c S
KOLUMNE
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava cepljenih? Cepljenje proti covid-19 napreduje po Evropi razmeroma počasi. Vse večje število cepljenih oseb odpira vprašanje, kako obravnavati cepljene in necepljene. Ali je stvarnoupravičeno v danih epidemioloških razmerah razlikovati med cepljenimi in necepljenimi? Ali je možno cepljene osebe prednostno obravnavati? Kako zavarovati človekovo dostojanstvo že cepljenih in tistih, ki še čakajo v vrsti za cepivo? 26.02.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče, zamere in delitev oblasti Slovenska ustavna demokracija se že več desetletij sooča z nerazumevanjem njenih temeljnih vrednot kot je človekovo dostojanstvo in načel, kot sta pravna država in delitev oblasti. Večji del odgovornosti je treba pripisati izjemno šibkim institucijam slovenske ustavne demokracije, ki uživajo nizko zaupanje ljudstva. Zadnja odločba Ustavnega sodišča o parlamentarni preiskavi zagotovo ne predstavlja spremembe tega trenda. 12.02.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. 15.01.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Utopija ali resničnost? Evropska celina uvršča varstvo človekovih pravic med svoje primarne civilizacijske stebre. Po drugi strani si vse bolj prizadeva delovati kot zgled za ostale dele sveta. V tej luči je Svet Evropske unije v začetku minulega decembra sprejel pravni okvir za sankcioniranje kršitev človekovih pravic po vsem svetu. 01.01.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred mednarodnimi sodišči

Slovenska država je v sredo doživela še en debakel (tokrat pričakovan) pred mednarodnimi sodišči. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrglo njeno pritožbo zoper hrvaško državo glede domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Zakaj slovenska država tako pogosto pred mednarodnimi sodišči potegne kratko? Kdo nosi odgovornost za izgubljene sodne bitke?

 18.12.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič V prostem teku Dan za dnem dvomestne številke umrlih s kovidom-19. Negativne številke so v zadnjih dveh mesecih postale vsakdanje. Opazimo jih še, a le redko kdo zaradi njih še skomigne z rameni. Se pa je slovenska družba po starih navadah znova zatekla k medsebojnem obračunavanju in kazanju s prstom. Prosti tek slovenske družbe in države je trenutno pravilo, ne izjema. Zato se znova sprašujemo, koliko je resnično vredno življenje v slovenski družbi? 04.12.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javnost sojenja Javnost sojenja je predpostavka poštenega sodnega varstva. V ustavni demokraciji mora sodna veja tako kot obe drugi veji oblasti delovati pod drobnogledom kritične javnosti. Javnost sojenja sama po sebi še ne naredi sojenja poštenega. Po drugi strani je nejavno sojenje praviloma že a priori nepošteno. Čas je že, da se sodna veja popolnoma odpre, saj bo le tako lahko zvišala legitimnost in kredibilnost ter posledično zaupanje javnosti. 20.11.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pat pozicija Mednarodna skupnost se v danem trenutku nahaja v anarhičnem položaju. Vsega ne gre pripisati epidemiji. Zadnja leta kažejo, da so vse manj pomembni institucije, pravo in sodelovanje, temveč vse bolj moč, ozki parcialni interesi ter kričanje na ves glas preko družbenih omrežij. Tudi ta teden ni bilo nič drugače, kot kažejo volitve v Združenih državah. 06.11.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic v času epidemije Epidemija neposredno posega v uresničevanje človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Nekateri posamezniki zaradi posledic virusa umirajo, drugi so dolgo časa v bolniškem staležu, tretji več mesecev trpijo za posledicami okužbe, četrti trepetajo za svojo delovna mesta oziroma jih izgubljajo. Evropske države za varstvo pravice do življenja in zdravja sprejemajo ukrepe, s katerimi na podlagi ustavno dopustnih omejitev posegajo v številne relativne človekove pravice in temeljne svoboščine. Kdo vse je zavezan varovati človekove pravice in temeljne svoboščine v času epidemije? Kakšna je pravna narava teh obveznosti? 23.10.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Brezzobi tiger? Vladavina prava je temelj za delovanje sodobnih evropskih ustavnih demokracij. Je tudi osrednje načelo delovanja institucij Evropske unije in njenih držav članic. Evropska komisija je v prejšnjem tednu prvič objavila poročilo o delovanju vladavine prava v vseh državah članicah. O njem so številni v zadnjih dneh objavili tako upravičene kot tudi neupravičene kritike. 09.10.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duhovi preteklih dni Delovanje vsakokratne družbe in države pogojuje tudi polpretekla zgodovina. Ko pade nedemokratična oblast, do sprememb v vsakdanjem življenju ne pride čez noč. Potrebna je predanost in volja številnih novih generacij, da pretrgajo s samovoljnimi praksami duhov preteklosti. 25.09.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Catherine Belton, »Putinovi ljudje« Zastrupitev ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega je dodobra razburkala nemško in evropsko javnost. Pozornost je znova preusmerila na vprašljive prakse nekaterih vzhodnoevropskih oblastnikov, ki namesto, da bi varovali človekovo dostojanstvo, pluralizem in vladavino prava, vladajo brez spoštovanja pravil in z golim terorjem. Takšne prakse in njihove posledice v svoji izjemni knjigi analizira britanska novinarka Catherine Belton. 11.09.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija med Scilo in Karibdo Slovenska država v tridesetem letu svojega obstoja počasi pluje skladno s svojim trenutnimi zmožnosti med Scilo in Karibdo. A v svoji plovbi močno zaostaja za razvitimi ustavnimi demokracijami in gospodarstvi na severu Evrope. Ali lahko slovenska država kdaj v prihodnosti svojim ljudem zagotovi podobno blaginjo in podobno kakovostno pravno državo, kot jo pregovorno občudujemo na severu? 28.08.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svoboda izražanja v kritikah zoper oblast Svoboda izražanja tvori enega od stebrov ustavne demokracije, ki temelji na političnem pluralizmu, strpnosti in širokosrčnosti. Zavarovana je še posebej v razmerju do vseh treh vej oblasti. Kritično izražanje zoper oblast lahko prihaja tako od zunaj kot od znotraj posamezne veje oblasti. V tej luči je potrebno še posebej zavarovati svobodo izražanja v kritikah zoper sodno vejo oblasti, ki na koncu sodi oziroma odloča o domnevnih kršitvah svobode govora. 14.08.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Športna tekmovanja v času epidemije Epidemija je v zadnjih mesecih začasno ustavila tudi različna poklicna športna tekmovanja. Ogrozila je tudi preživetje vseh posameznikov, ki so poklicno neposredno oziroma posredno odvisni od športnega kruha. V zadnjih tednih se športna tekmovanja, čeprav večinoma brez gledalcev, vračajo nazaj. A pri organizaciji športnih tekmovanj v času epidemije je treba postopati izjemno skrbno in sprejeti ustrezne preventivne ukrepe. 31.07.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vračanje v Narodni dom Evforično in slovesno je bilo v ponedeljek na ulici Fabio Fili št. 14 v Trstu. Na vhodu v slovenski Narodni dom so končno razobesili slovensko zastavo. V njegovi notranjosti sta zunanja ministra slovenske in italijanske države podpisala dokumentacijo za prenos njegovega lastništva na ustanovo Narodni dom, ki sta jo skupaj ustanovili obe organizaciji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vračanje Narodnega doma se je torej simbolično začelo, a kakšno naj bo njegovo poslanstvo v naslednjih stotih letih? 17.07.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenski vulkan

V zadnjih mesecih se je v slovenski družbi v veliki meri izkristaliziralo neizmerno medsebojno nerazumevanje, pomanjkanje dialoga in posledično nespoštovanje. Ne gre več zgolj za iskrice, temveč za slovenski vulkan, ki vre pod in med nami. Slovenska družba v zadnjih treh desetletjih ni ponotranjila temeljnih vrednot slovenske ustavne demokracije. Nekateri njeni deli pa jih celo neposredno zavračajo.

 03.07.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko padajo spomeniki Simboli v vsakodnevnem življenju tlakujejo naše razumevanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Hkrati soustvarjajo našo sedanjost in prihodnost. V zadnjih tednih lahko po Evropi in drugod opazujemo padanje različnih spomenikov, postavljenih v čast nekdanjih državnikov iz kolonialističnih časov, ki bi jih lahko danes v sodobnem svetu označili za kršitelje človekovih pravic. Tudi slovensko družbo zaznamujejo spomeniki, obeležja in ostali simboli postavljeni v čast posameznikov, ki so bili vpleteni v sistematično kršenje človekovih pravic. Kako naj slovenska ustavna demokracija obravnava spomenike, obeležja in simbole iz temačne preteklosti? 19.06.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako razvozlati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? Ustavna pritožba je temeljni institut za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. Varuje tako posameznike kot tudi pravne osebe pred kršitvami in zlorabami njihovih ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato jo je treba jemati resno. Poročilo Ustavnega sodišča za leto 2019 kaže, da na ljubljanski Beethovnovi ulici 10 v vsebinsko obravnavo še naprej sprejemajo le majhen odstotek prejetih ustavnih pritožb. Kako presekati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? 05.06.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obveznosti države do varovanja nedotakljivosti življenja Epidemija se na evropskem kontinentu počasi, a vendarle umirja. Za seboj je pustila in še vedno pušča na stotine in tisoče umrlih. Iz različnih koncev Evrope poročajo o preiskavah in poskusih skupinskih tožb zoper vasice, mesta in države, kjer niso pravočasno sprejeli ukrepov za zajezitev epidemije. Kakšne so obveznosti države do varovanja pravice do življenja? 22.05.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič O starih, novih, vidnih in nevidnih mejah Usoda je hotela, da je letošnje leto v svoji prvi tretjini obudilo pozabljene stare meje med evropskimi državami. Hkrati je ustvarila še nevidne nove meje med ljudmi, ki nasprotujejo človeški nravi, a so nujne za njihovo preživetje. Prve bo možno postopoma sprostiti, druge pa bodo še nekaj časa ostale med nami. A za slovensko družbo in državo so bolj usodne tiste (ne)vidne meje, ki iz različnih razlogov že desetletja razdvajajo slovensko družbo in narod. 08.05.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vrednost življenja v času epidemije Epidemija vsakodnevno terja številna življenja ne le po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Do tega trenutka je v Slovenji zaradi virusa kovid-19 umrlo skoraj osemdeset ljudi. Vsaj del prebivalstva si po drugi strani želi čimprejšnje odprave vsaj dela ukrepov za omejitev epidemije. Ali jih je v tem trenutku dopustno, vredno in smiselno sprostiti ter potencialno tvegati izgubo še več življenj? 24.04.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Boa na Ustavnem sodišču Ustavno sodišče je pred nekaj dnevi objavilo odločbo v zadevi financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Znova. Več kot pet let po prvotni odločbi o podobni tematiki. V tem času se je zgodilo marsikaj. Zamenjala se je večina ustavnih sodnic in sodnikov. Spremenila se je tudi ideologija na Ustavnem sodišču RS. Varstvo otrokovih pravic in pluralizem je zamenjala avtoritarna sodniška ideologija. 10.04.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dostop do cepiva?

Starka s koso še naprej skoraj neomejeno pleni po evropski celini. Večina evropskih držav je popolnoma nemočna pri omejevanju širjenja epidemije.  Poskušajo vse. A zaenkrat zaman. Nekateri protiukrepi izzvenevajo zaradi predhodnega podcenjevanja epidemije. Vse države se zato sprašujejo, kako čimprej priti do učinkovitega cepiva zoper koronavirus?

 27.03.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javno zdravje v času koronavirusa Javno zdravje je predpogoj za delovanje in preživetje katerekoli človeške družbe. Zaradi nepravočasnih in neskrbnih odločitev izvršilne oblasti ob izbruhu koronavirusa, se slovenska družba v tem trenutku sooča z izjemnimi izzivi, kako zajeziti njihove širjenje. Ali lahko in kako naj država s pomočjo upravnega prava učinkovito zavaruje javno zdravje? 13.03.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenci po svetu in njihove pravice Po svetu živijo različne generacije Slovencev brez državljanstva. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne. Večino jih s slovensko državo in domovino njihovih prednikov povezuje slovensko srce. Slovenci po svetu, večina brez slovenskega državljanstva, s prostovoljnim delom v različnih društvih bolj kot marsikdo doma kažejo pripadnost in zavezanost domovini, narodu in slovenski državi. A država vse prepogosto zanemarja njihov prispevek k nastanku in pluralnem delovanju slovenske družbe in države ter jih pogosto obravnava kot tujce. 28.02.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neenaka volilna pravica Zakonodajna veja slovenske državne oblasti v zadnjih letih vsaj v nekaterih primerih ne uresničuje vladavine prava. Do sedaj ni izvršila številnih odločb Ustavnega sodišča. Ta njena praksa jo je v zadnjih nekaj tednih pripeljala v izjemno ustavnopravno situacijo. Izvršiti odločbo Ustavnega sodišča o protiustavni velikosti območij volilnih okrajev še pred naslednjimi volitvami ali ne? 14.02.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svarilo Auschwitza Vsak posameznik in vsaka družina sta v slovenski družbi globoko pogojena s svojo osebno, družinsko in družbeno zgodovino. Spominjanje težkih preteklih dogodkov in hudodelstev zoper človečnost zato ni nebodigatreba, temveč predpogoj za uresničevanje človekovega dostojanstva v sedanjosti in prihodnosti. 31.01.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice v gospodarstvu

Država in večina gospodarskih družb s sedežem v slovenski državi vsaj retorično soglaša, da je treba spoštovati in varovati človekove pravice v gospodarstvu. A v praksi korporativnega upravljanja tako državnih kot zasebnih gospodarskih družb pogrešamo celovito uresničevanje človekovih pravic tako doma kot v tujini.

 17.01.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kakovostnejše življenje?

V Sloveniji se radi pohvalimo, kako se pri nas dobro živi. A družbeno ekonomski kazalniki različnih mednarodnih organizacij kažejo, da je vsaj del te samohvale le mit. Kdaj bomo v Sloveniji na splošno dosegli življenjski standard dežel severne in zahodne Evrope? Ali so takšne želje le utopija prvih novoletnih dni?

 03.01.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zamolčano življenje Leona Štuklja Slovenska družba pogosto zanemarja uspehe njenih najodličnejših posameznikov. V najskrajnejših primerih jih celo poskuša izbrisati iz kolektivnega spomina slovenskega naroda in države. Njene institucionalne elite pogosto samovoljno odločajo, kdo so tisti posamezniki, ki so ideološko primerni in ustrezni, da se jih je vredno spominjati. Kdor ne sodi v to kategorijo, je pozabljen. Eden izmed takih posameznikov, je bil tudi gospod Leon Štukelj. 20.12.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Novi konstitucionalizem Zadnji dogodki na Malti in po srednji in vzhodni Evropi kažejo, da se deset let po uveljavitvi Lizbonske pogodbe o delovanju Evropske unije v okviru tega elitnega kluba rojeva novi konstitucionalizem. Novi konstitucionalizem sprejema samovoljne prakse državnih oblasti, ki načenjajo vladavino prava, delitev oblasti in človekovo dostojanstvo, kot nekaj običajnega, sprejemljivega in celo zaželenega v sodobnih evropskih ustavnih demokracijah. 06.12.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pozabljeno načelo delitve oblasti

Načelo delitve oblasti je temelj za uresničevanje vladavine prava v slovenski ustavni demokraciji. Omogoča medsebojno nadzorovanje in samoomejevanje treh vej državne oblasti s ciljem preprečevanja zlorab. Ali slovensko Ustavno sodišče ustrezno varuje in uresničuje delitev oblasti ter preprečuje razkroj vladavine prava?

 22.11.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duhovi Černobila Državne oblasti v želji po ohranitvi oblasti, moči in privilegijev pogosto prirejajo informacije o zadevah javnega pomena in včasih celo tiste, ki so ključne za preživetje naroda. Za ohranitev oblasti in moči so pripravljene poteptati ne le vladavino prava, ustavno demokracijo in pluralizem, temveč v skrajnih primerih tudi človeška življenja. Takšna je tudi zgodba o prikrivanju razlogov za povzročitev jedrske nesreče 26. aprila 1986 v Černobilu in njenih posledic. 08.11.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred Svetom OZN za človekove pravice

Vsakodnevno pomanjkljivo uresničevanje človekovih pravic v slovenski družbi ustvarja mnogo priložnosti za izboljšanje tako institucionalno kot tudi v civilni družbi. Prepogosto ga pogojujejo ozki partikularni pristopi, ki so večinoma utemeljeni v ideologiji oziroma svetovnonazorskem prepričanju institucij demokratične in pravne države, civilnodružbenih organizacij in posameznikov. Varstvo človekovih pravic je zato neenako, enostransko, neučinkovito in neprepričljivo.

 18.10.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagate slovenske javne uprave Slovenska država temelji na ustavni demokraciji in njenih vrednotah. Uresničevanje ustavne demokracije je v veliki meri odvisno od institucij slovenske pravne države in njene javne uprave. Javna uprava in njeni uslužbenci zato v dobršni meri pogojujejo kakovost slovenske ustavne demokracije in vladavine prava. A dostop vseh pod enakimi pogoji do zaposlitev v javni upravi na podlagi meritornosti je v slovenski državi, vse od demokratizacije naprej, pogosto prej znanstvena fantastika kot resničnost. 04.10.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenski Magnitskijev zakon? Vsakodnevno uresničevanje vladavine prava pogojujejo ljudje v institucijah demokratične in pravne države. Ko so v igri milijoni in milijarde evrov, za oblasti v tranzicijskih družbah, človeška življenja ne pomenijo veliko. Močne in vplivne skupine ne bodo izbirale sredstev, da se znebijo oporečnikov. Takšna je tudi zgodba Sergeja Magnitskija, čigar tragična usoda v demokratičnem svetu spodbuja sprejem zavezujočih pravnih dokumentov za kaznovanje kršiteljev človekovih pravic. 20.09.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

 06.09.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

 23.08.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mašinerija banalnosti zla Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Ne iz sadomazohizma, temveč zaradi njihovega preživetja v sedanjosti in prihodnosti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava. 09.08.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v socialno varstvenih zavodih

Duševno zdravje je eno izmed tistih temnih področij slovenske družbe, kjer je v zadnjih desetletjih prihajalo do številnih kršitev človekovih pravic. O nekaterih izmed njih pričajo odločbe Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Še več jih je skritih v arhivih slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Pričakovali bi, da bo zaradi preteklih izkušenj takšnih kršitev že končno enkrat konec, a zadnja odločba Ustavnega sodišča RS žal sporoča ravno nasprotno.

