c S
KOLUMNE
Jan Zobec Postfaktično

Pred tremi leti so Oxfordski slovarji kot besedo leta razglasili pridevnik »postfaktično« (post-truth). Označuje, oziroma nanaša se na okoliščine, v katerih so objektivna dejstva manj pomembna in manj vplivna na oblikovanje javnega mnenja kot je pozivanje k emocijam in k osebnemu prepričanju. Izbor besede so, kakopak, razložili s silovitim porastom uporabe tega pridevnika od sredine leta 2016 dalje predvsem v zvezi s samostalnikom politika. Vsi vemo, zakaj.

 18.11.2019 07:06
dr. Andraž Teršek Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik? Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. 15.11.2019 07:12
Vlasta Nussdorfer VII/19. Poznate »jabolka navdiha«? Na kaj pomislite, ko slišite za »jabolko navdiha«? Ste morda vedeli, da jih za posebne dosežke na zelo različnih področjih življenja od leta 2013 podeljuje predsednik republike? Kdo ga je že dobil in zakaj? Zagotovo vas ne bo presenetil podatek, da ga je prav ta ponedeljek, 11. 11., ob 11. uri podelil društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, seveda za akcijo velikih razsežnosti, ki je vlila veliko upanje za ozdravitev hudo bolnega dečka Krisa. Njeno sporočilo je, da nihče ni tako majhen, da ne bi mogel doseči česa zelo velikega, celo to, kar se je sprva zdelo povsem nemogoče. 13.11.2019 07:17
prof. dr. Marko Pavliha Razuzdana duša Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. 11.11.2019 07:10
dr. Jernej Letnar Černič Duhovi Černobila Državne oblasti v želji po ohranitvi oblasti, moči in privilegijev pogosto prirejajo informacije o zadevah javnega pomena in včasih celo tiste, ki so ključne za preživetje naroda. Za ohranitev oblasti in moči so pripravljene poteptati ne le vladavino prava, ustavno demokracijo in pluralizem, temveč v skrajnih primerih tudi človeška življenja. Takšna je tudi zgodba o prikrivanju razlogov za povzročitev jedrske nesreče 26. aprila 1986 v Černobilu in njenih posledic. 08.11.2019 07:12
mag. Martin Jančar Utrinki s posveta o kulturi pravičnosti v letalstvu Ne vem, čemu bi lahko pripisal, da se mi v življenje vedno znova prikradejo poti k moji prvi ljubezni – letalstvu. Morda je to nekaj v slogu misli Richarda Bacha, da želja nekako v ozadju generira realnost posameznika, ali pa zgolj banalno dejstvo, da prej ali slej ponovno srečaš in ostajaš v stiku z ljudmi, s katerimi si nekdaj, kot se temu napol romantično reče, »delil nebo«. Tako me je pred kratkim spet prineslo v te kroge, ko sem sodeloval na srečanju z naslovom Kultura pravičnosti v letalstvu. Gre za zanimiv projekt, ki na evropski ravni povezuje tiste, ki se z letenjem ukvarjajo neposredno – torej piloti, in tiste, ki, recimo temu, usmerjajo letalski promet – predvsem letalski kontrolorji. K tej skupini spadajo tudi tisti, ki na tem področju opravljajo funkcijo pregona: ustrezni letalski nadzorni organi (Agencija za civilno letalstvo) in kot končno telo, ki se vključi, ko je nekaj na tem področju šlo po zlu – tožilci in sodstvo. 06.11.2019 10:42
dr. Marko Novak Kdo naj bo sodnik? - replika na Radonjićev odziv V svojem odzivu z naslovom 'Kdo sploh je sodnik?' sodnik Zvjezdan Radonjić polemizira z mojo zadnjo kolumno in kolumno sodnika Jančarja, češ da »neprimerno malikujeva« sodniški poklic. Kolega Jančar mu je že odgovoril, tako da dodajam še svoje »dopolnilo«. Menim, da je temeljni »nesporazum«, pri čemer govorim seveda le v svojem imenu, v različnem pogledu: sam gledam na lik sodnika oziroma sodnice načelno-etično, Radonjić pa odgovarja kritično-realistično. 04.11.2019 07:44
Vlasta Nussdorfer VII/18. Je tudi vas prevzela »Krisomanija«? Spominjam se številnih akcij zbiranja sredstev za zelo različne namene, a take, kot je bila nedavna, ko smo darovali za malega Krisa, zagotovo ne pomnim. Kaj nas je torej tako močno združilo? Bolnih otrok, ki so potrebovali pomoč, je bilo tudi v preteklosti že kar nekaj, a pogosto se je vnel »boj« med zagovorniki in nasprotniki darovanja za zdravstvene storitve, ki so poudarjali, da bi morala zanje poskrbeti država. Kaj je bilo tu drugače? Znesek je bil namreč neverjetno visok, sprva celo povsem nedosegljiv. Mediji so hkrati poročali celo o zlorabi zaupanja ljudi v podobnem primeru, kar bi lahko pomenilo konec darovanja. Vendar ni. Ljudje so ogorčeno sprejeli novico, da bi moralo »nehumanitarno« društvo Palčica pomagalčica državi plačati visok davek, in se oddahnili, ko se je zadeva rešila s prenosom sredstev na drugo - humanitarno organizacijo, ki tak status ima. Kaj ob vsem tem reči? So morda pomembno vlogo odigrali prav mediji? 30.10.2019 08:07
dr. Matej Avbelj Krofi in klobase

