c S
KOLUMNE
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

22.04.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

25.03.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

28.01.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Izgubljeno upanje Zahodnega Balkana? Območje Zahodnega Balkana je po različnih družbeno-ekonomskih kazalnikih eno od najbolj zapostavljenih evropskih regij. Ljudje v tej regiji zato živijo primerjalno slabše kot denimo v državah članicah Evropske unije. Zato se emigracija iz držav Zahodnega Balkana nikoli ni ustavila. Ali in kako je mogoče izboljšati vladavino prava in zvišati kakovost življenja na Zahodnem Balkanu? 03.12.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

19.11.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med obljubami in resničnostjo v Glasgowu V tednu globalne podnebne konference COP26 v Glasgowu je znova aktualna lanskoletna raziskava skupine ameriških, evropskih in kitajskih znanstvenikov, ki podaja, kako lahko podnebne spremembe ogrozijo življenja treh milijard ljudi. Njihova raziskava je še ena v vrsti študij, ki že desetletje ali več opozarjajo na škodljive učinke podnebnih sprememb. Če želimo zavarovati človekovo dostojanstvo prihodnjih generacij, morajo države in zasebni sektor skupaj sprejeti učinkovite ukrepe in spremeniti mentaliteto. 05.11.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dileme Severnega toka II Severni tok je najdaljši plinovod, ki poteka pod Severnim morjem med Rusijo in Nemčijo. Plinovod Severni tok I je začel delovati pred desetimi leti. Severni tok II pa je bil dokončan v letošnjem letu, vendar še čaka na dovoljenje za začetek obratovanja. Njegovi investitorji poudarjajo, da bo olajšal oskrbo z energijo na evropskem trgu in tako rešil težave nekaterih evropskih držav. Po drugi strani projekt Severni tok II terja skrbno analizo njegovih učinkov z vidika varstva okolja, suverenosti evropskih držav, dobrega upravljanja gospodarskih družb in uresničevanja človekovih pravic. 22.10.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič O volitvah sodnikov najvišjih sodišč in njihovi ideologiji Sodniška ideologija na najvišjih sodiščih evropskih ustavnih demokracij je dandanes nekaj običajnega. Ker sodniki v konkretnih zadevah odločajo med drugim tudi na podlagi ideologije, se še posebej v nezrelih ustavnih demokracijah ob volitvah novih sodnikov bijejo hude bitke, koga bo trenutna večina v zakonodajni veji oblasti uspela spraviti na najvišja sodišča. 08.10.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čistke Belorusija se je v zadnjem dobrem letu iz avtokratske države ob pomoči ruskega medveda spremenila v polnokrvno totalitarno družbo. Pristna civilna družba se je preselila v tujino. Doma so ostali podporniki nedemokratičnega režima, njegovi lakaji in nemočni običajni ljudje. 24.09.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Regulacija dobavnih verig gospodarskih družb V globalnem poslovnem okolju se prepletajo različne ravni, področja in deležniki. Kakšna je narava in obseg obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja? Ali naj gospodarske družbe spremljajo in nadzorujejo prav vse ravni svojih globalnih dobavnih verig? Kakšne so prednosti in slabosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah? 10.09.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tranzicijska pravičnost in sobivanje Tranzicijska pravičnost je v slovenski družbi nikoli dokončana zgodba. V zadnjih tridesetih letih so bili uresničeni le nekateri njeni vidiki. Očiščenje je izostalo. Sprava se je izgubila nekje na začetku poti. Pretekle kršitve človekovih pravic še naprej ostajajo priročno sredstvo za medsebojno obtoževanje različnih ideoloških strani. Ali lahko sedanje generacije v slovenski družbi prispevamo k sobivanju na temelju medsebojnega spoštovanja in zavedanja preteklih kršitev? 27.08.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Investiranje in nefinančni kazalniki poslovanja gospodarskih družb Spremljanje podatkov o okoljskih in družbenih vplivih pri poslovanju gospodarskih družb vse bolj postaja ena ključnih zahtev regulatorjev ter institucionalnih in drugih vlagateljev. Vlagatelji si vedno bolj želijo, da njihove naložbe niso le finančno dobičkonosne, temveč da izpolnjujejo tudi nefinančne kazalnike, torej da so okoljsko in družbeno odgovorne ter sledijo dobrim praksam korporativnega upravljanja. Vendar je za vlagatelje in upravljalce premoženja pomembno, da so naložbe v gospodarske družbe, ki sledijo “ESG” merilom (environmental, social and governance factors) dobičkonosne. 13.08.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava zadev na ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že desetletja najvišji evropski varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Številni prebivalci evropske celine ga dojemajo ne le kot evropsko, temveč tudi kot najvišje domače sodišče. Ali lahko ESČP po sprejetju nove strategije za prednostno obravnavo zadev še naprej učinkovito varuje človekove pravice? 30.07.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Olimpijada in ljudje

Olimpijske igre vsakih nekaj let zberejo najboljše športnike sveta v različnih disciplinah. Globalna javnost lahko dobra dva tedna spremlja vrhunske bitke med športnimi gladiatorji. Ko pade zastor, športniki, strokovno in funkcionarsko osebje odidejo domov. Domačini se morajo nato soočiti tako s pozitivnimi kot tudi s slabimi posledicami olimpijskih iger. Tudi tokrat v Tokiu ne bo nič drugače.