 26.07.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ideologija na Ustavnem sodišču Ustavne sodnice in sodniki niso roboti, ki bi lahko le tehnično in suhoparno presojali o ustavnih pritožbah, pobudah in zahtevah. Oblikujejo in prežemajo jih njihova vzgoja, zasebno življenje, izobraževanje, svetovnonazorska stališča in ostali življenjski dejavniki. Iz njihovih odločb in ločenih mnenj zato izhaja vsakokratna sodniška ideologija. 12.07.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič 25 let Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Samostojnost in državnost slovenske države je utemeljena na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nastala je zaradi njihovega sistematičnega kršenja v nekdanjem totalitarnem režimu. Državne oblasti v današnjem času pogosto poudarjajo, kako dobro pri nas varujemo človekove pravice, a praksa kaže drugače. 28.06.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kresna noč

Domačini bodo čez dober teden v noči na šentjanževo kot vsako leto prižgali kres na vrhu ponosa Katalonije, gori Canigó, ki se sicer nahaja na francoski strani Pirenejev. Letošnje praznovanje bo za Katalonce dosti bolj trezno in manj evforično kot še pred dvema letoma, ko se še niso razblinile njihove sanje o lastni državnosti.

 14.06.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Beethovnova ulica 10 med Scilo in Karibdo?

Objava poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2018 terja poglobljen premislek o vlogi najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic v slovenski družbi. Ali naj Ustavno sodišče v tako krhki tranzicijski družbi kot je slovenska poskuša delovati v korist pritožnikov kar se da odprto, transformativno oziroma celo katarzično ali naj zožuje dostop do vsebinske obravnave ustavnih pritožb?

 31.05.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Koliko je vredno človeško življenje?

Kakšno mesto zaseda v slovenski družbi življenje? Kako slovenska družba varuje človekovo dostojanstvo kot njeno individualno in kolektivno vrednoto? Ali lahko kakršnokoli bolezensko stanje upravičuje odločanje o predčasni prekinitvi življenja? Koliko pravzaprav šteje življenje v slovenski družbi?

 17.05.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od zadeve Vasiliauskas do zadeve Drelingas

Bralci se bodo spomnili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice pred nekaj leti ugotovilo, da so litvanske oblasti kršile načelo zakonitosti, ko so gospoda Vasiliauskasa obsodile zaradi storitve hudodelstva genocida. Pred kratkim pa je četrta sekcija Evropskega sodišča obravnavala podobno zadevo, Drelingas proti Litvi, iz podobnega zgodovinskega konteksta, v kateri so podali nekaj lekcij za razumevanje prepovedi hudodelstva genocida, kot tudi za izvrševanje sodb ESČP v pravnih redih posameznih držav.

 03.05.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sociologija slovenske pravne države Delovanje institucij slovenske pravne države je vsakodnevno odvisno od ljudi, ki v njej zasedajo javne funkcije. Nosilci sodne veje oblasti morajo svojo funkcijo opravljati neodvisno, nepristransko in pravično ter se morajo izogibati vsakršnim navideznim, kaj šele dejanskim navzkrižjem interesov. A zakaj slovenska Ustava in njena načela še naprej ostajajo neprebrana? 19.04.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neizpolnjene sanje Ljudje v državah srednje in vzhodne Evrope, vključno z našo državo, so pred tridesetimi leti tik pred padcem Berlinskega zidu sanjali boljše institucije, višje plače in življenjski standard ter boljšo prihodnost. Trideset let kasneje so se iste sanje v marsičem razblinile. Zamenjala jih je kruta sedanjost in neobetavna prihodnost. Srednje in vzhodnoevropsko regijo še naprej zaznamujejo šibke institucije demokratične in pravne države, neprestano nezadovoljstvo ljudi, kršitve človekovih pravic in posledično mizeren življenjski standard ter omejene priložnosti za nove generacije. 05.04.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče v iskanju identitete? Ustavno sodišče opravlja vlogo najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti ter varstva človekovih pravic. V prejšnjih desetletjih je odigralo katarzično vlogo pri prehodu iz pravnega reda nekdanje skupne totalitarne države v pravni red samostojne slovenske države. Vsak posamezni mandat Ustavnega sodišča je poskušal izoblikovati lastno ustavno identiteto. Za trenutni mandat ustavnih sodnic in sodnikov je lahko sprejemljiva le tista ustavna identiteta, ki bo še naprej temeljila na brezpogojnem spoštovanju človekovega dostojanstva, vladavine prava ter sodb mednarodnih sodišč. 22.03.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vzdolž avenije St. Clair Slovenci, ki so se pred desetletji ali le pred kratkim iz različnih razlogov preselili v bližnje ali bolj oddaljene dežele, so izjemno bogastvo slovenskega naroda in države. Tvorijo in soustvarjajo njegovo sedanjost in se pogosto bolje kot marsikdo doma zavedajo domovinskih vrednot. Slovenska država jih mora za njeno dobro vključiti v svoje delovanje. 08.03.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«* Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. 22.02.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Po pravico v Strasbourg? Evropsko sodišče za človekove pravice v letošnjem letu praznuje šestdesetletnico svojega obstoja. Zadnja desetletja trdno zaseda vodilno mesto najučinkovitejšega mednarodnega sodišča za varstvo človekovih pravic. Običajni ljudje z različnih koncev Evrope ga še vedno dojemajo kot zadnjo možnost za uresničevanje njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A prav zaradi učinkovitosti in tudi slabega delovanja domačih sodišč, v zadnjem desetletju postaja žrtev svojega uspeha. 08.02.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Temna poglavja družinske zgodovine Številne evropske družbe so v zadnjih desetletjih zaznamovale številne sistematične, vsesplošne in strukturne kršitve človekovih pravic. Nekatere izmed evropskih družb se kršitev spominjajo kot opozorilo za sedanjost in prihodnost, druge jih želijo čimprej pozabiti. Ali kršitve človekovih pravic iz preteklosti pogojujejo in vplivajo tudi na družinska in zasebna življenja sedanjih generacij? 25.01.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Gastarbeiterska« usoda Nepretrgane kolone avtomobilov so med novoletnimi prazniki švigale po cestah s severa in zahoda Evrope proti državam jugovzhodne Evrope. »Gastarbeiteriji« so na začetku praznikov odhajali na zaslužen počitek k svojim družinam in se po koncu praznikov vračali v podobnih kolonah. A te migracije, ki se množično ob katoliških praznikih ponovijo vsakih nekaj mesecev, kažejo na razpad institucij držav jugovzhodne Evrope, kot tudi na še naprej zgrešeno politiko evropskih institucij do te regije. 11.01.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je v letošnjem letu praznovala petinšestdesetletnico svoje uveljavitve. Čeprav je bila sprejeta pred toliko desetletji v drugačnem družbenem kontekstu, je danes  njena vsebina bolj aktualna kot kadarkoli. Pritožnikom iz različnih koncev Evrope, še posebej iz Srednje in Vzhodne Evrope, pogosto pomeni edino in istočasno zadnje upanje, da zavarujejo svoje pravice pred arbitrarnimi posegi države. V današnji kolumni, podobno kot v zadnjih dveh letih, izpostavljamo deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. 28.12.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Eleanor iz Tivolija V ljubljanskem Tivoliju lahko že nekaj dni v parku pred Muzejem novejše zgodovine občudujemo doprsni kip Eleanor Roosvelt, idejne snovalke in vodje strokovne skupine za sprejetje Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela pred sedemdesetimi leti. A mimoidoči, ki se vsakodnevno sprehajajo pred kipom in vsaj malce  upočasnijo korak, lahko kaj hitro ugotovijo, da Splošna deklaracija v čast katere je postavljen kip Eleanor, na ozemlju slovenske države velja šele dobrih sedemindvajset let. 14.12.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko sodišče za človekove pravice kot zadnji varuh svobodne demokratične družbe Evropsko sodišče za človekove pravice primarno obravnava pritožbe posameznikov zoper države članice zaradi kršenja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ali lahko Evropsko sodišče pred zlorabami državnih oblasti neposredno zavaruje tudi krhke demokracije tranzicijskih držav srednje in vzhodne Evrope? 30.11.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? V slovenski družbi se radi pohvalimo, kako dobro naj bi živeli v eni najbolj (dohodkovno) enakih evropskih družb. Mednarodne raziskave nam istočasno sporočajo, kako dobro je odraščati v Sloveniji. Takšne ugotovitve terjajo, da si postavljamo osnovna vprašanja, med katerimi je tudi, ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? 16.11.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič In minilo je leto Minilo je leto, odkar je katalonski parlament sprejel in razglasil deklaracijo o katalonski samostojnosti. A katalonska država danes v praksi ne obstaja, pri čemer se voditelji poglavitnih sil tako v Kataloniji kot v Španiji medsebojno obmetavajo z bolj ali manj neokusnimi izrazi in frazami. Kje poiskati odgovor za potešitev teženj zagovornikov in nasprotnikov večje katalonske avtonomije ali celo samostojnosti? 02.11.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Koliko šteje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice? Slovenska država je zavezana izvrševati sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice tako, da pritožnikom izplača pravično zadoščenje ter sprejme posamične in splošne ukrepe za njihovo izvršitev v domačem pravnem redu. Izvršilna oblast je v zadnjih letih zaradi pritiskov civilne družbe naredila veliko korakov naprej pri izvrševanju sodb, a težave še vedno ostajajo znotraj sodne veje oblasti. Zakaj se del vrhov sodne veje oblasti še vedno tako upira izvrševanju sodb Evropskega sodišča? 19.10.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pošteno sojenje v športnih sporih Mednarodno arbitražno sodišče za šport je trenutno poglavitna mednarodna institucija za reševanje športnih sporov. Vse od njegovega nastanka pa se pojavljajo očitki, da športnikom ne zagotavlja pravice do poštenega sojenja. Ali mora Mednarodno arbitražno sodišče za šport izpolnjevati vse predpostavke pravice do poštenega sojenja? 05.10.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Globoko v gozdovih Polpretekla zgodovina razdvaja vsakokratni narod še desetletja in celo stoletja po koncu tragičnih dogodkov. Zgodovina slovenskega naroda in države, kot bralci dobro vedo, pri tem ni izjema. Zato sta dobrodošli vsaka nova objava in razlaga preteklih dogodkov, saj le te omogočajo odstiranje in razčiščevanje starih ran ter pripomorejo k sobivanju v sedanjosti in prihodnosti. 21.09.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Korak nazaj Evropsko sodišče za človekove pravice je pogosto zadnja bilka številnih pritožnikov, ki jim domači pravni redi niso učinkovito zavarovali njihove pravice. Ko Evropsko sodišče poda sodbo in ugotovi eno ali več kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), jo morajo države izvršiti v domačem pravnem redu. Kako pa naj Evropsko sodišče postopa, če država ne želi izvršiti njegovih sodb? 07.09.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič 1968 V teh dneh se spominjamo petdesetletnice brutalnih dogodkov avgusta 1968 v nekdanji Češkoslovaški, ko so sovjetske in druge vojske varšavskega pakta krvavo zatrle praško pomlad, umorile čez sto protestnikov in jih še nekajkrat več poškodovale. Čeprav takratni dogodki tonejo vse bolj v pozabo, so sporočila praške pomladi vsaj tako aktualna kot pred petdesetimi leti. 24.08.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ob Donavi Evropska komisija se v zadnjem letu upravičeno posveča razjedanju vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem.  A enaki, če ne še hujši problemi se skrivajo tudi v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, kjer pravna država v dobršni meri obstaja le v formalnih pravnih virih, v praksi pa jo iščemo zaman. A uradnikom iz slonokoščenih stolpov bruseljskega Berlaymonta se ne sanja, kako pomanjkljivo delovanje vladavine prava vpliva na življenja običajnih ljudi v vzhodni Evropi. 10.08.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kletka Svoboda kritičnega izražanja zoper različno sporno postopanje državnih oblasti še vedno v številnih evropskih državah ni samoumevna, splošno sprejeta in učinkovito zavarovana. Evropsko sodišče je pred poletnimi počitnicami objavilo že dolgo pričakovano sodbo v zadevi treh deklet, članic skupine Pussy Riot, ki so jih ruska sodišča pred leti kazensko obsodila zaradi poskusa kritičnega prepevanja zoper oblasti, v eni izmed ortodoksnih cerkva v Moskvi. 27.07.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavnost »tekočih poslov« odhajajoče vlade Vladavina prava zavezuje vsakokratno izvršilno oblast, da deluje na podlagi ustave in zakonov, in ji vsaj teoretično preprečuje, da ne sprejema samovoljnih odločitev v korist različnih interesnih skupin. Ko predsednik vlade odstopi, vladi preneha mandat in izgubi polna pooblastila, saj lahko opravlja le »tekoče posle«. Kako ustavno in upravno pravo opredeljujeta »tekoče posle«? 13.07.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Navidezno udobje namesto zasebnosti? Globalne tehnološke gospodarske družbe kujejo na spletnih družbenih omrežjih iz meseca v mesec vse večje dobičke. Njihovi uporabniki so v zameno za navidezno udobje pametnih aplikacij pripravljeni zanemariti svojo pravico do zasebnega in družinskega življenja. Pred tem jih ne more rešiti niti pred kratkim uveljavljena Splošna uredba Evropske unije o varstvu osebnih podatkov. 29.06.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Štiriindvajset let Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji

Slovenija je pred dobrim mesecem obeležila petindvajsetletnico vstopa v Svet Evrope,  regionalno mednarodno organizacijo, ki se zavzema za varovanje človekovih pravic, vladavino prava in demokracijo. Še dobro leto kasneje pa jo je začela zavezovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, verjetno eden od temeljnih dokumentov, ki so nastali v okviru Sveta Evrope. Kako je v teh letih Evropska konvencija vplivala na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji?