Ste opazili, kako globoko sta v zadnjih mesecih, zlasti pa po poletnih počitnicah, zdrsnila raven javnega dogajanja in nivo javne razprave v Sloveniji? Že zdavnaj smo se, vedoč sicer, da dna ni, tolkli po glavi in se spraševali, ali gremo lahko še niže. Danes je odgovor na dlani. Prišli smo tako daleč, da prvi med enakimi aktualne oblasti najtežja vprašanja o najbolj žgočih temah odpravi s paberkovanjem o, reci in piši, klobasah in krofih. Kako v takih razmerah sploh še upati na okrevanje javne razprave ter s tem na slovenski demokratični preporod?

 28.10.2019 06:44
dr. Andraž Teršek Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo? Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. 25.10.2019 08:46
mag. Martin Jančar Replika na odziv sodnika Zvjezdana Radonjića Ob pisanju te kolumne se mi pred očmi neprestano pojavlja prizor iz filma, ki sem ga kot najstnik oboževal – Blue thunder (Modri grom), ko poveljnik Braddock neukročenemu pilotu policijskega helikopterja Franku Murphyju zabrusi: »Če hodiš po jajcih, ne skači« (»If you are walking on eggs, don't jump.«). Kadarkoli podajam svoje videnje sodniške funkcije, je hoja po jajcih pravzaprav nujno prisotna – na eni strani je nemogoče in nedopustno, da kot sodnik ne bi izražal kritičnega mnenja o razmerah in okoliščinah opravljanja sodniškega poklica, na drugi strani pa je treba vzeti v ozir varovanje ugleda sodstva. 23.10.2019 10:36
Jan Zobec O lojalnosti

Lojalnost je beseda z mnogoterimi pomeni. SSKJ jo razlaga kot izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonskih dolžnosti, ali kot poštenost, odkritost v ravnanju. Njen izvor tiči v stari francoščini (loialte, leaute), pomeni pa dobro kakovost, zvestobo, častnost, spoštovanje prava, zakonito in zakonsko, biti rojen v zakonu. Prvič je bila omenjena okoli leta 1530 in sicer glede tistih, ki so predmet suverenosti ali vladanja. Ti so morali biti lojalni suverenom in vladarjem. Etimološki razvoj te besede v angleščini pokaže, da so njene korenine fevdalnega izvora in sicer kot »zvesto in verno izpolnjevati svoje pravne obveznosti; skladnost z zakoni časti«; v splošnem pomenu (glede psov, ljubimcev itd.) se je beseda začela uporabljati dokaj zgodaj, že od začetka 17. stoletja.

 21.10.2019 07:40
dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred Svetom OZN za človekove pravice

Vsakodnevno pomanjkljivo uresničevanje človekovih pravic v slovenski družbi ustvarja mnogo priložnosti za izboljšanje tako institucionalno kot tudi v civilni družbi. Prepogosto ga pogojujejo ozki partikularni pristopi, ki so večinoma utemeljeni v ideologiji oziroma svetovnonazorskem prepričanju institucij demokratične in pravne države, civilnodružbenih organizacij in posameznikov. Varstvo človekovih pravic je zato neenako, enostransko, neučinkovito in neprepričljivo.