16.07.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset let kasneje

Svet Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice je junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Njihov glavni cilj je izboljšati državne in korporativne prakse pri varovanju človekovih pravic v gospodarstvu. Ali je v zadnjem desetletju v domačem in globalnem gospodarstvu prišlo do kakšnih korakov naprej?

02.07.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pogled z Zavrha Ko pogledamo trideset let nazaj, se nam zdi nastanek slovenske države kot oddaljen čudež. V tistem času so zelo kratko obdobje skupaj stopile različno razmišljujoče skupine in posamezniki, ki so uspeli dosanjati »večstoletne« sanje svojih prednikov. Tri desetletja kasneje od soglasne predanosti k skupnem podjemu ni ostalo kaj dosti. Težko si je predstavljati, da bi lahko kmalu še enkrat tako soglasno stopili skupaj. Medsebojno sodelovanje, spoštovanje in uresničevanja dostojanstva je zamenjala vojna za zasebne partikularne interese. 18.06.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med zdrahami in sobivanjem Zdrahe niso le vsakodnevna slovenska resničnost. Podobne vzporednice najdemo v sličnih tranzicijskih družbah. Ko je španski predsednik vlade Sánchez prejšnji dan naznanil, da namerava njegova vlada pomilostiti obsojene zagovornike katalonske neodvisnosti, je izbruhnil vik in krik. Iz omar so skočili razni don kihoti in ga obtožili, da izdaja španski narod in državo. Iz Katalonije pa je bilo slišati, da pomilostitve niso dovolj, potrebna je večja avtonomija, celo neodvisnost. 04.06.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Epidemija, cepljenje, testiranje in medsebojna solidarnost V Sloveniji in drugod po evropskih državah cepljenje pospešeno napreduje. Odstotki cepljenih z obema odmerkoma se hitro večajo, še hitreje pa število oseb, ki so bile cepljene vsaj enkrat. Trenutek je zato pravi, da se znova vprašamo, ali naj bodo cepljeni, testirani z negativnim potrdilom in preboleli posamezniki upravičeni do prednostnega obravnavanja v javnem življenju ali ne? 21.05.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe v presoji Evropskega sodišča za človekove pravice Podnebne spremembe (ne)posredno posegajo v uresničevanje številnih človekovih pravic od pravice do življenja do pravice do prehrane kot tudi do lastnine. Negativne posledice trpimo sedanje generacije, a še hujše lahko pričakujejo prihodnje generacije. Kakšne obveznosti imajo države do mlajših in prihodnjih generacij pri varstvu pravice do življenja in ostalih pravic zaradi vse hujših posledic podnebnih sprememb? 07.05.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Domet sodb Evropskega sodišča za človekove pravice? Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) opravlja vlogo vrhovnega evropskega razsodnika glede varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato v dobršni meri (so)oblikuje razumevanje človekovega dostojanstva v evropskem javnem okolju. Ali lahko ESČP pozitivno vpliva na boljše varstvo človekovih pravic v slovenskem pravnem redu? Ali lahko s svojimi sodbami spreminja občo kulturo varstva človekovih pravic? 23.04.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenska tranzicijska utopija Več kot trideset let je že od formalnega propada nedemokratičnega režima, ki je sistematično kršil človekove pravice in temeljene svoboščine. Na njegovih starih praksah, vzorcih in mentaliteti je nato skoraj pred tridesetimi leti nastala slovenska demokratična in pravna država. A njene institucije do sedaj niso želele učinkovito preganjati preteklih kršitev človekovih pravic. Tranzicijska pravičnost se je zato v zadnjih tridesetih letih izrodila v skoraj sistematično zanikanje človekovega dostojanstva. 09.04.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Cepilna vojna Covid-19 je po celotni Evropski uniji do sedaj terjal že več kot pol milijona življenj. A cepljenje v njenih državah članicah še naprej poteka relativno počasi in z zamudami. Po drugi strani pa globalne velesile kot so Kitajska, Indija in Rusija že uporabljajo cepivo kot orožje mehke diplomacije. Kaj počasnost cepljenja in neenotnost med državami članicami Evropske unije pomeni za prihodnost tega elitnega kluba? 26.03.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Raziskovalec siamskega kraljestva Slovenska družba in njen javni prostor pogosto zavržeta posameznike, ki plavajo proti toku. Njihove zgodbe največkrat ostanejo nenapisane. Če pa se že napišejo, se jih zavrže na rob javnega prostora. Središče je rezervirano za ljubljence samooklicane slovenske kulturne elite. Eden takih primerov je življenjska zgodba Ferdinanda Lupše, ki je na začetku prejšnjega stoletja odkrival za Slovence takrat nedostopne zemeljske kotičke. 12.03.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prednostna obravnava cepljenih? Cepljenje proti covid-19 napreduje po Evropi razmeroma počasi. Vse večje število cepljenih oseb odpira vprašanje, kako obravnavati cepljene in necepljene. Ali je stvarnoupravičeno v danih epidemioloških razmerah razlikovati med cepljenimi in necepljenimi? Ali je možno cepljene osebe prednostno obravnavati? Kako zavarovati človekovo dostojanstvo že cepljenih in tistih, ki še čakajo v vrsti za cepivo? 26.02.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče, zamere in delitev oblasti Slovenska ustavna demokracija se že več desetletij sooča z nerazumevanjem njenih temeljnih vrednot kot je človekovo dostojanstvo in načel, kot sta pravna država in delitev oblasti. Večji del odgovornosti je treba pripisati izjemno šibkim institucijam slovenske ustavne demokracije, ki uživajo nizko zaupanje ljudstva. Zadnja odločba Ustavnega sodišča o parlamentarni preiskavi zagotovo ne predstavlja spremembe tega trenda. 12.02.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)napisane zgodbe iz praznih predavalnic Epidemiji ni videti konca. V slabem letu je globoko posegla v naš način življenja. Na univerzah in fakultetah se od njenega začetka soočamo s številnimi izzivi. Prazne predavalnice so v teh mesecih žal postale pravilo. Iz njih je izginila življenjska energija, ki se je umaknila novim zgodbam. 15.01.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Utopija ali resničnost? Evropska celina uvršča varstvo človekovih pravic med svoje primarne civilizacijske stebre. Po drugi strani si vse bolj prizadeva delovati kot zgled za ostale dele sveta. V tej luči je Svet Evropske unije v začetku minulega decembra sprejel pravni okvir za sankcioniranje kršitev človekovih pravic po vsem svetu. 01.01.2021
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred mednarodnimi sodišči