 15.06.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zakaj Slovenija zaostaja za Nemčijo? Večina slovenskega prebivalstva si razumljivo želi, da bi lahko živeli v sodobni evropski državi, kjer bo življenjski standard primerljiv z najbolj razvitimi evropskimi državami ali celo boljši, od višine osebnih dohodkov do dostopnosti in kakovosti storitev socialne države. A podatki žal kažejo, da slovenska država še vedno stopica za najbolj razvitimi evropskimi državami, kot je denimo Nemčija. Zakaj torej Slovenija po kakovosti življenjskega standarda zaostaja za Nemčijo? 01.06.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju sobivanja Baskija, ena od najbolj razvitih evropskih regij, je pred nekaj tedni s prenehanjem delovanja teroristične skupine Eta vsaj formalno zaprla enega od temnih poglavij svoje polpretekle zgodovine. A kot še predobro vemo iz slovenskih izkušenj, je sobivanje med različnimi skupinami v tranzicijskih družbah težje uresničiti v vsakdanjem življenju. 18.05.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dobre prakse z Vzhoda Vzhodnoevropske države se v zadnjih desetletjih trudijo ponotranjiti načela ustavne demokracije, svobodne demokratične družbe in vladavine prava. Nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom. Ena izmed uspešnejših zgodb prihaja iz Romunije, ki je vsaj delno uspela presekati s starimi praksami in ponotranjiti delovanje državnih oblasti v skupno dobrobit. Ali se lahko slovenske državne oblasti kaj naučijo od reforme vladavine prava v Romuniji? 04.05.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vzpon pametnih strojev Razvoj robotike in umetne inteligence napreduje skoraj vsakodnevno. Le vprašanje časa je kdaj se bodo prizori iz znanstvenofantastičnih filmov preselili na ulice sodobnih mest. Pravo se še ni znalo primerno odzvati na vzpon pametnih strojev in celostno odgovoriti na različne dileme človekovih pravic. Ali je potrebno robotom podeliti pravno subjektiviteto in kdo odgovarja za njihove posege v človekove pravice? 20.04.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče na prelomnici Ustavno sodišče je najvišji varuh človekovih pravic in vladavine prave v slovenski državi. Predstavlja zadnje upanje v domačem pravnem redu za pravice običajnih ljudi v bojih zoper včasih arbitrarno delovanje državnih oblasti. Kakšna naj bo vloga ustavnosodnega varstva v času, ko slovenska država in nosilci njene oblasti še vedno niso ponotranjili temeljnih vrednot in pravil zrele ustavne demokracije? 06.04.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Umanjkanje demokracije Zrelo delovanje pravne in demokratične države terja, da ljudstvo zaupa v njeno delovanje v skupno dobrobit vseh. Zaupanje ljudstva v institucije demokratične in pravne države je v slovenski družbi tradicionalno nizko. Ljudje praviloma ne zaupajo svojim izvoljenim predstavnikom v zakonodajni veji oblasti, ker je med njimi vzpostavljena le krhka medsebojna demokratična vez. 23.03.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ogromna množica Janov in Martin Vzhodnoevropske države vse od padca železne zavese niso najbolj uspešne pri zagotavljanju kakovostnega delovanja institucij demokratične in pravne države. Večina izmed njih ni dovolj učinkovito preprečila delovanja organiziranih hudodelskih združb, ki so ponekod povezane z visoko vsakodnevno politiko. Zadnja ilustracija prepletenosti formalnih institucij in hudodelskih združb je hladnokrvni umor Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove v Veľki Mači blizu Trnave na Slovaškem. 09.03.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Za čigav blagor? Močne interesne skupine si v slovenski družbi že nekaj let prizadevajo, da bi država razširila kolektivne manjšinske pravice iz varstva avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi na pripadnike albanske, bošnjaške, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti. Poskusi za spremembo 64. člena ustave zaenkrat niso uspeli, zato so pa v predvolilni vročici prešli v ad hoc zakonski predlog skupine poslancev. Ali obstajajo ustavno skladni in stvarno upravičeni razlogi, da bi slovenska država dokončno podelila kolektivne pravice pripadnikom teh skupnosti in istočasno zanemarila kolektivne kulturne pravice vseh ostalih narodnih skupnosti, ki živijo v slovenski družbi? 23.02.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pozaba Konec januarja smo znova obeležili dan spomina na holokavst. A odzivi na sprevržena hudodelstva so iz leta v leto vse bolj mlačni. Vsakodnevne razmere v slovenski družbi in v primerljivih srednje ter vzhodnoevropskih družbah kažejo, da holokavst in podobna hudodelstva zoper človečnost, denimo v slovenskih jamah, rudnikih in travnikih, vse hitreje prehajajo v pozabo. S tem se počasi, a vztrajno znova ustvarjajo pogoji za ponovitev takšnih hudodelstev. 09.02.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razgaljeno življenje športnikov? Bližajo se zimske olimpijske igre, kjer se bodo uresničile sanje mnogih športnikov, da nastopijo na največjem svetovnem športnem dogodku. V že tako napeto protidopinško predolimpijsko dogajanje je prejšnji teden poseglo še Evropsko sodišče za človekove pravice s svojo sodbo o boju zoper doping. 26.01.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Eksodus Nostalgično se ozrite dobrih dvajset let nazaj in si predstavljajte staro tivolsko košarkarsko dvorano v njenih najboljših časih, ko je polna navijačev spodbujala ljubljansko Olimpijo v njenih borbah z evropskimi velikani. Nato si predstavljate, da navijači skoraj v trenutku izginejo in dvorana ostane prazna. Le nekaj gledalcev še ostane in se začudeno ozira naokrog. Kam so odšli vsi ti ljudje? 12.01.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset letošnjih odmevnih sodb ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi letos obravnavalo več deset tisoč pritožb in podalo čez tisoč sodb. Ta prispevek izpostavlja odmevnejše sodbe iz letošnje sodne prakse. Večina izmed izbranih navedenih sodb je relevantna tudi za slovenski prostor in bi morala vplivati tudi na konkretno sojenje slovenskih sodišč, saj gre v nekaterih zadevah za kršitve, ki se lahko pojavijo tudi v slovenski družbi. 29.12.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Spomini na poletje Letošnje poletje je katalonske vasice in mesta preveval optimizem pred oktobrskim referendumom, ki naj bi zaznamoval začetek katalonske državnosti. Poletje je minilo, prišla je jesen, z njim tudi referendum in razglasitev katalonske samostojnosti ter neodvisnosti. S pričetkom zime pa se počasi poslavlja vsaj del optimizma glede nastanka katalonske države. Zdi se, da je poskus nastanka katalonske države potekal brez priprave na sicer pričakovane poteze španskih oblasti, ki želijo razumljivo zavarovati enotnost španske ustavne ureditve. 15.12.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v gospodarstvu Vsakdanjik slovenske družbe prinaša vse več tragičnih zgodb, ki nam sporočajo, kako nekatere manjše in večje gospodarske družbe, ki delujejo na slovenskem ozemlju, neposredno in posredno posegajo v človekove pravice zaposlenih in širšega družbenega okolja. Slovenska država nosi pozitivno obveznost, da zagotovi, da gospodarske družbe v slovenskem pravnem redu ne posegajo v človekove pravice in svoboščine posameznikov. V tej luči so institucije državne oblasti zavezane sprejeti Nacionalni akcijski načrt, ki bo v polni meri skladen s Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih. 01.12.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Boljše življenje Evropa še vedno ostaja obljubljena dežela za milijone ljudi iz vseh delov sveta. Na stotine jih v tej želji letno umre v Sredozemskem morju. Države članice Evropske unije, vključno z evropskimi institucijami, praviloma niso zmožne sistematično, vsesplošno in učinkovito reševati pritiske na zunanje meje Evropske unije, saj še vedno vztrajajo pri uporabi arhaične dublinske ureditve. Da posamezne države vendarle lahko storijo korak naprej pri reševanju krize prebežnikov, vsaj delno kažejo nekatere letošnje prakse italijanskih oblasti. 17.11.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo človekovega dostojanstva v preiskavi Države nosijo vsebinske in postopkovne obveznosti, da spoštujejo in varujejo posamezne človekove pravice. Ko država ne zagotovi učinkovite, skrbne, neodvisne in hitre preiskave pri poseganju v življenje in telesno integriteto posameznika, se izvotli bistvo temeljnih človekovih pravic, kot sta pravica do življenja in prepoved nečloveškega ravnanja. 03.11.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič V jami Človekovo dostojanstvo je temelj vladavine prava in vsakodnevnega življenja v slovenski družbi. Dostojanstvo seveda ne pripada le v tem trenutku živečim ljudem v slovenski državi in onkraj nje, temveč vsem prejšnjim in prihodnjim generacijam. A človekovo dostojanstvo prejšnjih, sedanjih in prihodnjih generacij leži še vedno globoko zakopano v neraziskani jami slovenskega naroda. 20.10.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Bolje funt pameti kakor cent moči«* Grobi udarci, krvavi obrazi starejših gospa, potiskanje in vlečenje za lase starejših in mladih ljudi, to je le nekaj prizorov policijskega nasilja, ki je v nedeljo pretreslo tako katalonsko, špansko in evropsko javnost. Čeprav smo nasilje lahko vsi skupaj pričakovali, niso bili prizori nič manj šokantni. Nadaljnji koraki od vseh udeležencev terjajo trezen, skrben in spoštljiv razmislek in debato. 06.10.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nepolitično sodstvo? Iz vrhov sodstva v Sloveniji in ponekod drugod v srednji in vzhodni Evropi pogosto slišimo pozive po obrambi sodstva pred političnimi napadi. Pravijo, da je treba ohraniti nepolitičnost, objektivnost in nevtralnost sodne veje oblasti. Zato je vredno začeti javno razpravo o tem, ali je nepolitično sodstvo zgolj mit ali dejstvo? 22.09.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali lahko umetna inteligenca izboljša vladavino prava? Običajni ljudje se v državah Vzhodne in Srednje Evrope vse bolj pogosto pritožujejo nad stanjem vladavine prava in kakovostjo državnih oblasti. Večinoma ne zaupajo vladajočim oblastnim strukturam. Različni kazalniki kažejo, da se številne države na tem območju vedno bolj nahajajo v primežih močnih interesnih skupin, ki zasledujejo predvsem svoje zasebne interese. Ali lahko umetna inteligenca in ostale nove tehnologije pripomorejo k izboljšanju stanja na področju vladavine prava v srednji in vzhodni Evropi? 08.09.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Piš z Vzhoda? Kitajska je v zadnjih letih doživela edinstven gospodarski in vsesplošni družbeni razvoj, ki jo je umestil med vodilne globalne sile. Izjemna infrastruktura, ki ji po geografski razvejanosti ni para in ki se kaže v novo zgrajenih avtocestah, hitrem železniškem omrežju, podzemni železnici, kulturnih in športnih dvoranah, nebotičnikih in podobno, ustvarja vtis o njeni gospodarski moči. A milijoni ljudi, daleč stran od oči javnosti, še vedno živijo v revščini, medtem ko relativna peščica uživa oblastne privilegije. 25.08.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Barcelone do Vitorije-Gasteiz Od parka Ciutadella, kjer na robu starega dela Barcelone domuje katalonski parlament, pa do ulice Becerro de Bengoa v Vitoriji-Gasteiz, prestolnici baskovske pokrajine Alava, kjer zaseda baskovski parlament, je le okrog petsto sedemdeset kilometrov ali dobrih šest ur vožnje. Oba naroda, baskovski in katalonski, si že desetletja z različnimi sredstvi prizadevata za samouresničenje v morju večinskega španskega naroda. Če se v Kataloniji zaostrujejo razmere pred referendumom o samostojnosti na prvi oktobrski dan, baskovske oblasti vztrajajo pri dialogu z osrednjo špansko vlado in se osredotočajo na finančna vprašanja. 11.08.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kdo nosi breme trajnostnega razvoja? Trajnostni razvoj sodi med temeljne cilje Organizacije Združenih narodov (OZN), njenih članic in vseh udeležencev v lokalnih ter mednarodnih skupnostih. Države članice OZN so leta 2015 sprejele sedemnajst ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja kot del »Agende za trajnostni razvoj do leta 2030«, ki vključuje večino vidikov človekovega razvoja, ne le finančnega in gospodarskega. A pomembnejše je,  kdo je odgovoren za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja? Ali so to res le države? 28.07.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čigave človekove pravice? Varstvo človekovih pravic v slovenski družbi je vse od demokratizacije in osamosvojitve neenako, neučinkovito in selektivno. Določenim in izbranim temam se posveča veliko pozornosti, drugim zaradi arbitrarnih razlogov manj. Takšen pristop je napačen, saj država nosi tako negativne kot pozitivne obveznosti, da enako, neselektivno in skrbno uresničuje ter varuje vse človekove pravice in temeljne svoboščine. 14.07.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Salomonska odločitev Arbitražno razsodišče je z včerajšnjo odločitvijo v obmejnem sporu med Republiko Slovenijo in Hrvaško končalo skoraj tri desetletja dolg meddržavni spor glede določitve meje na kopnem in morju. Niti strokovna niti laična javnost z odločitvijo ne moreta biti popolnoma zadovoljna, kljub večletnim spinom vladajočih interesnih skupin, da bo izid arbitraže za slovensko stran zagotovo odličen. A odločitev vendarle prinaša nekaj izvirnih pogruntavščin peterice arbitrov predvsem na področju mednarodnopravne razlage pojma »junction«. 30.06.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med soncem in meglo Že mesec dni se kolone avtomobilov s severnoevropskimi registrskimi tablicami tudi po slovenskih cestah in avtocestah vijejo proti hrvaški obali. V sosednji državi letos pričakujejo kar osemnajst milijonov turistov. A za bleščečimi od sonca razbeljenimi kopališči in ulicami jadranskih obmorskih letovišč se skrivajo težave običajnih ljudi, ki vsakodnevno bijejo boj za preživetje in za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic. 16.06.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nekoč je bilo v Lvovu Ulice starega mestnega jedra v Lvovu na vsakem koraku spominjajo na njegovo srednjeevropsko dušo in opominjajo na zmote iz njegove polpretekle zgodovine. Mesto je v prejšnjem stoletju doživelo in preživelo nekaj totalitarnih viharjev različnih avtokratskih ideoloških spozab. 02.06.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vpliv ESČP na vladavino prava v srednji Evropi Minilo je že več kot četrt stoletja, ko so se države srednje Evrope izvile iz primeža nekdanjih nedemokratičnih sistemov, in vsaj formalno postale liberalne ustavne demokracije. V teh dveh desetletjih in pol naj bi prevzele ter ponotranjile vrednote pravne in demokratične države od uresničevanja človekovih pravic do delitve oblasti. A institucionalni vsakdanjik večine držav kaže drugače. 19.05.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju močnejše vloge varuha človekovih pravic Varuh človekovih pravic naj bi bil glavni nadzorni organ za varovanje človekovih pravic v slovenski družbi. Njegovo vlogo tako razume večina strokovne in laične javnosti. A položaj, pristojnosti in avtoriteta institucije varuha žal še vedno ne sledijo hitrosti, sistematičnosti in vsesplošnosti preteklih, sedanjih in prihodnjih kršitev človekovih pravic v slovenski družbi. 05.05.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Življenje kot tržna dobrina? Sodobni tok življenja ustvarja želje in poskuse novih razlag pojma starševstva, ki je izven Evrope že postalo tržna dobrina. Ali naj bo dovoljeno otroke kupovati kot lego kocke ali katerokoli drugo tržno dobrino v nakupovalnih središčih? Ali (naj) vrednota človekovega dostojanstva omogoča takšne prakse v evropskih javnih redih? 21.04.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic pri podnebnih spremembah Podnebne spremembe dokazano nehote vplivajo tudi na uresničevanje različnih človekovih pravic posameznikov, manjšin in avtohtonih ljudstev. Posamezniki, zaradi z njimi povezanimi naravnimi nesrečami, na različnih koncih sveta izgubljajo življenja in svoje sorodnike. Kdo je nosilec obveznosti, da ne pride do poslabšanja varstva človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb? Države? Mednarodne organizacije? Gospodarske družbe? Posamezniki? 07.04.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič FIFA in človekovo dostojanstvo Svetovna nogometna organizacija je v decembru 2010 podelila izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 zalivski državici Katar. Že od podelitve iz nje prihajajo poročila nevladnih in drugih organizacij o sistematičnih kršitvah pravic delavcev, večinoma iz južnoazijskih držav, ki gradijo nogometne štadione. Ali nosijo mednarodne športne organizacije kakšne obveznosti, da zagotovijo, da bodo prireditelji velikih športnih tekmovanj spoštovali in varovali človekove pravice? 24.03.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Odštevanje do katalonskega referenduma Prihodnji meseci bodo odločilni za odgovor na vprašanje ali bo katalonska vlada v letošnjem letu lahko izvedla zavezujoč referendum o samostojnosti Katalonije. Njenim poskusom se z vsemi sredstvi upira osrednja španska vlada. Kako rešiti ustavno krizo, da se katalonski javni prostor izogne izbruhu neredov, nasilja in morebiti tudi spopadom? 10.03.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ledenik na Ljubelju V zadnjem tednu ali dveh lahko znova, čeprav se zima počasi poslavlja, opazujemo, povečanje ledenika na Ljubelju. Znova je prišlo pet minut pozornosti za radikalne ekstremiste na avstrijskem Koroškem in zaspane slovenske nosilce oblasti, medtem ko se koroški Slovenci vsakodnevno soočajo in spopadajo z načrtnim razjedanjem njihove kolektivne identitete in pravic kot pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. 24.02.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družina Ustavno sodišče je v tem tednu objavilo dva sklepa v razvpitem primeru nezakonitega odvzema koroških dečkov. Sodniki so zamudili priložnost, da bi zadevo rešili v Sloveniji in še pomembnejše, da bi odpravili še vedno trajajoč poseg v pravico do družinskega življenja starih staršev in njunih vnukov. 10.02.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Spomeniška dilema Ljubljana naj bi v kratkem ob parku Zvezda na Južnem trgu nedaleč stran od Kazine po več letih zavlačevanja dobila spomenik vsem žrtvam vojn na slovenskem ozemlju. A bolj kot se bliža njegovo odprtje, več je nejasnosti glede njegovega namena, vsebine in zato smiselnosti celotnega projekta. 27.01.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mit o vladavini prava Vladavina prava kot varstvo pred samovoljo in čezmerno močjo državne oblasti je bila ena izmed najbolj privlačnih artiklov, ki so jih zahodne liberalne demokracije začele ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja izvažati v države srednje in vzhodne Evrope. Po več kot šestindvajsetih letih se je vladavina prava na tem območju oprijela le v redkih in izjemnih primerih. Večina teh držav se sooča s poglobljenimi težavami pri ponotranjenju vrednot, načel in pravil vladavine prava. 13.01.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset zanimivejših letošnjih sodb ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice je imelo v letu 2016 znova polne roke dela. Podalo je blizu dva tisoč vsebinskih sodb, nekaj izmed njih izjemno pomembnih. V naslednjih vrsticah tako predstavljamo deset njegovih letošnjih sodb, ki so po našem mnenju najbolj zaznamovale evropske družbe. 30.12.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trnova pot Ljuba Sirca

Dva tedna je minilo, odkar je preminil eden največjih slovenskih intelektualcev zadnjega stoletja, Ljubo Sirc. V Glasgowu na Škotskem so Ljuba Sirca včeraj kremirali, k dokončnem počitku bo položen naslednji mesec v domačem Kranju, kjer je želel biti pokopan skupaj s svojima staršema. Čeprav ga ni več med nami, njegove misli, sporočila in argumenti ostajajo z nami še naprej.  

 16.12.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi slovensko sodišče Že desetletje je znano, da se slovenska država sooča s sistematičnimi težavami pri izvrševanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodbe se ne izvršujejo v polnem obsegu, kljub jasnim obveznostim v domačem in mednarodnem pravu. Takšna praksa kaže, da institucije državne oblasti in slovenska družba nasploh še vedno niso ponotranjile vsebine Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 02.12.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usodna izbira Najvišja sodišča nosijo izjemno odgovornost za uresničevanje demokratične in pravne države. Sodišča seveda niso neki abstraktni pojmi, temveč jih napolnjujejo in ustvarjajo ljudje, tako tisti, ki nosijo sodno haljo, kot tisti brez nje, ki delajo v sodnih institucijah. Od sestave vsakokratnega mandata Ustavnega sodišča je zato mnogokrat odvisna tudi kakovost in zrelost delovanja pravne države. 18.11.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Barbarinega rova do rudnika Pečovnik V zadnjih mesecih je državna oblast, po trajnih pritiskih civilne družbe, končno malenkostno spremenila svojo politiko do posmrtnih ostankov žrtev povojnih hudodelstev zoper človečnost in genocida po drugi svetovni vojni. Dobrih sedem let po uradnem odkritju grozodejstev v Barbarinem rovu v Hudi jami v Rečiči pri Laškem se je tako končno začelo prenašanje posmrtnih ostankov žrtev. Ali je slovenska država storila dovolj, da bi se počasi, korak za korakom, zaprlo eno izmed najtemačnejših poglavij slovenske zgodovine? 04.11.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič O sodnikih porotnikih Slovensko sodstvo poleg profesionalnih sodnikov pozna tudi funkcijo sodnikov porotnikov. Ti sodelujejo pri sojenju v senatih na prvi stopnji v kazenskopravnih zadevah in v delovnih ter socialnih sporih. Trenutna ureditev njihovega predlaganja, imenovanja in delovanja, zaradi svoje nedorečenosti in nepreglednosti, odpira vrsto možnosti za izboljšave. 21.10.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako odvrniti napade na ustavni red?

