institut sobotnega leta tudi za sodnike V nekih drugih časih, ko se še ni vsem mešalo od kompleksa boga in prepričanja, da trdna odločenost in volja omogočata pravzaprav vse, telo pa bo to voljo, ob ustrezni telovadbi in prehrani, tudi fizično podprlo, je Federal Judicial Center, zvezna agencija ZDA, ki se ukvarja z izobraževanjem in raziskavami v sodni veji oblasti, naročil študijo. Namen te raziskave, ki jo lahko dandanes vsakdo sname s spleta, je bil razmislek o tem, ali bi lahko zmanjšali pojavnost izgorelosti (angl. burnout) ter povečali produktivnost in kreativnost sodnikov z uporabo rešitev, znanih pod imenom sobotnih priložnosti (sabbatical opportunities). Na kratko rečeno, gre za zadevo, ki je tudi v naši kulturi poznana kot »sobotno leto«. 06.03.2019 10:22
Jan Zobec O deklici, šerifu in Benthamovem Panoptikonu V ameriški zvezni državi Arizona ob vznožju gorovja Santa Rita blizu meje z Mehiko leži mestece Patagonia. Na drugem koncu Združenih držav v Pensilvaniji pa malo večje mestece Selinsgrove. V prvem živi možakar Joseph Patterson, v drugem 12 letna deklica z imenom Hilde Kate Lysiak. Ne boste verjeli, ampak dekletce je že od svojega devetega leta uspešna novinarka, ki raziskuje in poroča o vseh mogočih dogodkih – od umorov, posilstev, bančnih ropov in drugih grozljivih kaznivih dejanj, do propustnosti ograje iz bodeče žice na meji z Mehiko. Deklica izdaja svoj časopis Orange Street News. 04.03.2019 07:15
dr. Andraž Teršek Odziv na pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja Do vprašanja prostovoljne aktivne evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru sem se večkrat opredelil. V knjigah, zbornikih, člankih in javnih komentarjih. Začenši s posebno, tematsko številko revije Dignitas, št. 10, že davnega leta 2001. Pritrdil sem zagovornikom stališča, da je v določenih in prepričljivo utemeljenih primerih skrajšanje trpljenja po tej poti sprejemljivo/humano/dostojno/upravičeno. Pred časom sem objavil javni poziv državi, uradni slovenski medicini in nacionalnim hospicem k drugačnemu, bolj odgovornemu in skrbnemu - političnemu, sistemskemu in pravnemu - pristopu do paliativne oskrbe/nege. Tudi v tem primeru ni bilo nobenega odziva. 01.03.2019 07:15
Vlasta Nussdorfer VII./1. Hiter pogled nazaj 23. februarja 2019 se mi je iztekel šestletni mandat varuhinje človekovih pravic. Zadnji meseci, tedni in dnevi so me spominjali na čas pred izpiti na fakulteti. Kaj bi takrat dala za en teden, včasih celo en sam dan. A, uspelo je. V zadnjem tednu sem letno poročilo o delu Varuha za leto 2018 predala vsem trem predsednikom; državnega zbora, vlade in nazadnje še republike. Marsikdo je pred tem rekel ali vsaj mislil: preprosta utopija. Poleg poročila o delu institucije sem vsem omenjenim izročila še poročilo državnega preventivnega mehanizma in tudi  publikacijo o delu v šestletnem letnem mandatu. Okoli 900 strani branja. Še nikoli doslej to ni storil noben varuh, saj je rok za predajo poročila šele 30. september za minulo leto. 27.02.2019 08:51
prof. dr. Marko Pavliha Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. 25.02.2019 07:10
dr. Jernej Letnar Černič »Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«* Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. 22.02.2019 08:24