 18.10.2019 08:42
Vlasta Nussdorfer VII/17. Koga sploh skrbi naše duševno zdravje? 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Vsako leto je posvečen eni od tem s tega zelo pomembnega področja. Letos samomorom. Kakšno je naše duševno zdravje? So duševne bolezni in motnje še vedno (pre)velika tabu tema? Prav predsodki, sram in stigma namreč prepogosto vplivajo na slabo prepoznavanje, pa tudi na nepravočasno pomoč ljudem, ki so lahko nevarni sebi in drugim. Bolniki sami odločajo o pomoči in žal pogosto ocenijo, da je ne potrebujejo, ker menijo, da je z njimi vse v redu. Pa je res? 16.10.2019 08:39
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. 14.10.2019 07:15
dr. Andraž Teršek O nas, ki grobo kršimo temeljne pravice pristnih varuhov svobode in demokracije?!

Določeni ljudje mi pravijo, da “zagovarjam in opravičujem sovražni govor” in da “se pretvarjam, da mi gre za zaščito človekovih pravic, ker zagovarjam tiste, ki jih kršijo, s tem pa kršim pravice tistih, ki so žrtve sovražnega govora.” Zato sem, skupaj z nekaterimi drugimi kolegi, univerzitetnimi učitelji prava, “odgovoren za sovražni govor.”

 11.10.2019 13:25
mag. Martin Jančar Zaupanje v sodnike (misli ob branju Pitamičeve razprave) Pred kratkim je izšla že četrta knjižica Pravnih obzorij v malem formatu, ki vsebuje razpravo Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Gre za inavguralno predavanje, ki ga je Pitamic imel 15. aprila 1920 in s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Verjetno ni treba poudariti, da ta datum tudi kaže, da ne gre za literaturo, ki bi zaradi vsebovanja pojma revolucija pri kakšnem bralcu vzbujala pomisleke ali celo burne reakcije. 09.10.2019 10:22
dr. Marko Novak Zadeva Omerzu in ugled slovenskega sodstva Že kar nekaj časa smo priča t. i. aferi Omerzu, kjer je dolgoletni predsednik Delovnega sodišča v Mariboru v kazenskem postopku zaradi zalezovanja nekdanje ljubice. Zadeva je vsekakor večplastna, saj se v njej odpirajo vprašanja sodnikove kazenske (v petek je bila celo izdana (nepravnomočna) prvostopenjska obsodilna sodba), etične in disciplinske odgovornosti. Zoper sodnika pa se odpira nova fronta, v zvezi z zaposlitvijo sorodnice, ko ga je Ministrica za pravosodje prijavila KPK. Skratka, problemi se širijo, težave stopnjujejo, ugled in kredibilnost konkretnega sodnika pa se vse bolj pogreza v mulj, od koder ni videti vrnitve. S tem pa trpi tudi ugled kolektiva. 07.10.2019 08:15
dr. Jernej Letnar Černič Zagate slovenske javne uprave Slovenska država temelji na ustavni demokraciji in njenih vrednotah. Uresničevanje ustavne demokracije je v veliki meri odvisno od institucij slovenske pravne države in njene javne uprave. Javna uprava in njeni uslužbenci zato v dobršni meri pogojujejo kakovost slovenske ustavne demokracije in vladavine prava. A dostop vseh pod enakimi pogoji do zaposlitev v javni upravi na podlagi meritornosti je v slovenski državi, vse od demokratizacije naprej, pogosto prej znanstvena fantastika kot resničnost. 04.10.2019 08:14
Vlasta Nussdorfer VII/16. Spregovorimo o demenci September, ki se je ravnokar iztekel, je vsako leto svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Pred natanko osmimi leti je bila dana pobuda Alzheimer's Disease International (ADI), da vse članice - ki jih je že več kot sto, tudi Slovenija je med njimi - prav v tem mesecu organizirajo čim več dogodkov, ki pomagajo obolelim, njihovim svojcem in javnosti, da bolezen spoznajo in zmanjšajo njeno stigmo. Letošnji slogan je bil: Spregovorimo čim bolj glasno in javno o demenci. Spominjam se prve demenci prijazne točke, odprte pred dvema letoma pri Varuhu človekovih pravic, do danes pa je njihovo število že preseglo 140. Vsak od nas lahko pomaga, zato se je treba za začetek vsaj poučiti o bolezni, ki je, tudi zaradi vse višje starosti ljudi, v velikem razmahu, in nikakor si ne smemo zatiskati oči pred neusmiljeno resnico. Stopimo torej korak naprej. Postanimo prijatelji Spominčice. 02.10.2019 08:42

© 1989-2019 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.