Evropske države že vrsto let zaznamujejo skrajna gibanja z obeh primarnih strani svetovnonazorskega pola, ki v določeni meri načenjajo vrednote, ki utemeljujejo demokratične in pravne države. Kako torej istočasno zavarovati vrednote demokratične in pravne države ter tudi pluralizem različnih stališč?

 14.10.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med Scilo in Karibdo Države srednje in vzhodne Evrope se vse od demokratizacije soočajo z dilemami kako učinkovito zagotoviti tako sodniško neodvisnost kot tudi odgovornost. Kako v tranzicijskih družbah poiskati pravično razmerje med avtonomijo sodne samouprave in upravičenimi zahtevami drugih dveh vej oblasti po njenem nadzoru in odgovornostih, tako da bo zadoščeno vladavini prava? 16.09.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako izvoliti sodnike? Sodni svet RS že nekaj časa predlaga, da bi bilo v Sloveniji potrebno spremeniti postopek izvolitve sodnikov rednih sodišč. Po njihovem mnenju je treba volitve sodnikov vzeti iz rok zakonodajne veje oblasti. Ali je slovenska demokratična in pravna država zrela za takšen radikalen poseg v delitev oblasti in razmerja med tremi vejami oblastmi? 19.08.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko nesoglasje Evropski kontinent napolnjujejo medsebojno izjemno raznolike domače tradicije in konteksti, zaradi česar mnogi dvomijo o obstoju temeljnih evropskih vrednot. Ta raznolikost se najbolj odraža pri varovanju človekovih pravic, ki so prepogosto plen različnih radikalnih in arbitrarnih ideoloških nazorov. Kako poiskati pravo mero v razmerju med varstvom človekovih pravic in različnimi regionalnimi ter lokalnimi evropskimi konteksti in tradicijami? 27.07.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)rešljiva zagonetka Arbitražno sodišče je konec junija odločilo, da se bo arbitražni postopek za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško nadaljeval. Različni deležniki v slovenski javnosti, razen redkih izjem, vseskozi bolj ali manj prepričljivo ponavljajo, da bo izid arbitraže za Slovenijo zagotovo pozitiven. Vsi upamo, da bo res tako. Kaj pa se bo zgodilo, če bo razsodba arbitražnega sodišča za Slovenijo delno ali kar v celoti neugodna? 22.07.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Enaindvajsetletna odisejada zakoncev Šilih Odisejadi zakoncev Šilih žal ni videti konca. Ustavno sodišče je njuno zadevo znova vrnilo na prvo stopnjo zaradi delne kršitve pravice do enakega sodnega varstva. Kdaj bo slovenska država družini Šilih zagotovila dostojanstven in človeka vreden sodni postopek, kot je že zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodbi iz leta 2009? Kako in kdaj bodo državne oblasti družini Šilih povrnile več kot dvajsetletno trpljenje zaradi serijskih kršitev pravice do poštenega sojenja? 24.06.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Preobrat v praksi Ustavnega sodišča? Ustavna pritožba je temeljno pravno sredstvo za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu. Pritožniki so se v zadnjem obdobju soočali s pravcato loterijo ali bo Ustavno sodišče njihovo pritožbo sprejelo v vsebinsko obravnavo, saj je le peščica imela takšno srečo. V lanskem letu pa je vendarle prišlo do rahlih sprememb. 27.05.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razcep

Mednarodno poslovno okolje vsakodnevno deluje na številnih ravneh in podravneh. Preden pride izdelek do končnega kupca, mora preiti skozi številne postopke. Ali morajo transnacionalne tekstilne korporacije v svojih globalnih oskrbovalnih verigah poleg tehničnih standardov in predpisov slediti tudi določenim standardom varstva človekovih pravic oziroma ali so dobre prakse v poslovanju le posledica njihove dobre volje?

 13.05.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Petindvajset let pozneje Letos mineva četrt stoletja od razpada nekdanje Jugoslavije in dvajset let od konca zadnjih balkanskih vojn. Kako so se države Zahodnega Balkana v tem času uspele soočiti tako z ekonomsko-socialnimi težavami kot tudi z delovanjem vladavine prava in varovanja človekovih pravic? 29.04.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duh Nicolaa Ceauşesca Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek podalo še eno v vrsti odločitev, ki obravnavajo različne vidike polpretekle zgodovine in kršenja človekovih pravic v Srednji in Vzhodni Evropi. Presodilo je, da romunska država ni opravila učinkovite preiskave glede odgovornosti za nasilno utišanje protirežimskih demonstracij v decembru 1989, ko je umrlo več kot tisoč ljudi. 15.04.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Večglavi zmaj Vse pogostejši teroristični napadi na evropska mesta vlivajo strah v kosti evropskih družb in načenjajo njihove civilizacijske norme, kot so pluralizem, strpnost in širokomiselnost. Ali je mogoče glave terorističnega totalitarnega zmaja v podobi barbarske države dokončno odrezati tako, da ne bi, kot v starodavnih slovenskih pravljicah, zrasle znova? 01.04.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič O ustvarjalni moči prava Ljubljano je v začetku marca, v okviru literarnega festivala Fabula, obiskal sodobni kolumbijski pisatelj, Juan Gabriel Vasquez. Na festivalu je predstavil slovenski prevod njegovega romana »El ruido de las cosas al caer« (»Zvok stvari, ki padajo«, Beletrina, 2016). V pogovoru z Alešem Štegrom je navedel marsikatero zanimivo misel, ki lahko služi v razmislek tako pravniški kot širši družbeni sferi. 18.03.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dvoumna odločitev Ustavno sodišče je 28. januarja 2016 s sklepom št. U-I-69/15-10 zavrglo zahtevo vrhovne sodnice svetnice Barbare Zobec za presojo ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona o kazenskem postopku v zadevi I Ips 306/2009, z dne 20. aprila 2015. Sodišče s pričujočim sklepom načenja temeljne vrednote, ki bi jih moralo primarno braniti kot vrhovni čuvaj ustavnosti in človekovih pravic v slovenski družbi. 04.03.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice in kulturna relativnost Azija trenutno še ne pozna vsesplošnega regionalnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To še ne pomeni, da je v azijskih državah varstvo človekovih pravic popolnoma odsotno, temveč se izvaja različno, kot denimo v evropskem sistemu za varstvo človekovih pravic. 19.02.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vasiliauskas in njegova pravica Polpretekla zgodovina je pogosto predmet obravnave pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Da se sodniki pogosto srečujejo s težavami pri obravnavanju hudodelstev iz preteklosti, ni nikakršna skrivnost. Ideološka razdeljenost evropskih družb jim pogosto preprečuje, da bi pri odločanju upoštevali le relevantno pravo. 05.02.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prihodi in odhodi Begunska oziroma migracijska kriza še vedno ostaja brez vseobsegajoče rešitve, čeprav postajajo razmere vse težje in težje. Učinkovite rešitve ni videti niti na evropski ravni niti znotraj vsakokratnih evropskih držav. Obstoječi korpus evropskih pravil se ne uresničuje v konkretnih primerih, tako pri varovanju človekovih pravic kot zagotavljanju varnosti. Če do rešitve ne bo prišlo kmalu, smo lahko priča ne samo humanitarni, temveč civilizacijski katastrofi nepojmljivih dimenzij. 29.01.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič O nesmiselnosti zla Zakaj se lahko totalitarni režimi desetletja ohranjajo na oblasti? Zakaj običajni ljudje tako skrbno, pedantno in nepopustljivo sodelujejo pri njihovem delovanju in izvrševanju hudodelskih odločitev, čeprav so te že na prvi pogled nesmiselne? 08.01.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Božično praznovanje Kako narodi praznujejo različne praznike, bodisi verske, kulturne, državne in druge, nam pove, kdo pravzaprav so, od kod izhajajo in kam stremijo. Božično praznovanje nam sporoča raznovrstne in večplastne zgodbe o različnih običajih, tradicijah in navadah ljudi v slovenski in vsakokratni drugi družbi. 25.12.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija in reforma Evropskega sodišča za človekove pravice V Evropi pogosto ponosno in samovšečno poudarjamo, da je sistem Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin najučinkovitejši svetovni mehanizem uveljavljanja domnevnih kršitev človekovih pravic. Kljub temu, da podobno učinkovitega sistema  ne najdemo na drugih kontinentih, je sam daleč od idealnega. Težave so mnoge, zaradi česar se pojavljajo predlogi za njegovo reformo in izboljšanje. Kaj Evropsko sodišče za človekove pravice pomeni za prebivalce Slovenije in kaj bi njegova reforma pomenila za Slovenijo? 11.12.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Stranpoti prepovedi sovražnega govora Prepoved sovražnega govora je v evropskih družbah predmet različnih razlag in medsebojnih nesporazumov nasprotnih svetovnonazorskih strani. Opredelitev sovražnega govora v zadnjih letih v javni razpravi ni postala nič jasnejša in določnejša, kvečjemu je njeno uresničevanje še bolj dvomljivo. Ali lahko zadnja sodba Evropskega sodišča za človekove pravice razjasni kdaj je resnično nujno, primerno in potrebno preganjati sovražno izražanje? 27.11.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič V zraku Zadnje letalske nesreče oziroma katastrofe ustvarjajo strah pred nadaljnjimi notranjimi in zunanjimi varnostnimi tveganji v letalskem potniškem prometu. Kako učinkovito zagotavljati varnost v komercialnem letalskem prometu, hkrati pa v zraku in na tleh varovati človekove pravice običajnih letalskih potnikov, predvsem pravico do zasebnosti in prepoved diskriminacije? Dilema torej, ki zagotovo nima lahkega in enostavnega odgovora. 13.11.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Akamasoa V zadnjih slabih dveh tednih je domovino svojih staršev znova obiskal Pedro Opeka, ki že skoraj štiri desetletja pomaga in živi z malagaškimi ljudmi. O njegovi predanosti poslanstvu pomagati ljudem v skrajni revščini priča, kako v vaseh na obrobju prestolnice Antananarivo njegova skupnost Akamasoa nadomešča storitve ugrabljene države. 30.10.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med vojno in mirom Večina kolumbijske družbe si že vrsto desetletij želi pobegniti iz primeža kulture strahu, ki jo povzročajo različni akterji v kontekstu njene državljanske vojne in začaranega kroga kršenja človekovih pravic. Da tranzicijske družbe zmorejo učinkovito obrniti list temnega poglavja svoje polpretekle zgodovine, se morajo opredeliti do najhujših storjenih hudodelstev in preganjati njihove domnevne storilce. 16.10.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako odviti klobčič begunske krize? Po več mesecih in tednih begunske krize svetopisemskih razsežnosti še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, kako jo vsaj kratkoročno in srednjeročno učinkovito rešiti? Parcialni in izolirani ukrepi ne morejo učinkovito odviti tako zapletenega klobčiča, kot je trenutna begunska kriza, kvečjemu jo le še poglabljajo. Vsem vpletenim akterjem je jasno, da je potrebno vzpostaviti učinkovit, vsesplošen in uniformen sistem za spremljanje vstopa in obravnavanje prebežnikov. 02.10.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Komu pojejo katalonski zvonovi? Dober teden dni nas loči od verjetno zgodovinskega trenutka v katalonski sodobni zgodovini. Na zadnjo septembrsko nedeljo bodo v Kataloniji potekale predčasne regionalne parlamentarne volitve, ki so se dejansko spremenile v plebiscitarno izrekanje o samostojnosti in neodvisnosti Katalonije. Ali bo nedelja, 27. septembra 2015, postala zgodovinska, bo pokazal čas, zagotovo pa Katalonija prav kmalu ne bo imela znova takšne priložnosti za odločanje o svoji prihodnosti. 18.09.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Veter iz Vetrinja Neprestani prihodi prosilcev za mednarodno zaščito na meje Evropske unije odpirajo vedno nova in nova vprašanja, kako rešiti zadnjo humanitarno krizo. Iz evropske, pa tudi slovenske polpretekle zgodovine, žal izhaja vrsta napak, ki se ne smejo ponoviti pri tokratnem varovanju ranljivih ljudi. 04.09.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Odisejada Reke prebežnikov se še naprej valijo proti mejam Evropske unije. V letošnjem letu jih je vanjo vstopilo že skoraj tristo petdeset tisoč. Njihovemu valu še ni videti konca. Kako jim pomagati in istočasno vsaj kratkoročno rešiti krizo, je poglavitno vprašanje, ki še naprej ostaja neodgovorjeno. 21.08.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ob robu zadeve Lambert in ostali v. Francija Evropsko javnost je v začetku junija razburkala odločitev Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v famozni zadevi Lambert in ostali v. Francija glede (ne)upravičenosti prenehanja zdravljenja bolnika v delno vegetativnem stanju. Ali odločitev podaja kakšne smiselne usmeritve pri obravnavanju zdravljenja bolnikov ob koncu življenja? 07.08.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pasti varstva človekovih pravic v športu Mednarodne športne organizacije pri izbiranju prirediteljev velikih športnih tekmovanj presojajo vrsto kriterijev, in sicer od športnih do infrastrukturnih ter tudi gospodarskih. Pri tem pa vse prepogosto zanemarjajo stanje varstva človekovih pravic v potencialnih državah prirediteljicah. 31.07.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Apologija Zadnji zapleti grške tragedije težko kogarkoli puščajo ravnodušnega, še najmanj ljudi, ki se tam komaj prebijajo iz dneva v dan. V vročici medsebojnega obtoževanja so se zameglili in pozabili pravi vzroki aktualne grške krize. Ti terjajo, da vzamemo v roke eno od klasičnih del grške filozofije, Platonov »Sokratov zagovor«. 10.07.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dilema v palači Narinoi* Družbe, ki se počasi kopljejo iz primežev državljanske vojne, se soočajo s temeljno dilemo. Kako obravnavati hudodelstva in sistematične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse sprte strani? Ali zagotoviti mir in istočasno preganjati domnevne storilce, zadostiti dostojanstvu žrtev in njihovih sorodnikov, ali pozabiti na preteklost in obrniti nov list? Ta dilema je vsakodnevno prisotna tudi v kolumbijski družbi. 29.06.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Osemsto let Velike listine svoboščin Čeprav se je sodobno varstvo človekovih pravic na regionalni in univerzalni ravni razvilo šele po drugi svetovni vojni, so bili njegovi temelji v domačih pravnih redih postavljeni že davno prej. V ponedeljek, 15. junija, se bodo na britanskem otočju spomnili osemstoletnice sprejetja Velike listine svoboščin – Magne Charte Libertatum, ki še danes velja za enega izmed temeljev vladavine prava in sodobnega varstva človekovih pravic. 12.06.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Angelicin boj z mlini na veter Ko govori, iz nje žarijo neizmerna življenjska energija, volja in upanje. Angelica Choc je gvatemalska borka za človekove pravice in pripadnica avtohtonega majevskega ljudstva Kekči. Leta 2009 je izgubila moža, Adolfa Icha Chamána, ki so ga domnevno ubili zasebni varnostniki gvatemalske rudarske družbe Guatemalan Nickel Company v občini La Union v Gvatemali. Od takrat se skupaj s številnimi drugimi pripadniki avtohtonega ljudstva bojuje s kanadskimi sodnimi mlini. 29.05.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Petnajst let po Durbanu Življenjski standardi posameznikov se v različnih delih sveta drastično razlikujejo. Med življenjskimi možnostmi denimo bančnika v Londonu in tekstilne delavke, ki je v Daki sešila njegovo športno majico, so prelivajo stoletna morja. Globalno gospodarsko okolje omenjene razlike zaradi odsotnosti vsakršne regulacije še poglablja. Kako zagotoviti celovit trajnostni razvoj v vseh delih sveta, da bo lahko vsak človek živel dostojanstveno življenje? 15.05.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Beg v smrt Prejšnji teden je Evropo pretresla tragedija skoraj tisoč prebežnikov, ki so zaradi brodoloma ribiške ladje izgubili življenje v Sredozemskem morju. Odziv evropskih držav je bil milo rečeno medel, seveda, zaradi različnih razlogov. Kako lahko v prihodnje preprečimo podobne katastrofe in učinkovito pomagamo prebežnikom? 01.05.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Enakost Načelo enakosti oziroma enakega obravnavanja naj bi bilo eno izmed temeljnih načel delovanja svobodne in demokratične družbe. Brez enakosti naj bi družba postala nepravična. Kaj natančno pomeni enakost in kako jo lahko razlagamo? 17.04.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Druga pot Prebivalci Slovenije se pogosto zatečemo pred Evropsko sodišče za človekove pravice, ko menimo, da nam slovenska sodišča niso učinkovito zavarovala katere izmed pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Manj je v slovenskem prostoru poznana možnost uveljavljanja kršitev državljanskih in političnih pravic pred Odborom Združenih narodov za človekove pravice. 03.04.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tako blizu, a tako daleč Da lahko avtohtona manjšinska skupnost preživi v morju večine, je poleg narodne zavednosti in pripadnosti lastnim običajem, kulturi, tradiciji in skupnim koreninam, potrebna aktivna in finančna podpora njenih organizacij in izobraževalnih, kulturnih ter medijskih programov v maternem jeziku. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, kljub pomanjkljivem varstvu njenih kolektivnih in individualnih pravic, že desetletja kljubuje neštetim poskusom asimilacije in rasističnim izpadom nemške večine. 20.03.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zrno dobrega Bridka usoda in trpljenje, ki je po drugi svetovni vojni doletela Borisa Furlana, povojnega profesorja prava, in njegovo družino, je v slovenskem prostoru vsaj površno znana. Manj znane so podrobnosti, kako je povojna totalitarna oblast trpinčila ne samo njega samega, temveč tudi njegovo družino. Delček v še nepojasnjenem mozaiku nam sedaj v svojih spominih pogumno pojasnjuje njegova hči Stasha Furlan Seaton. 06.03.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neželeno mnenje Sodišče Evropske unije je v tednu pred zadnjim Božičem podalo »neželeno« mnenje, da osnutek Sporazuma o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin nasprotuje njenim temeljnim pogodbam. Ali lahko takšno mnenje dokončno zamaje ali pa celo okrepi evropski sistem za varovanje človekovih pravic? 20.02.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Užaloščena dežela Konec letošnjega leta bo minilo že dvajset let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal državljansko vojno v Bosni in Hercegovini in zakoličil ustavni ovir za njeno delovanje. Po dvajsetih letih je v deželi enako toliko razlogov za pesimizem, kot jih je bilo v decembru 1995. 06.02.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sodna zmaga hitrostne drsalke Pechstein Višje sodišče v  Münchnu (Oberlandesgericht) je v prejšnjem tednu odločilo, da je Mednarodno arbitražno sodišče za šport hitrostni drsalki, Claudi Pechstein, kršilo pravico do poštenega sojenja. Odločitev nemškega sodišča je tako upravičeno zamajala temelje mednarodnega arbitražnega reševanja sporov, ki v številnih delih ne spoštujejo pravice do poštenega sojenja oziroma odločanja. 23.01.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pluralnost osnovnošolskega izobraževanja Med najpomembnejše odlike idealne pravne, svobodne in demokratične države sodi njena pluralnost. Država mora zagotavljati pluralnost na vseh ravneh javnega življenja. Pluralnost v demokratični družbi se uresničuje tudi tako, da mora država zagotoviti financiranje javno veljavnih programov obveznega osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih osnovnih šolah. 09.01.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Konec digitalne zasebnosti? Pametni telefoni in aplikacije so v zadnjih letih preplavili globalno okolje in uporabnikom poenostavili elektronsko komunikacijo. Njihova uporaba ni preprosta samo za potrošnike, temveč tudi za vsakokratno državno oblast in telekomunikacijske korporacije, ki zdaj še lažje posegajo v osebne podatke posameznikov. Pravica do zasebnosti tako počasi izginja tudi iz spletnih elektronskih komunikacij, saj jo tam le še malokdo lahko razumno pričakuje. Ali je torej pravica do elektronske zasebnosti le še stvar zgodovine? 26.12.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tristo Naslov današnje kolumne se ne nanaša na hollywoodski film režiserja Snydera iz leta 2007 o antični bitki pri Termopilah. Njena vsebina pa zato ni nič manj tragična, morda le za kanček manj glamurozna. Slovenija je letošnjo jesen presegla »magično« mejo tristotih sodb, kjer je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev vsaj enega člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 12.12.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju Evrope Od tragedije pred italijanskim otokom Lampeduso je minilo že več kot leto dni. Sledilo ji je še več manjših tragedij, kot denimo tragedija blizu grškega otoka Farmakonisi v začetku letošnjega leta. Kljub smrtim, val prebežnikov na evropske obale ne pojenjuje. Njihove kalvarije ganejo le redke, morda na kraj nesreče privabijo kakšne evropske politike in uradnike, ki tam ponovijo že obrabljeno floskulo, kako je Evropska unija zavezana varovanju temeljnih pravic prebežnikov. Ali nam je res tako malo mar za življenja ljudi le nekaj sto kilometrov stran? 28.11.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neenako varstvo človekovih pravic v slovenski družbi V slovenski družbi pri varovanju človekovih pravic v praksi prevladuje nerazumevanje, kot da je lahko njihovo uresničevanje odvisno od svetovnonazorskega pogleda, ki mu vsakokratna oblast, nevladna organizacija ali posameznik pripada. Takšno prepričanje je zmotno. Varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v slovenski družbi tudi zato neenako, selektivno in neučinkovito. Prevladujejo prazne retorične zaveze za izboljšanje stanja, dejanja pa prevečkrat izostajajo. 14.11.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vprašljiva praksa Ustavnega sodišča? Ustavna pritožba je temeljno sodno sredstvo za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem ustavnem redu. Njen namen je učinkovito varovati človekove pravice pravnih subjektov. V zadnjih letih lahko opažamo, da postaja dostop posameznikov z ustavno pritožbo do vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem vse bolj omejen, če že ne popolnoma onemogočen. Ali je takšna praksa Ustavnega sodišča v formalno svobodni in demokratični, vendar še vedno tranzicijski družbi, sprejemljiva, primerna in nujna? 30.10.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sorodniki žrtev leta MH17 in njihova pravica Skoraj trije meseci so minili od tragične razstrelitve malezijskega letala Boeinga 777-200-ER na letu MH17 v zračnem prostoru nad vzhodno Ukrajino. Še malo pa bo tragični dogodek dokončno poniknil v pozabo. Ali se morajo sorodniki žrtev kar sprijazniti s kruto usodo njihovih najbližjih in nekaznovanostjo odgovornih? Ali so lahko srednjeročno uspešni s pritožbami na Evropsko sodišče za človekove pravice? 17.10.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pet pred dvanajsto Prizadevanja katalonske regionalne vlade za izvedbo posvetovalnega referenduma o neodvisnosti Katalonije povzročajo v zadnjih tednih vse večje skrbi španski vladi v Madridu. Pa ne le njej. Večina ostalih španskih političnih strank prebivalcem Katalonije ne priznava pravice, da sami odločajo o svoji prihodnosti, kaj šele o neodvisnosti. Še več, španski dominanti mediji se izogibajo pluralni razpravi o tem perečem vprašanju. 03.10.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Korak zadaj Zadnja leta evropske gospodarske in socialne krize so boleče razkrila, kako močno stara celina zaostaja za podjetniškim in ustvarjalnim nagonom preostalega sveta. Razkorak med starim in novim svetom se poglablja tako hitro, da mu Evropa preprosto ne more slediti, ker je preveč zatopljena in preobremenjena s svojimi vsakodnevnimi težavami. Kako zmanjšati zaostanek in trende preobrniti, bi moralo biti glavno vprašanje za sedanje in prihodnje generacije Evropejcev. 19.09.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko se ustavi čas Ko nas zapusti človek velike širine, se za trenutek ustavi čas. Na žalost se je čas ustavil, ko se je v začetku letošnjega maja od tega sveta nekako na tiho, in hitro po dolgotrajni bolezni poslovil eden najbolj plodovitih režiserjev, pisateljev, dramatikov in aforistov in največjih Slovencev svoje generacije, Žarko Petan. Čeprav v zadnjih letih zaradi zdravstvenih težav ni bil toliko osebno prisoten v javnem življenju, so zanj govorili njegovi aforizmi. 05.09.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med življenjem in smrtjo Meja med življenjem in smrtjo je pogosto zabrisana. V primerih najhujših bolezni in nesreč se zdravniki in bolniki ter družinski člani soočajo z dilemo kaj storiti in kako naprej, še posebej, če bolnik nemočen in nezavesten leži v enoti za intenzivno medicino. Ali se lahko posameznik sam vnaprej odloči, da prekine svoje življenje, če se znajde v brezizhodnem zdravstvenem stanju v enoti za intenzivno medicino? Ali se lahko namesto njega odločijo ožji družinski člani ali celo zdravnik, kot naj bi se pogosto dogajalo v praksi? 22.08.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trenja v Ženevi Udeleženci globalnega gospodarskega in finančnega miljeja vsakodnevno neposredno vplivajo na raven spoštovanja in varovanja človekovih pravic ranljivih posameznikov. Gospodarske družbe po eni strani ustvarjajo delovna mesta, davčne prihodke in gospodarsko rast, po drugi strani so nekatere izmed njih deležne konstantnih kritik glede varovanja človekovih pravic. Dilema, ki še vedno ostaja neodgovorjena, je, kako naj transnacionalne in ostale gospodarske družbe najbolj učinkovito spoštujejo in varujejo človekove pravice tako, da ne zanemarijo svoje primarne poslovne dejavnosti? 08.08.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nekončana zgodba Slovenija je v sredo prejšnji teden doživela vnovičen, sicer nekoliko pričakovan poraz v Strasbourgu. Dočakali smo sodbo Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi varčevalnih vlog v slovenskih bankah v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Čeprav lahko finančne posledice izvršitev sodbe močno prizadenejo državni proračun, pa vendarle morda še ni vse izgubljeno na diplomatskem parketu. 25.07.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Glasna tišina Na vseh svetovnih celinah živi več sto tisoč Slovencev oziroma njihovih potomcev. Le-ti naj bi, kot v primerljivih evropskih državah, skupaj z matičnim prebivalstvom v domovini, tvorili enotno in trdno povezano skupnost. Da temu ni tako, je pripisati brezbrižnemu odnosu slovenske družbe in države, ki ne uresničuje lastnih zavez, in razprave o položaju Slovencev po svetu odlaga na obrobje kot nebodigatreba temo. Tako se ustvarja vtis premišljenosti in sistematičnosti takšne prakse. 11.07.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prinčeva pravica Ali je medijem dovoljeno objavljati informacije in fotografije iz posameznikovega zasebnega življenja? Kje so meje pravice do zasebnosti in svobode izražanja ter kakšno je njuno medsebojno razmerje? Ali ima katera od obeh pravic prednost pred drugo? Ali lahko nosilci javnih funkcij in člani kraljevih družin upravičeno pričakujejo varstvo zasebnosti svojega družinskega življenja? Ali pa jim ta pravica ne pripada? 27.06.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tek za žogo