mag. Martin Jančar, sodnik Machiavelli za sodnike Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga, ki ima tako pregrešen naslov, da v današnji družbi povzroča skorajda podobno nelagodje kot kakšna knjiga, na platnicah katere je preveč rdeče barve. Naslov knjige avtorjev Ronalda K. L. Collinsa in Davida M. Skoverja je Sodnik – 26 makiavelističnih lekcij (The Judge – 26 Machiavellian Lessons) in je odeta v srhljivo črne platnice. Vsebina zlovešči napovedi, ki jo odseva zunanjost, hrabro sledi – avtorja drzno povesta, da je njun cilj pomagati sodnikom, da postanejo tudi učinkoviti politični igralci v sodobni družbi. Ne samo to, avtorja želita sodnike naučiti, kako lahko z nasveti, ki jih je za vladarje razvil zloglasni Niccolo Machiavelli, na subtilen in pameten način dosežejo svoje politične cilje. 20.02.2019 11:18
dr. Marko Novak Feminizacija pravniškega poklica Pred kratkim se je v politiki in medijih ponovno obudila problematika feminizacije pravniškega oziroma sodniškega poklica. Češ da je to problem in nekateri so celo razmišljali o nekakšnih kvotah, da bi skušali doseči spolno uravnoteženost v sodstvu ali celo pri vpisu na pravne fakultete. Zgodba nikakor ni nova, vsaj za Slovenijo in njeno okolico, saj podobna razmerja obstajajo vsaj od osamosvojitve dalje, izhajajo pa že iz časov socializma. 18.02.2019 09:54
dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) 15.02.2019 11:55
Vlasta Nussdorfer VI./156. Kje in kdo v državi šepa Mineva šest let mandata varuhinje človekovih pravic. S sodelavci smo prebrali na tisoče pobud, prepotovali Slovenijo podolgem in počez, »poslovali« v 74 občinah, se srečevali z državnimi in lokalnimi organi, na sedežu Varuha in na terenu razpravljali z nevladnimi organizacijami, izdali šest letnih poročil in šest poročil državnega preventivnega mehanizma pa tudi številne druge publikacije, izvedli mnogo domačih in mednarodnih dogodkov, posvetov in okroglih miz. Postali smo do otrok in bolnikov z demenco prijazna točka. Državi in njenim institucijam smo namenili skoraj šeststo priporočil in spremljali odzive nanje. Odgovarjali smo vsem medijem in ob koncu mandata bo izšla še posebna publikacija o celotnem šestletnem mandatu. 13.02.2019 08:03
dr. Matej Avbelj Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike?

Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike? So po večini levi ali desni? Pripadajo Janezu, Mirotu, ali so že od Marjana? Nekako takole se sliši ljudski glas, o katerem lahko prebiramo v slovenskem tisku. Iz akademskih slonokoščenih stolpov so dolga leta odgovarjali, da ustavni sodniki, seveda, niso ideološki, njihovo imenovanje, pa čeprav čez politiko, pa tudi ne šteje nič. Ustavni sodniki, kot vsi ostali pravniki, so vendar objektivni, strokovnjaki brez vonja in okusa, ki na podlagi prebiranja pravnih tekstov svoji javnosti, ali vsaj strankam v postopku, povedo, kaj je objektivno prav. Raziskovalci na projektu Ideologija na sodiščih, ki ga s podporo ARRS izvajata FDŠ in Re-forma, smo postavili hipotezo, da to ne drži. Zdaj vas o potrjevanju hipoteze lahko prepričamo že z nekaj več izbranimi empiričnimi podatki.

11.02.2019 08:26
dr. Jernej Letnar Černič Po pravico v Strasbourg? Evropsko sodišče za človekove pravice v letošnjem letu praznuje šestdesetletnico svojega obstoja. Zadnja desetletja trdno zaseda vodilno mesto najučinkovitejšega mednarodnega sodišča za varstvo človekovih pravic. Običajni ljudje z različnih koncev Evrope ga še vedno dojemajo kot zadnjo možnost za uresničevanje njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A prav zaradi učinkovitosti in tudi slabega delovanja domačih sodišč, v zadnjem desetletju postaja žrtev svojega uspeha. 08.02.2019 07:14