Dečki in deklice po vsem svetu sanjajo, da bodo nekoč morda lahko zaigrali na svetovnem nogometnem prvenstvu oziroma da bodo vsaj kdaj navijali za svojo reprezentanco, ki bo tam nastopila. Sanjajo kako bodo zabili gol v reprezentančnem dresu. Le redkim bo uspelo, za večino njih se sanje ne bodo izpolnile, še posebej, če prihajajo iz majhnih dežel. Svetovno nogometno prvenstvo nam zato vsi – od televizije, transnacionalnih korporacij do izdajateljev albumov s sličicami - prodajajo kot ideal. Kot nekaj največjega, kar obstaja v tem človeškem  svetu.

 13.06.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Volitve sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice Prepričljivost, kakovost in legitimnost sodnih odločitev so mnogokrat odvisne od posameznikov, ki zasedajo sodniška mesta. Vsakokratne interesne skupine si zato vedno želijo izboriti vpliv na izbiro sodnikov. Postopek predlaganja in volitev sodnikov je zato ključnega pomena za zagotavljanje videza njihove navidezne in dejanske neodvisnosti in nepristranosti. 30.05.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Bes v Strasbourgu Učinkovito varovanje človekovih pravic pogosto ni odvisno le od sodišč in prava, temveč tudi od vsakokratne politične oblasti. Če država zavrača izvrševanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in se ji celo posmehuje, istočasno spodkopava njegov položaj, avtoriteto in legitimnost. Da tako naprej več ne gre, je v tem tednu jasneje kot kdajkoli prej povedalo Evropsko sodišče za človekove pravice. 16.05.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mavrica Na ulici v centru glavnega mesta se mešajo barve in glasovi mimoidočih. V sosednji, vzporedni, ulici se medsebojno prepletajo dišave in okusi pravkar za kosilo pripravljenih jedi. Lučaj stran prodajalec ulične krame dobiva šahovsko partijo s prodajalcem dnevnih časopisov. Pisana mavrica mirnega vsakodnevnega življenja ustvarja lažen vtis normalnosti. 02.05.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razčlovečenost V slovenskem prostoru vsakodnevno medsebojno tekmujejo različne razlage slovenske polpretekle zgodovine, ki se soočajo in spopadajo od najnižjih celic družbenega življenja do njegovih najvišjih centrov moči. Ker se posamezniki medsebojno ne poslušajo, ne znajo doseči niti soglasja o postavitvi spominskih obeležij in pokopališč v spomin na žrtve totalitarnih hudodelstev. 18.04.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med Madridom in Barcelono Na različnih koncih Evrope tli. Vse več narodov hrepeni in izraža želje po lastni samostojni in neodvisni državi. Na Škotskem so tako za letošnji 18. september že razpisali referendum o samostojnosti. Na drugem koncu Evrope, v Kataloniji, pa poskuša regionalna vlada uveljaviti pravico katalonskega naroda do odločanja na referendumu. 04.04.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ponižujoče razmere v slovenskih zaporih Evropsko sodišče za človekove pravice je proti koncu meseca februarja Republiki Sloveniji zadalo nov udarec, ko je v dveh zadevah znova ugotovilo, da slovenski zapori ne izpolnjujejo minimalnih zahtev Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja. Ker tako ne gre več naprej, morajo slovenske pravosodne oblasti prepričljivejše kot doslej pojasniti, kako bodo čim prej izvršile te in predhodne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. 21.03.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obrazi mestnega življenja Obrazi vsakega mesta se spreminjajo, ko prehajamo iz ene mestne četrti v naslednjo. Do celotnega razumevanja nekega mesta pridemo šele s poznavanjem njegovih različnih obrazov in odtenkov. Slednji nam izčrpno pripovedujejo bodisi o bogastvu različnosti, ki povezujejo različne mestne dele, bodisi o razklanosti in medsebojnem nerazumevanju posameznih delov. 07.03.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Preko (ne)vidnih meja Meje pogosto razmejujejo različne resnične in namišljene svetove. Še večkrat so meje nevidne, saj se skrivajo v naši notranjosti, in preprečujejo, da bi jih prečkali oziroma jih celo odpravili. Prehod in odpravo meja terja pogum, trud in odrekanje vsakega posameznika in celotne vsakokratne družbe. 21.02.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravice športnikov na olimpijskih igrah Danes se začenjajo dvaindvajsete zimske olimpijske igre. Za vsakega športnika, ki tekmuje v olimpijskem športu, predstavljajo enega izmed vrhuncev njegove kariere. Da športnik lahko tekmuje na olimpijskih igrah, se mora v času olimpijskih iger odpovedati vrsti temeljnih človekovih pravic. 07.02.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dozorevanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah Evropski sistem za varstvo človekovih pravic je verjetno eden izmed najučinkovitejših, če ne najbolj učinkovit svetovni sistem za varovanje človekovih pravic. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pa je varovanje človekovih pravic na evropskem kontinentu še bolj okrepila, potem ko je pred dobrimi štirimi leti postala pravno zavezujoča. 24.01.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med bikom in konjem Vsi totalitarizmi povzročajo neodpravljivo zlo in trpljenje. Težje pa je obseg in posledice totalitarnega zla upodobiti v vseh njegovih razsežnostih. Pablo Picasso je eden izmed redkih umetnikov, ki mu je slednje uspelo zelo nazorno prikazati v njegovi mojstrovini Gernika. 10.01.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razdvojeno življenje Ali narod ustvarjajo in krepijo le njegov jezik, skupna kultura in zgodovina, genetske značilnosti in običaji? Ali pa je potrebna tudi nekakšna čustvena, morda podzavestna, predanost ljudi k minimalnim skupnim vrednotam? Ali je občutek skupne pripadnosti med pripadniki nekega naroda pogoj za njegov nastanek in obstoj? 27.12.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Množično vohunjenje in zasebnost Kdor prosto dostopa do zaupnih javnih in zasebnih podatkov, si lahko dokaj hitro pridobi precejšnjo družbeno moč. Zato si jih državni in zasebni akterji želijo pridobiti na različne, včasih tudi arbitrarne načine. Dandanes je tako vohunjenje postalo dostopno vsakomur. Toliko lažje pa vohunijo tudi državne obveščevalne službe, ki lahko vsakodnevno posegajo v življenje običajnih ljudi. Razkritja v zadnjih mesecih, da nekatere državne obveščevalne službe množično vohunijo čezmejno, tako ne bi smela presenetiti nikogar. 13.12.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družinsko življenje Oblike družinske skupnosti se razlikujejo od družine do družine. Njihova raznolikost je tolikšna kot je raznolikost vsakodnevnega življenja. Opredeljevanje družinskega življenja zato ne sodi med lahke naloge. Pravo ne more popolnoma zajeti bogastva, raznolikosti in vse razsežnosti življenjskih situacij. Pojem družine zato ni statičen, saj se spreminja na podlagi spreminjajočih se medčloveških odnosov in življenjskih razmer v sodobnih družbah. 29.11.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Katina do Strasbourga Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v predzadnjem oktobrskem tednu podal težko pričakovano odločitev v kontraverzni zadevi Janowiec in drugi v Rusija glede odgovornosti za medvojne poboje poljskih častnikov in civilistov v Katinu. Namesto, da bi Sodišče utrdilo svoj položaj najvišjega varuha človekovih pravic na evropskem kontinentu, se je izgubilo v neprepričljivi in formalno-tehnokratski uporabi in razlagi lastne sodne prakse. 15.11.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zakonca Šilih in njuna pravica Več kot dvajset let je že minilo, ko je 19. maja 1993 v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Gregor Šilih, sin zakoncev Šilih, potem, ko je 3. maja 1993 poiskal zdravniško pomoč v bolnišnici v Slovenj Gradcu. V dvajsetih letih je zadeva Šilih postala ena od najbolj prepoznavnih simbolov neuresničevanja Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v slovenskem pravnem redu. 01.11.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trupla v Sredozemskem morju Lampedusa. Krste utopljenih prebežnikov so postavljene v vodoravnih vrstah. Še nekatera trupla so ujeta v ladijskih razbitinah na morskem dnu. Preživeli prebežniki obupavajo, ko zaman iščejo svoje sorodnike in prijatelje. Jok, žalost in bolečina na obrazih prebežnikov in sram, krivda ter nemoč na obrazih humanitarnih delavcev, policistov in domačinov. Toliko izgubljenih življenj in trpljenja, da bi dosegli namišljene obljubljene dežele Severne Evrope. 18.10.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Genocid Človek lahko v trenutkih razčlovečenja, oholosti in arogantnosti povzroči ogromno zla. Genocid, ki pomeni najbolj nerazumsko in radikalno uresničenje takšnega zla, številni strokovnjaki pogosto opisujejo kot »zločin vseh zločinov«. Učinkovito preganjanje takšnega  zločina zato igra ključno vlogo pri očiščevanju individualne in kolektivne zavesti vsakokratne družbe. 04.10.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Celovitost družine Družina sodi med temelje vsake družbe, zaradi česar jo široko varuje tudi pravni red. Celovitost družine je tista vrednota, ki je sveta in bi morala biti učinkovito varovana. Priseljenci iz tretjih držav, ki iščejo boljše življenje v državah članicah Evropske Unije, se nemalokrat soočajo z (ne)premagljivimi preprekami pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. 20.09.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Somrak mednarodnega prava

Letošnjega 21. avgusta zjutraj so, domnevno, sirske vojaške sile na območju Ghoute, blizu Damaska, uporabile kemično orožje. V napadu je, po zadnjih podatkih, umrlo preko tisoč civilistov, med njimi nekaj sto otrok. Združeni narodi zadevo še preučujejo. Če držijo dokazi, da je kemično orožje uporabila sirska vojska, se postavlja vprašanje, kaj lahko stori mednarodna skupnost?

 06.09.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali je uveljavljanje kršitev človekovih pravic luksuz? Ko posameznik utrpi kršitev človekovih pravic, jo lahko najučinkoviteje uveljavlja pred domačimi in mednarodnimi sodišči. V številnih primerih pa se posamezniki zaradi različnih vzrokov in dejavnikov kar sprijaznijo s kršitvijo in se odpovejo uveljavljanju odgovornosti kršiteljev in odškodnine za povzročeno trpljenje. Slednji primeri se v velikem številu pojavljajo tako v razvitih kot tudi nerazvitih državah. 23.08.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dileme demokratične družbe Pristen politični in civilnodružbeni pluralizem je eden izmed ključnih predpogojev za delovanje svobodne in demokratične družbe, saj omogoča in varuje izmenjavo različnih mnenj, stališč in pogledov. Normativno ga varujejo pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja. Pa vendarle nekatera domača in tudi mednarodna sodišča pod določenimi pogoji izjemoma prepovedujejo delovanje nekaterih društev, političnih strank in drugih združenj. Ali je svoboda združevanja absolutna pravica ali pa jo lahko sodišča pod določenimi pogoji omejijo? 09.08.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo otrokovih pravic v Sloveniji Slovenski prostor v zadnjih tednih in mesecih pretresa porast števila primerov nasilja v družini in kršitev otrokovih pravic. Kljub sodobni normativni ureditvi varstva otrokovih pravic, je njihovo uresničevanje v praksi pogostokrat porazno. 26.07.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Plapolanje rumeno-rdečih zastav Plapolanje rumeno-rdečih črtastih zastav, vzkliki živela svobodna Katalonija, patriotski glasbeniki in njihove pesmi ter sedemdeset tisoč Kataloncev so konec junija zamenjali nogometaše na štadionu Camp Nou v srcu Katalonije. Njihovo sporočilo ne bi moglo biti bolj jasno: želimo neodvisno in samostojno državo Katalonijo. 12.07.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Učinkovito varovanje komunikacijske zasebnosti? Ali je pravica do zasebnosti v sodobnih komunikacijskih omrežjih učinkovito varovana? V zadnjih tednih nas je pretreslo razkritje žvižgača Snowdna o domnevnem ameriškem nadzoru komunikacijskih omrežij, pri čemer se hkrati zastavlja enako pomembno vprašanje, kako skrbno slovenski pravni red varuje tajnost elektronskih komunikacij? Ali je v sodobnih družbah meja med zasebnim in javnim popolnoma zabrisana? 28.06.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Morave do Varte Na Slovenskem so v zadnjih nekaj desetletjih prevladovali večvrednostni občutki do prebivalcev osrednjih srednjeevropskih dežel, Češke, Poljske in Slovaške, ki so jih mnogi pomilovali ali celo zaničevali. Danes so omenjene srednjeevropske dežele odprte demokracije, ki temeljijo na svobodnem tržnem gospodarstvu in vladavini prava. 14.06.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Brez meča? Neizvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice sodi med največje težave pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. V zadnjih tednih so v slovenskem javnem prostoru odmevale težave pri izvrševanju sodbe Evropskega sodišča v zadevi Kurić in drugi v. Slovenija (št. 26828/06), ki kažejo na sistematične in vsesplošne pomanjkljivosti v slovenskem pravnem redu. 31.05.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Širjenje blaginje

Vsesplošna gospodarska in finančna kriza je v večini evropskih držav odvrnila pozornost od razmer v manj razvitih delih sveta, kjer je še pred desetletjem in pol vladala skrajna revščina. V zadnjem desetletju je v državah globalnega juga prišlo do tektonskih sprememb v njihovem razvoju.

 17.05.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Transnacionalne gospodarske družbe in kršitve človekovih pravic Transnacionalne gospodarske družbe posvečajo vse večjo pozornost spoštovanju človekovih pravic v razmerju do zaposlenih ter prebivalcev držav, kjer poslujejo. Žal pa še vedno prihaja do primerov, kjer gospodarske družbe neposredno oziroma posredno sodelujejo pri kršenju človekovih pravic. Pri tem je poglavitno vprašanje ali in kje lahko žrtve uveljavljajo odgovornost gospodarskih družb zaradi kršitev človekovih pravic. 03.05.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javni interes Javni interes je eden od najbolj izmuzljivih in nedoločnih pojmov v upravnem  pravu. V teoriji naj bi opisoval delovanje upravnih organov v dobrobit celotne skupnosti ter naj bi krepil pravno in demokratično državo. V praksi je njegova vsebinska opredelitev odvisna predvsem od interesov vsakokratne vladajoče interesne koalicije. 19.04.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Jug in sever Od Lizbone, preko Seville do Aten, se južnoevropske države soočajo z negativnimi posledicami gospodarske krize in strukturnih reform. Raven varstva socialnih in ekonomskih pravic se pospešeno znižuje. Ko Evropska unija in druge mednarodne organizacije južnoevropskim državam postavljajo pogoje za odobritev nadaljnjih posojil, pogosto pozabljajo na njihove obveznosti do spoštovanja ekonomskih in socialnih pravic običajnih ljudi. 05.04.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sovražne besede

Zrelost neke družbe lahko presojamo glede na stopnjo njene kulture govora in dialoga. Ko družba dopušča in spodbuja razpihovanje sovraštva, nestrpnosti ter nasilja, taka družba ni niti svobodomiselna niti zrela. Tudi ko družba ob pojavih sovražnega govora ostane ravnodušna in hkrati ambivalentna, smo v takšni družbi priča razpadu vrednostnega sistema, seveda, če je tak sistem nekoč obstajal. Nastopi zmagoslavje sovražnega govora.

 22.03.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Reševanje športnih sporov V športu lahko zelo hitro pride do sporov o izpolnjevanju in razlagi pogodb, prestopih igralcev, razlagi izvidov dopinških testov, upravičenosti športnika do nastopa na mednarodnih tekmovanjih, registraciji športnikov, pravicah televizijskih prenosov in podobno. Običajni posameznik lahko svoje pravice in interese uveljavlja, vsaj teoretično, pred rednimi sodišči. Kako in kje pa lahko športniki uveljavljajo svoje pravice? 08.03.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pluralizem verskih simbolov Simboli imajo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. Mednje sodijo tudi verski simboli, ki lahko hitro postanejo predmet različnih sporov tako v javni kot tudi v zasebni sferi. Ena od takšnih dilem je ali vam lahko delodajalec prepreči, da nosite verske simbole na delovnem mestu? Kakšna je pravna narava obveznosti države, da varuje svobodo veroizpovedi? 22.02.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Rekviem človekovim pravicam? Zadnje leto je bilo za slovensko državo na področju varovanja človekovih pravic eno najslabših od osamosvojitve naprej, če že ne najslabše. Razcepljenost slovenske družbe se je le poglobila tudi v odnosu do najhujših kršitev človekovih pravic. Težav ne bo enostavno odpraviti, saj so nekatere globoko zakoreninjene v slovenski podzavesti in mitologiji slovenskega javnega prostora. 08.02.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nezaupanje

Slovenska družba se je na začetku dva tisoč trinajstega leta znašla na prelomnici zaradi vsesplošnega nezaupanja, ki je omrtvilo skoraj vse njene plasti. Nezaupanje pa ni prišlo iznenada, kot v teh mesecih prehladi, ampak so ga nekateri, lahko jih imenujemo nedotakljivi, skrbno ustvarjali vsa leta slovenske države, in še prej v nekih drugih časih.

 25.01.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nasilje v družini Kršitve človekovih pravic se pogosto dogajajo za štirimi zidovi. Med najhujše skrite kršitve človekovih pravic sodi nasilje v družini. Takšno nasilje ni enkratno, pogosto traja več mesecev in let. Pusti dolgotrajne posledice na žrtvah, predvsem na otrocih, ki se morajo soočati s posledicami nasilja in zlorab celotno svoje odraslo življenje. 11.01.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pot domov Božični in prednovoletni čas ponuja priložnost za kritičen razmislek o prihodnjih korakih slovenske države. Eno izmed bolj perečih vprašanj, ki se je izoblikovalo v zadnjem letu, je ali se je z nastankom slovenske države trnova pot slovenske družbe končala ali šele pravzaprav začela? 28.12.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Reforma Evropskega sodišča za človekove pravice Evropski sistem za varstvo človekovih pravic je edini svetovni sistem za varstvo človekovih pravic, ki vzpostavlja neposredno pravico do pritožbe zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi pogodbenici Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vendarle je prihodnost Evropskega sodišča za človekove pravice negotova. 14.12.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neomejena svoboda zbiranja? Mariborski protesti so dodobra razburkali tesnobno novembrsko ozračje v slovenskem javnem prostoru, kjer prevladuje nekaznovanost za gospodarska kazniva dejanja, korupcija in vsesplošni pojav brezizhodnosti. Ne glede na njihovo (a)politično ozadje ali njihovo (ne)primerljivost z lanskoletnimi protesti v Španiji se je potrebno vprašati, do kam seže svoboda zbiranja ter ali gre za neomejeno pravico? 30.11.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dekadenca

V času vseobsežne gospodarske krize, nas bolj kot stečaji podjetij in množična odpuščanja delavcev, ki so že sama po sebi nevzdržna, zaskrbljuje pomanjkanje ustvarjalnosti in upanja v boljši jutri. Če izpuhti življenjska energija, potem vsakokratni družbi ne morejo pomagati niti novi nakupovalni centri in športni štadioni niti nove avtoceste. Takrat ne ostane nič.

 16.11.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slepa nostalgija V zadnjih mesecih lahko v javnem prostoru zasledimo številne zapisane in izgovorjene besede o kakovosti bivše skupne države, kjer je posameznik lahko svobodno živel in delal. Bivša jugoslovanska država naj bi celo učinkovito varovala človekove pravice in temeljne svoboščine. Nasprotno pa naj bi novo nastala slovenska država omejevala svobodo in človekove pravice. Več kot jasno je, da poleg demokratične in pravne Slovenije živi še njena soseda, paralelna Slovenija, ki hrepeni po bivši državi. 02.11.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Iskanje Raoula Wallenberga Hudodelstva nekdanjih totalitarnih sistemov pogosto utonejo nekaznovana v pozabo. Vse prevečkrat pozabimo na tiste, ki so se uklonili totalitarnim sistemom in ki so se za varstvo človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic borili do zadnjega. Takšna je tudi zgodba švedskega poslovneža in diplomata Raoul Wallenberga, ki je od julija 1944 do srede januarja 1945 v Budimpešti rešil na deset tisoče judovskih življenj. 19.10.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič V vrtincu spora Kadar država razpade, na njenem nekdanjem ozemlju nastanejo nove države. Med najtežja vprašanja razpada nekdanje skupne države zagotovo sodi delitev njenega skupnega premoženja in obveznosti med državami naslednicami. Hrvaška vlada v zadnjih mesecih znova izpostavlja vprašanje deviznih hranilnih vlog varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb. 05.10.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pojem »odgovornost zaščititi«

Hudodelstvom zoper človečnost v Siriji ni videti konca. Bolj kot konec totalitarnega režima predsednika Assada je verjetno nadaljevanje dolgotrajne državljanske vojne. Ali nosi mednarodna skupnost odgovornost, da zaščiti nedolžno civilno prebivalstvo?

 21.09.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pasti svobode izražanja Svoboda izražanja je srčika vsake demokratične in pravne države. Pravica do svobode izražanja omogoča izmenjavo različnih stališč in mnenj, ki so predpogoj za razvoj posamezne družbe v pluralno in svobodno. Vendar pravica do svobode izražanja ni absolutna, saj jo je potrebno varovati v razmerju do drugih človekovih pravic. 07.09.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Krvava jama Slovenija naj bi bila država, kjer naj bi se spoštovale človekove pravice in temeljne svoboščine in kjer naj bi žrtve kršitev in njihovi sorodniki imele dostop do neodvisnega in nepristranskega sodnega foruma. A slednje besede so daleč oddaljene od resničnih razmer. Slovenija ostaja na področju človekovih pravic dežela praznih gest in besed. 24.08.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čakajoč na Godota Ko se neka družba znajde v kriznih razmerah in pred ključnimi odločitvami, je odločilno vprašanje, ali njene različne interesne skupine soglašajo o poti iz prepada. Če je soglasje težko doseči in vsak vleče na svojo stran, je iz prepada težko izplezati oziroma lahko družba ostane tam  za vselej ujeta. 10.08.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Olimpijsko srce Danes zvečer se pričenjajo tridesete poletne olimpijske igre moderne dobe. V naslednjih dveh tednih se bodo športniki pomerili v več kot dvajsetih športnih panogah. Začetek tridesetih poletnih olimpijskih iger pa ponuja priložnost za razmislek o njihovem pomenu v sodobnih družbah. 27.07.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič O družbah brez sramu in krivde Družbe, ki so pred kratkim izšle iz totalitarnega sistema, se pogosto soočajo s ponavljanjem nedemokratičnih praks iz polpretekle zgodovine. Še izrazitejše so težave v družbah, ki so genocidna dejanja in hudodelstva zoper človečnost pometla pod preprogo. Vsem takšnim družbam je skupna odsotnost sramu in krivde za moralno, etično in pravno sprevržena dejanja v preteklosti. 13.07.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko zmanjka besed V slovenskem prostoru je že dolgo jasno, da se težko zedinimo glede česar koli. Razdeljenost Slovenije na dve ali več Slovenij je že pregovorna in dolgočasna. Desnosredinski prostor, ki je izšel iz protikomunističnega upora, težko verjame in zaupa levosredinskim svetovnonazorskim pogledom, ki nasprotno ne želijo zaupati pomladni Sloveniji. Zakaj je tem tako? Kako preseči takšno nezaupanje? 29.06.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zatišje pred neurjem V zadnjih mesecih se na evropskem kontinentu na prvi pogled ni nič spremenilo. Nakupovalna središča so še naprej polna, večina podjetij še naprej nemoteno posluje, vlaki še naprej vozijo, na fakultetah nemoteno potekajo izpiti, tudi gledališča še naprej delujejo. Ključno vprašanje, ki si ga v zadnjih dneh postavljamo vsi, je, ali so trenutne razmere le zatišje pred neurjem? 15.06.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah in njena temna stran V mesecu maju smo praznovali dvajsetletnico vstopa Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Slovenija in njeni diplomati so v Organizaciji združenih narodov delovali že v delegacijah nekdanje Jugoslavije, ki je bila ena njenih ustanovnih članic. Jugoslovanska diplomacija pa je med leti 1946 in 1948 sodelovala pri enem izmed temnejših poglavij svoje zunanje politike. 01.06.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prelomna točka Protestniki indignados so prejšnji konec tedna znova napolnili osrednje trge večjih španskih mest. Ti protesti so le eden od zadnjih znakov naraščajočega nezadovoljstva evropskega prebivalstva z vse slabšimi gospodarskimi in družbenimi razmerami v evropskih družbah. 18.05.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svobodna podjetniška pobuda kot priložnost ali kot breme? Svobodna podjetniška pobuda sodi med temeljne vrednote, ki utemeljujejo svobodno demokratično družbo in tržno gospodarstvo. Da se lahko razvije pa je potrebno zagotoviti pošteno tekmovanje na trgu. V tranzicijski družbi se za svobodno gospodarsko pobudo kot ustavno vrednoto zahteva, da se gospodarstvo iz dogovornega preoblikuje v tržno. 04.05.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Molk o pobojih v Katyńu kot nečloveško ravnanje Hudodelstva zoper človečnost v gozdu Katyń blizu Smolenska v današnji Rusiji sodijo med najbolj boleče dogodke poljske polpretekle zgodovine, ki še vedno zaznamujejo dušo poljskega naroda. Sovjetska armada je poboje izvrševala v maju in juniju 1940, potem ko je takšno odločitev 5. marca 1940 sprejel politbiro osrednjega odbora sovjetske komunistične partije. Izvensodno in sistematično je pokončala več kot dvaindvajset tisoč poljskih vojnih ujetnikov (častnikov, policistov) ter drugih civilistov. Rane še danes ostajajo odprte, saj sorodniki žrtev še vedno zaman iščejo grobove svojih ljubljenih. 20.04.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenska stvar Meteorološka pomlad je znova prišla v slovensko deželo. Sončni pomladni dnevi so žal edini v uteho občutkom nezadovoljstva, negotovosti in brezizhodnosti, ki so se v zadnjih letih udomačili v slovenski deželi. Takšni občutki ne želijo zapusti slovenske dežele, saj se jim je pridružila njihova sestra utopija.  Takšna danost slovenskega prostora je iz zimskega spanca prebudila kulturo strahu, ki že od vekomaj straši po slovenski deželi. Negotova prihodnost postavlja vprašanje ali je komu še mar za slovensko stvar? 06.04.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice kot nebodigatreba obveznost Evropsko sodišče za človekove pravice je do konca leta 2011 izdalo 239 sodb zoper Republiko Slovenijo, od tega je v več kot 220 zadevah odločilo, da je naša država kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Ko Evropsko sodišče za človekove pravice poda sodbo, jo je v slovenskem pravnem redu potrebno tudi izvršiti. Tu pa nastopijo težave. 23.03.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravice prebežnikov na odprtem morju V zadnjih letih poskuša vse več prebežnikov s čolni doseči obale evropskih držav. Prebežniki si želijo iz političnih in ekonomskih razlogov poiskati svoj drugi dom. Evropske države jih sprejemajo nejevoljno, saj se tudi same spopadajo z vse večjimi pritiski nezakonitega priseljevanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je konec februarja v zadevi Hirsi Jamaa in drugi v. Italja (27765/09) sprejelo zgodovinsko odločitev o obveznosti držav do nezakonitih prebežnikov, ki jih obalne straže prestrežejo na odprtem morju. 09.03.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dosje Contador Mednarodno arbitražno sodišče za šport je v začetku meseca izreklo dvoletno prepoved tekmovanja španskemu kolesarju Albertu Contadorju, ker so v njegovem telesu našli sledi substance klenbuterol, ki jo prepoveduje Svetovna protidopinška agencija. Nekaj dni kasneje je isto sodišče podobno kazen izreklo tudi že upokojenemu nemškemu kolesarju Janu Ullrichu. Obe odločitvi sta bili pričakovani, pri čemer odpirata vrsto pravnih vprašanj v boju zoper doping v športu. Zadeva Contador še vedno odmeva v mednarodni športni javnosti, pri čemer je odločitev arbitražnega sodišča povsem razburila špansko javnost, ki še naprej večinsko verjame Contadorjevi zgodbi. 24.02.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neizogibnost fiskalnega pravila Zadolževanje slovenske države v zadnjih letih narašča z vrtoglavo hitrostjo. Večina interesnih skupin zato soglaša, da je potrebno omejiti javnofinančne izdatke, in fiskalno pravilo zapisati v besedilo slovenske ustave. Kljub temu se v javnosti pojavljajo lahkotna stališča, da je ustavno omejevanje javnega zadolževanja nepotrebno ter nesmiselno. 10.02.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vodoravne človekove pravice V zadnjih tednih se v slovenskem javnem prostoru pojavljajo stališča, da človekove pravice varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti. Država naj ne bi bila zavezana in pristojna varovati človekovih pravic v razmerjih med zasebnimi subjekti. Ali torej človekove pravice res varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti ? 27.01.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Škotska na prelomu Ko se človek povzpne na hrib nad severnomorsko škotsko ribiško vasico Stonehaven, ki ga lahko v slovenskem prevodu upravičeno poimenujemo kamnita nebesa, se mu odpre pogled na čudovito panoramo skalnatih pečin raznolikih oblik in zelenih travnikov, polnih ovac. Na skrajnem horizontu tako opazi obris starodavnega grajskega poslopja Dunnottar, ki predstavlja enega od simbolov škotske samobitnosti in škotski narod opominja, da so potomci pogumnih ljudi. 13.01.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Srednja Evropa Václava Havla V drugi polovici decembra nas je razžalostila novica, da je po dolgotrajni bolezni umrl dramatik, humanist, prvi češki predsednik in predvsem pogumen človek odprtega ter širokega srca, Václav Havel. Havel je bil in bo ostal vzor sodobnega zagovornika človekovih pravic, ki se zoper avtokratsko oblast bojuje z besedo in satiro, pri čemer mu ne gre samo za dobro svoje dežele, ampak tudi za dobro širše regije in sveta. 30.12.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Soglasje o nesoglasju Teden dni pred praznovanjem dvajsetletnice Ustave RS se slovenska družba in država utapljata v ozračju brezizhodnosti in ravnodušnosti. Obrazi ljudi na mariborskih, ljubljanskih, kranjskih in ulicah drugih slovenskih mest kažejo na brezupnost.  Slovenska ustava je bila sprejeta kot konstitutivni dokument slovenskega naroda, pri čemer naj bi povezovala vse slovenske državljane, ne glede na kraj njihovega rojstva. Dvajset let kasneje ustava vse očitneje postaja okvir brez slike, ustavnopravni okvir brez vsebinske preslikave v resničnem družbenem življenju. Duša slovenske družbe je tako dvajset let po demokratizaciji pristala na samem dnu. 16.12.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek človeškega življenja Sodišče Evropske unije je pred dobrim mesecem v zadevi Brüstle proti Greenpeace eV (C-34/10) prepovedalo patentiranje človeških embrionalnih matičnih celic. Zadeva znova odpira težko vprašanje o začetku človeškega življenja. V tej povezavi se pojavljata vprašanji dovoljenosti splava in ravnanja s človeškimi zarodki. Kdaj se torej začne življenje, s spočetjem ali z rojstvom? Ali je nerojen otrok človeško bitje? Kdaj človek pridobi pravno subjektiviteto? 02.12.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trnova pot do nastanka palestinske države Konec letošnjega septembra je palestinski predsednik v Združenih narodih vložil prošnjo za priznanje Palestine kot samostojne in neodvisne države.  Generalna skupščina organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je konec oktobra izglasovala polnopravno sprejetje Palestine v svoje članstvo. Oba zadnja dogodka ponovno odpirata staro vprašanje ali je Palestina polnopravni subjekt mednarodnega prava, oziroma, ali je le država v nastajanju? 18.11.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravica do vračila denarne socialne pomoči ni absolutna Socialna stiska v slovenski družbi je iz dneva v dan večja. Vse večje število posameznikov prosi za socialno pomoč in druge oblike socialnega varstva. Zato je razumljivo, da država v prihodnje ne bo mogla več v enaki meri kot doslej, zagotavljati socialno varnost, ker je le-ta odvisna od njene finančne zmožnosti. Pri tem se porajajo številna vprašanja. Med njimi je v slovenski družbi trenutno najbolj pereče naslednje: ali lahko država, potem ko prejemnik denarne socialne pomoči umre, zahteva njeno vračilo? 04.11.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zasebnost na spletnih straneh socialnih omrežjih Ali spletna socialna omrežja spoštujejo in varujejo pravico do zasebnosti svojih uporabnikov? Spletna socialna omrežja so v zadnjem desetletju postala naša stvarnost. Spletne strani, kot so Facebook, LinkedIn, Twitter, Tumblr in druge oblikujejo vsakdanjik vse večjega števila ljudi in so postale sredstvo družbenega ter političnega boja. Kako preprečiti čezmerne posege v posameznikovo zasebnost na spletnih omrežjih? Ali je zasebnost na socialnih omrežjih še vedno nedotakljiva? 21.10.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju človekovega dostojanstva V času, ko etične, zgodovinske in pravno filozofske vrednote izgubljajo na pomembnosti ter prepričljivosti, so njihovi prebliski v javnem prostoru vredni več kot le običajne pozornosti. Ustavno sodišče RS je v torek objavilo poglobljeno odločbo, utemeljeno na človeških vrednotah, s katero je odpravilo člen 2 Odloka o določitvi in spremembi imen in umeščenosti cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana (U-I-109/10). Odpravljen odlok je v členu 2 določal, da se v Ljubljani del obstoječe Štajerske ceste in del na novo projektirane ceste poimenuje Titova cesta. 07.10.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič V senci boja proti terorizmu V  zadnjih tednih smo se z grenkim priokusom spominjali terorističnih napadov na newyorška nebotičnika. Napisanih je bilo na stotine prispevkov o terorju v tistih septembrskih dneh pred desetimi leti in njegovih posledicah. Boj zoper terorizem vsaj od takrat sodi med prednostne naloge posameznih držav in dobršnega dela mednarodne skupnosti. Nekatere države so v tem boju zanemarile svoje obveznosti do varovanja temeljnih človekovih pravic. Manj besed pa je bilo prebrati o tihem podrejanju afriške celine, ki še vedno poteka v senci vojn v Iraku in Afganistanu. 23.09.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Verska svoboda v javnem življenju Pomen vere v javnem prostoru sodi med najbolj pereče teme v sodobnih evropskih družbah, ker se neposredno navezuje na človekovo dostojanstvo tako v zasebnem kot v javnem življenju. Nekatere evropske družbe dovoljujejo in spodbujajo sobivanje različnih verskih skupnosti v javnem prostoru, medtem ko druge javno izražanje vere prepovedujejo. 09.09.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Na poti v Gerniko Popoldne 16. avgusta 1936 je vojaška enota prišla na dom Luisa Rosalesa Camacha, da bi prijela pesnika Frederica Garcío Lorco. Isto noč so prijeli še tri njegove prijatelje. Dva dni kasneje so ga usmrtili nekje na andaluzijskem podeželju blizu Alfacarja pri Granadi. Garcío Lorco so tako pokončali le dober mesec po začetku španske državljanske vojne. 26.08.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tržačan z ulice Della Zonta številka 3 V slovenskem prostoru je ustvarjalo že veliko odličnih in sposobnih pravnikov. Vse preveč pogosto pozabljamo na tiste izmed njih, ki se niso uklonili totalitarističnim ideologijam in so se žrtvovali za slovenstvo ter demokratično in pravno državo ne samo poklicno pot, temveč tudi dobršni del svojega življenja. Tistih, ki so živeli in vizionarsko zagovarjali in se borili za vrednote v časih, ki jim niso bili naklonjeni. Nekateri so upognili hrbtenico in se prilagodili nastalim časom, drugi pa so se do zadnjega borili za demokratične ideale in zato plačali visoko ceno.  Mednje sodi tudi profesor Boris Furlan. 12.08.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Balkanske zgodbe Struktura mednarodnega kazenskega sodstva deluje prej kot ne počasi. Zato ni običajno, da smo v zadnjem mesecu sledili vsaj dvema dobrima novicama v povezavi s hudodelstvi na tleh bivše Jugoslavije. V isti sapi pa je v prejšnjih mesecih preteklo jugoslovansko sfero razburkalo publicistično delo o zgodovini jugoslovanske košarke. Čeprav knjižna izdaja, na prvi pogled, nima nič skupnega s prvima dogodkoma, pa nazorno pokaže na vlogo športa v balkanskih kalvarijah. 29.07.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Narava sodniškega odločanja V zadnjem času so ozadja sodniškega odločanja predmet številnih javnih razprav in tudi raziskovalnih projektov. Kako sodniki najvišjih domačih in evropskih sodišč oblikujejo in sprejemajo  svoje odločitve? Ali sodniki odločajo le na osnovi formalnih pravnih virov ali pa pri odločanju upoštevajo tudi svoje subjektivno vrednostno prepričanje in izkušnje? 15.07.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Medvedek Srečko Slovenski prostor vsake toliko časa vznemiri takšna in drugačna prigoda z rjavim medvedom. Vsaj nekajkrat letno lahko beremo, kako se je rjavi medved sprehodil do smetnjaka bližnjega naselja ali kako je pobegnil po trku z osebnim avtomobilom. Večina nas naklonjeno spremlja prigode rjavih medvedov, saj nas če že ne drugega nasmejejo. 01.07.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija čez dvajset let V dneh pred dvajsetletnico obletnice sprejetja temeljne ustavne listine o samostojnost in neodvisnosti Republike Slovenije nas prevevajo veseli občutki, ki pa se mešajo z bridko realnostjo slovenske danosti. 17.06.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zlata dežela Ko se naključni obiskovalec sprehaja po slovenskih mestih, mu hitro padejo v oči številni plakati in posterji, ki mimoidoče vabijo k prodaji domače zlatnine. Plakati so še številnejši v manjših mestih in krajih daleč od slovenskega središča. Še več,  domači poštni nabiralniki se vsak teden polnijo z letaki različnih ponudnikov za odkup zlata. Tudi ulična tla so polna manjših letakov, ki ponujajo najboljše pogoje za odkup domače zbirke zlatega nakita in zlatih palic. 03.06.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravna (dis)kontinuiteta V zadnjih mesecih smo lahko opazovali padce nekaterih totalitarnih sistemov v severni Afriki. Ko pride do spremembe v naravi in kakovosti ustavnopravne ureditve,  je potrebno razjasniti ali se smejo veljavni pravni akti še naprej uporabljati tudi v novem demokratičnem pravnem sistemu. 20.05.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice v davčnih postopkih Davčno pravo in človekove pravice na prvi pogled nimata nič skupnega. Vendar sta obe področji utemeljeni v vertikalnem razmerju posameznika do državne oblasti. Klasično razumevanje človekovih pravic je usmerjeno na varstvo pravic posameznika v razmerju do državne oblasti. Enako tudi davčno pravo določa pravice in obveznosti posameznika do državnih organov. Zato je presenetljivo, da se davčni zavezanci že od vsega začetka ne poslužujejo prava človekovih pravic za varstvo svojih pravic v davčnih postopkih. 06.05.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropska konvencija o človekovih pravicah in njeno uresničevanje Sistem Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah je najbolj učinkovit in uspešen sistem za varstvo človekovih pravic na svetu.  Bolj uspešen ali vsaj enako učinkovit sistem za varstvo človekovih pravic zaman iščemo na vseh drugih celinah. Vendar ima tudi evropski sistem pomanjkljivosti, ker je v pravnem redu desetih do dvanajstih držav precej strukturnih težav pri uresničevanju sodb strasbourškega sodišča. 22.04.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič O Wikileaksu Prost dostop do informacij pogojuje učinkovito delovanje demokratične države ter uresničevanje temeljnih pravic, ki morajo biti spoštovane v vsaki družbi. Če javnost nima dostopa do ključnih informacij o delovanju državne oblasti, potem težko govorimo o svobodni demokratični družbi, ki temelji na načelih pravne države, varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, delitve oblasti in na objektivnih medijih. 08.04.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razprava v Valladolidu Ko se sprašujemo in razmišljamo o izvorih pojma človekovih pravic, velikokrat prezremo dela pogumnih posameznikov, ki so živeli v turbulentnih časih in so se vsaj na filozofski ravni uprli nečloveškemu ravnanju državnega aparata in njegovih uradnikov. 25.03.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Univerzalnost človekovih pravic Vstaje zadnjih mesecev v arabskem svetu so znova obudile staro debato o univerzalnosti človekovih pravic. Ali so človekove pravice univerzalne, ter če so vse pravice univerzalne oziroma zgolj le nekatere? Arabske države običajno priznavajo veljavnost človekovih pravic, če ne nasprotujejo islamskemu pravu. V praksi slednje velikokrat pomeni, da državni organi izvršujejo oblast neomejeno in arbitrarno, človekove pravice pa ostanejo le črnilo na papirju. 11.03.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dosje Totalitarni režimi ohranjajo svojo moč na ustrahovanju običajnih prebivalcev in njihovem vohunjenju drug za drugim. Državni aparat mora nadzirati vse, kar se v državi dogaja. Prav nič mu ne sme uiti. Niti s kom ste tisti dan obedovali ali s kom ste šli zvečer na zmenek. Katero knjigo ali časnik prebirate ter kakšno glasbo poslušate oziroma igrate. 25.02.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prevlada globalizacije Evropski časniki so v zadnjih mesecih spet polni besed o globalizaciji. Vendar ne o njenih prednostih za evropska gospodarstva, kot smo bili že kar razvajeni prebirati v zadnjem desetletju. Tokrat se je večina avtorjev prispevkov razpisala o pasteh in nevarnostih globalizacije. Zakaj takšen zasuk v pisanju komentatorjev? 11.02.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravičnost in pravo Pravo vsebuje temeljne družbene vrednote in etična načela. Pravičnost je mogoče najdi v vseh družbenih plasteh. Je vrednota, ki naj bi urejala prav vsa družbena razmerja, tako zasebne kot tudi javne narave. Pravičnost tako pogojuje legitimnost preostalih družbenih pravil in utemeljuje nastanek, obstoj in prenehanje pravnih pravil. Pravičnost je nad pravom. Vse pravne norme naj bi smiselno zasledovale pravičnost, in naj jo ne bi omejevale. Zakon oziroma postopanje državnih oblasti, ki niti v najmanjši meri ne sledi vsebinski pravičnosti, lahko izgubi pravno veljavnost. 28.01.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič O (ne)ustavnih pristojnostih predsednika republike Institut predsednika republike sodi med najpomembnejše položaje v slovenskem ustavnopravnem redu. Predsednik države predstavlja Republiko Slovenijo tako navzven kot navznoter. V našem ustavnopravnem sistemu naj bi predsednik republike izvrševal samo simbolične pristojnosti, bolj ali manj brez obvezujoče pravne narave. 14.01.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pet pred dvanajsto v Abjeiji Na afriškem kontinentu ljudje zaskrbljeno pričakujejo začetek novega desetletja. Še posebno negotovo pa ga pričakujejo v južnem Sudanu, kjer je za drugo januarsko nedeljo razpisan referendum o samostojnosti in neodvisnosti južnega – pretežno krščanskega - dela Sudana.  Na referendumu pa ne bo šlo zgolj za odločanje o samostojni državi južnega Sudan, ampak za mnogo več. 31.12.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Otroštvo države Čez nekaj dni bomo praznovali okrogli jubilej plebiscitne odločitve slovenskega naroda za samostojno in neodvisno slovensko državo. Dvajsetletnico slovenske države. Obletnico, ko naj bi slovenska država zaznamovala nekakšen prehod iz učnih let v najbolj ustvarjalna leta njenega obstoja. Kljub temu pa v dneh pred praznovanjem v slovenskem javnem prostoru prevladuje vsesplošno nezadovoljstvo, nejevolja, zaskrbljenost, negodovanje in ravnodušje nad stanjem v katerem se je znašla slovenska država. 17.12.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Rojstvo države Dvajset dni pred dvajseto obletnico plebiscita o samostojni neodvisni Sloveniji. Letošnji december zaznamuje dvajset let od skoraj soglasne odločitve slovenskega naroda za samostojno in neodvisno slovensko državo. Rojstvo države, ki je sledilo padcu totalitarnih režimov v Srednji Evropi, verjetno najbolj simbolizira rušenje berlinskega zidu in žametna revolucija v takratni Češkoslovaški, ki jima je postopoma sledil padec preostalih totalitarizmov v srednji Evropi, tudi v Sloveniji.
03.12.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavna pritožba: temelj svobodne demokratične družbe Pisalo se je leto 1990. Slovenski ustavnopravni red pred letom 1991 ni dovoljeval vložitve ustavne pritožbe zoper posamične akte državnih organov, zaradi kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Človekove pravice posameznikov niso bile zagotovljene in varovane, zaradi česar je prihajalo do številnih zlorab in arbitrarne uporabe pravnih pravil. Posamezniki so v sodnem sistemu zaman iskali varuha, ki bi jim varoval temeljne pravice in svoboščine. 19.11.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravica do referenduma kot neusahljivi vir slovenske državnosti V zadnjih letih so predlagatelj vložili kar nekaj zahtev za razpis zakonodajnih referendumov. V štirih zadevah pa je Ustavno sodišče RS prepovedalo odločanje državljanov na referendumu, saj naj bi z morebitno zavrnitvijo zakonov nastale protiustavne posledice. Ustava RS sicer ne določa pravice do referenduma neposredno, vendar v 3. členu določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ter v 44. členu določa, da imajo državljani pravico do neposrednega in posrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. 05.11.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič O pravnem izobraževanju in učiteljih prava V zadnjih tednih so študijske klopi slovenskih pravnih fakultet zopet zapolnili novi nadebudni študentje.  V študijske klopi so prišli s takšnimi in drugačnimi pričakovanji, vsekakor pa z upanjem, da bodo študij čez nekaj let uspešno zaključili in si nato poiskali zaposlitev, ki jim bo omogočila človeka dostojno življenje ter ustvarjanje družine.  22.10.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Donkihotski boj sodnika Garzona Madrid. Poznopoletni dan. Pred španskim Vrhovnim sodiščem se je zbralo nenavadno veliko število novinarjev in običajnih ljudi. Sodni senat Vrhovnega sodišča na zaprti seji obravnava obtožni predlog zoper svojega kolega, sodnika Baltasarja Garzona, ki naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja. Ne gre za obravnavo običajne in rutinske zadeve. Daleč od tega. 08.10.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Himna Slovenije je Zdravljica in ne samo njena sedma kitica Konec letošnjega leta bomo praznovali dvajseto obletnico slovenske države. Zdravljica dr. Franceta Prešerna kot himna Slovenije sodi med simbole, ki izražajo pripadnost slovenskemu narodu in državi podobno kot preostali simboli Slovenije, kot sta slovenska zastava in grb. 24.09.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dan v mestu Iskanje nečesa boljšega tako v poklicnem kot v zasebnem življenju sodi v bistvo človekovega bivanja.  Naša zahodna soseda je že vsaj nekaj desetletij obljubljena tarča ljudi iz gospodarsko manj razvitih in manj demokratičnih dežel, ki prihajajo v italijanska mesta, v upanju, po nečem višjem ter boljšem življenju zase in za svoje družine. Vendar revne priseljence že dolgo časa ne sprejemajo z odprtimi rokami. Italijanska mesta pa so prav zaradi različnih priseljevanj postala in postajajo vse bolj kulturno različna in bogata ter se tako spreminjajo iz leta v leto. 10.09.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pogled naprej V ponedeljek so Študijski center za narodno spravo, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v Štanjelu zaznamovali 23. avgust, vseevropski dan spomina na žrtve vseh treh totalitarnih režimov. Slovenija je edina članica Evropske unije, kjer smo ljudje v preteklem stoletju trpeli zaradi vseh treh totalitarnih režimov – fašizma, komunizma in nacizma. 27.08.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Saga o dvojezičnih topografskih napisih na avstrijskem Koroškem Simboli v življenju posameznika in vsakokratni družbi pomenijo veliko. Simboli posameznega naroda pomenijo še veliko več. Pojavljajo se v različnih oblikah in na več načinov. Običajno so simboli prikazani kot predmeti in liki, ki predstavljajo določen pojem. Topografski napisi v slovenskem jeziku nevede simbolizirajo obstoj slovenskega jezika in slovenskega naroda. Zato tudi topografski napisi v slovenskem jeziku izven ozemljskih meja slovenske države na nek način simbolizirajo prisotnost slovenskega naroda na določenem geografskem področju in prenašajo sporočilo o njegovih kulturnih koreninah. 13.08.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo in izbira spola otroka V današnjem vse bolj prepletenemu svetu si ljudje vse bolj želijo sami sprejemati najpomembnejše odločitve v svojem življenju. Mednje vsekakor sodi tudi rojstvo otroka. Do sedaj je v slovenski družbi veljalo pravilo, da starši nimajo pravice izbrati spola svojemu otroku. Ureditev je podobna tudi drugod po svetu. 30.07.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič O verski nevtralnosti, prisotnosti razpel in praznih zidovih v javnih šolskih prostorih Prisotnost razpel oziroma križev v javnih šolskih prostorih v zadnjih letih v večini evropskih držav buri duhove, tako državne in cerkvene, kot med običajnimi ljudmi. Le malo sodnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice najde takšen odmev v javnem prostoru evropskih držav, kot ga je odločitev v zadevi Lautsi v. Italija (Appl.no. 30814/06). 16.07.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Oddaljenost dveh sosed Da pridemo do srčike florentinskega bistva, se je potrebno iz turistično nagnetenih ulic preseliti v tiste mestne četrti, kjer Florentinci živijo vsakdanje življenje, neprizadeto ob tisočerih vzdihljajih obiskovalcev nad arhitekturnimi in pokrajinskimi lepotami največjega toskanskega mesta. V takšnem okolju se ponuja tudi čas za razmislek o nekaterih globljih vprašanjih, kot so na primer medsebojni odnosi med sosedskima narodoma in deželama ob obalah severnega Jadranskega morja. Z drugimi besedami, o odnosih  med italijansko in slovensko državo. 02.07.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Doseženo soglasje o opredelitvi hudodelstva agresije V jutranjih urah po uvodnih tekmah svetovnega nogometnega prvenstva je mednarodni skupnosti, malce severneje na afriškem kontintentu, v ugandski prestolnici Kampala, uspel veliki met, po katerem si bomo tudi lahko zapomnili letošnje leto. Po desetletjih nesoglasij, je prejšnjo soboto zgodaj zjutraj na prvi pregledni konferenci držav pogodbenic Rimskega statuta, sto enajst držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, končno našlo soglasje o pravni opredelitvi hudodelstva agresije. Z drugimi besedami, sodišče bo s pričetkom svoje pristojnosti čez sedem let lahko preganjalo fizične osebe, ki bodo storile hudodelstvo agresije. 18.06.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Portret Dorian Graya v Arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško V zadnjem mesecih se v slovenskem javnem prostoru kot tudi med večino slovenskih mednarodnih javnih pravnikov ustvarja enoumje, ki brez kritične distance sporoča, da naj bi bil Arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Hrvaško odličen iz vidika mednarodnega prava. Nekako vse skupaj spominja na protagoniste romana Slika Doriana Gray izpod peresa irskega pisatelja Oscarja Wilda, kjer Dorian Gray proda svojo dušo v zameno na večno mladost. 28.05.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Po florentinskih otroških poteh Na stezicah in ulicah Firenc ni mogoče opaziti veliko otrok. Ko se naključni sprehajalec premika skozi ozke florentinske ulice, le redkokdaj naleti na florentinske družine z mladimi otroci, kaj šele na večje skupine otrok. Tudi otroška igrišča in zelenice je vsaj v osrednjem delu potrebno iskati s povečevalnim steklom. Ko pa slučajno naletiš nanje, opaziš, da jih zasedejo prej brezdomci kot pa otroci z družinami. Tudi otroški vrtci se skrivajo nekje za renesančnimi fasadami impozantih mestnih vil. Domačini pripovedujejo, da slednje ni nič nenavadnega, ter da gre za pač zrelo mesto, ki je pisano na kožo življenju odraslih človeških bitij. 13.05.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljena dežela V poletnem času, ko pričenjajo množice obiskovalcev svoj »desant« na toskanska mesta, mesteca in vasice, obljubljena dežela ponuja dom obiskovalcem, ki so si v osrčju njenih mest in pokrajine, iz političnih in ekonomskih razlogov poiskali svoj drugi dom. Afriške priseljence se srečuje na vsakem koraku, v skoraj vsaki mestni četrti v Firencah, Livornu, Pisi in drugih toskanskih mestih. Kitajski in pakistanski priseljenci počasi zavzemajo Prato. Odkar sta Romunija in Bolgarija članici Evropske Unije, tudi število priseljencev iz teh držav silovito narašča. 09.04.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Divji zahod in prevzemanje družbene odgovornosti V letu, ko se slovenska družba vse bolj spreminja v divji zahod, ko je bolj kot uresničevanje načela vladavine prava pomembno, kdo prej potegne pištolo in pritisne na sprožilec medsebojnega uničevanja, sta nujno potrebni beseda ali dve o prevzemanju odgovornosti. Družbene odgovornosti namreč. 12.03.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič FEANTSA v. Slovenija: Ali mora Republika Slovenija vsakomur zagotavljati pravico do stanovanja? V prejšnjem tednu je postala javno dostopna septembrska odločitev Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope (v nadaljevanju: Evropski odbor), ki je v zadevi Fédération européenne des Associations nationales travaillant avec les Sans-abri (FEANTSA) v. Slovenija ugotovil, da stanovanjska politika Republike Slovenije postavlja najemnike nekdanjih družbenih stanovanj v negotov položaj, ker jim ne zagotavlja učinkovitega uveljavljanja pravice do nastanitve. Evropski odbor ugotovil, da je Republika Slovenija inter alia kršila 1. in 3. odstavek 31. člena (pravica do nastanitve) Evropske socialne listine. 12.02.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Premislek o varstvu dela v slovenski ustavi Ob množičnem propadanju in zapiranju nekoč gonilnih konjev slovenskega gospodarstva in zadnjih množičnih odpuščanjih, se zdi pravi čas zapisati besedo ali dve o normativni vrednosti tretjega poglavja slovenske ustave o gospodarskih in socialnih razmerjih, še posebej 66. člena ustave, ki govori o varstvu dela. 29.01.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)upravičenost odločitve Mednarodne nogomentne zveze (FIFA) v zadevi Adriana Mutuja V današnjem času se zdi, da se skoraj nobena športna panoga ne more izogniti dopinškim škandalom. Tudi nogomet ni izjema. Med priljubljene debatne teme zimskih večerov domačinov v Firencah sodijo dogodki povezani z edinim florentinskim nogometnim prvoligašem, Fiorentino. 15.01.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prihodnost Evropskega sodišča za človekove pravice Evropsko sodišče za človekove pravice nadzoruje spoštovanje Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sedeminštiridesetih državah Sveta Evrope, ki jih Konvencija pravno zavezuje. V teh sedeminštiridesetih držav živi približno 800 milijonov ljudi. V letu 2008 je Evropsko sodišče prejelo 50.000 zahtev za obravnavo, pri čemer znaša trenutni sodni zaostanek okrog 115.000 nerešenih zadev. 01.01.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropska unija in razvoj podsaharske Afrike Svetovna finančna kriza je bolj ali manj precej prizadela vse države. Vendar pa se je kriza izkazala še posebno pogubno za skupino ranljivih in politično nestabilnih držav v podsaharski Afriki. Tem državam so skupne nedelujoča institucionalna infrastruktura in prisotnost konfliktov. Kljub visoki gospodarski rasti v zadnjih petih letih, pa so te afriške države oslabile predvsem nihanje cen nafte in hrane. Za večino držav podsaharske Afrike je Evropska unija primarni donator, trgovinski partner, vir tujih neposrednih naložb in navsezadnje glavna migracijska destinacija. 11.12.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Železna zavesa, totalitaristična hudodelstva in ustavne spremembe V ponedeljek smo praznovali dvajsetletnico padca berlinskega zidu, ki poleg poljske okrogle mize zaznamuje začetek demokratičnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi. Pri nas bomo dvajsetletnico demokratičnih sprememb zabeležili šele aprila prihodnje leto, ko bo minilo dvajset let od prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev. Čeprav je bilo v dvajsetih oziroma devetnajstih letih od začetka demokratičnih sprememb veliko postorjenega, pa temno poglavje slovenske polpretekle zgodovine ostaja še naprej priprto. 13.11.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo, družba in javna dobrobit Pravo je del družbe in družba je del prava, zato pravo v marsičem odraža slabosti in prednosti vsakokratne družbene plasti. Pravo in pravniški poklic sta od začetkov človeške civilizacije notranje povezana z delovanjem državnega oblastvenega aparata. Pravo in pravnike so v preteklosti pogosto zlorabljali za opravičevanje hudodelstev in drugih moralno sprevrženih dejanj oblasti, ki niso imela in nimajo nič skupnega z delovanjem pravne države in spoštovanjem temeljnih pravic. 30.10.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pasti davčne oaze v Prekmurju Ministrstvo za lokalno samoupravo je v preteklem tednu javnosti predstavilo predlog zakona za razvojno podporo Prekmurju v obdobju med letoma 2010 in 2015. Zakon naj bi prinašal ukrepe za razvoj podjetništva in gospodarske konkurenčnosti v Prekmurju, saj naj bi preko davčnih olajšav ustvaril nekakšno davčno oazo, ki bi pritegnila gospodarske družbe, da preselijo svoj sedež v prekmursko regijo. Čeprav gre nekatere dele zakonskega predloga pozdraviti, se zdi, da bo predlog bolj kot navadnim ljudem koristil korporativnemu sektorju, kar pa je v nasprotju s poglavitnim ciljem zakona, ki naj omogoča - ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest. 16.10.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavne spremembe, človekove pravice in slovenski javni prostor V slovenskem javnem prostoru v zadnjih mesecih lahko zasledimo različne predloge in komentarje le-teh za spremembo Ustave RS. Čeprav so predlagatelji predstavili vrsto predlogov za spremembe in dopolnitev ustave, pa predlagane vsebine ne predvidevajo morebitnih sprememb v njenem drugem poglavju, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. 02.10.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Stranpoti mednarodnega kazenskega sodstva Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo je v ponedeljek obsodilo nekdanjo tiskovno predstavnico glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, Florence Hartmann, na denarno kazen 7.000 evrov, ker naj bi javnosti razkrila dokumente zaupne narave. Hartmannova je javnosti razkrila poudarke iz zaupnih dokumentov Vrhovnega obrambnega sveta iz Beograda, ki se nanašajo na starejši odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, da zadrži zase nekatere ključne dokumente, ki dokazujejo neposredno odgovornost srbskega vojaškega vodstva za genocid v Srebrenici. 18.09.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova pravila pri odkrivanju dopinških kršitev: primer Claudie Pechstein V poletnih mesecih se običajno v različnih športih vrstijo številna svetovna prvenstva. Tudi letošnje poletje ni bilo izjema, pri čemer sta bila glavne pozornosti deležna svetovno prvenstvo v plavanju v Rimu in svetovno prvenstvo v atletiki v Berlinu. 04.09.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družbena odgovornost gospodarskih družb v Sloveniji (II.) Eden od predlogov za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb v Sloveniji je priprava nacionalne strategije, ki bi določila poglavitne smernice za razvoj družbene odgovornosti v prihodnjih letih. Predlog je bil nemudoma pospremljen s prenekaterimi očitki, da država ne more omejevati svobodne podjetniške pobude in tržnega gospodarstva. 21.08.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družbena odgovornost gospodarskih družb v Sloveniji (I.) V Sloveniji se vse premalo govori o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, čeprav jo vse večje število družb postopoma vključuje v svoje delovanje in poslovanje. Pojem družbene odgovornosti od gospodarskih družb zahteva, da se bolj dejavno vključujejo v skrb za delovno in osebno zadovoljstvo zaposlenih, pa tudi v skrb za delovanje ožje in širše skupnosti. 07.08.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uveljavljanje odgovornosti gospodarskih družb pri kršenju človekovih pravic Da so gospodarske družbe, predvsem transnacionalne, v nerazvitih državah tretjega sveta in tudi drugod, vsakodnevno vpletene v kršenje temeljnih človekovih pravic, ni kakšno posebno spoznanje. Bolj pomembno je, ali in na kakšen način nacionalni in mednarodni pravni redi ponujajo odgovore za uveljavljanje pravne odgovornosti družb za domnevne kršitve človekovih pravic. 24.07.2009

© 1989-2021 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.