Slovenska država je v sredo doživela še en debakel (tokrat pričakovan) pred mednarodnimi sodišči. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrglo njeno pritožbo zoper hrvaško državo glede domnevnih kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Zakaj slovenska država tako pogosto pred mednarodnimi sodišči potegne kratko? Kdo nosi odgovornost za izgubljene sodne bitke?

18.12.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič V prostem teku Dan za dnem dvomestne številke umrlih s kovidom-19. Negativne številke so v zadnjih dveh mesecih postale vsakdanje. Opazimo jih še, a le redko kdo zaradi njih še skomigne z rameni. Se pa je slovenska družba po starih navadah znova zatekla k medsebojnem obračunavanju in kazanju s prstom. Prosti tek slovenske družbe in države je trenutno pravilo, ne izjema. Zato se znova sprašujemo, koliko je resnično vredno življenje v slovenski družbi? 04.12.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javnost sojenja Javnost sojenja je predpostavka poštenega sodnega varstva. V ustavni demokraciji mora sodna veja tako kot obe drugi veji oblasti delovati pod drobnogledom kritične javnosti. Javnost sojenja sama po sebi še ne naredi sojenja poštenega. Po drugi strani je nejavno sojenje praviloma že a priori nepošteno. Čas je že, da se sodna veja popolnoma odpre, saj bo le tako lahko zvišala legitimnost in kredibilnost ter posledično zaupanje javnosti. 20.11.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pat pozicija Mednarodna skupnost se v danem trenutku nahaja v anarhičnem položaju. Vsega ne gre pripisati epidemiji. Zadnja leta kažejo, da so vse manj pomembni institucije, pravo in sodelovanje, temveč vse bolj moč, ozki parcialni interesi ter kričanje na ves glas preko družbenih omrežij. Tudi ta teden ni bilo nič drugače, kot kažejo volitve v Združenih državah. 06.11.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic v času epidemije Epidemija neposredno posega v uresničevanje človekovega dostojanstva v slovenski družbi. Nekateri posamezniki zaradi posledic virusa umirajo, drugi so dolgo časa v bolniškem staležu, tretji več mesecev trpijo za posledicami okužbe, četrti trepetajo za svojo delovna mesta oziroma jih izgubljajo. Evropske države za varstvo pravice do življenja in zdravja sprejemajo ukrepe, s katerimi na podlagi ustavno dopustnih omejitev posegajo v številne relativne človekove pravice in temeljne svoboščine. Kdo vse je zavezan varovati človekove pravice in temeljne svoboščine v času epidemije? Kakšna je pravna narava teh obveznosti? 23.10.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Brezzobi tiger? Vladavina prava je temelj za delovanje sodobnih evropskih ustavnih demokracij. Je tudi osrednje načelo delovanja institucij Evropske unije in njenih držav članic. Evropska komisija je v prejšnjem tednu prvič objavila poročilo o delovanju vladavine prava v vseh državah članicah. O njem so številni v zadnjih dneh objavili tako upravičene kot tudi neupravičene kritike. 09.10.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duhovi preteklih dni Delovanje vsakokratne družbe in države pogojuje tudi polpretekla zgodovina. Ko pade nedemokratična oblast, do sprememb v vsakdanjem življenju ne pride čez noč. Potrebna je predanost in volja številnih novih generacij, da pretrgajo s samovoljnimi praksami duhov preteklosti. 25.09.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Catherine Belton, »Putinovi ljudje« Zastrupitev ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega je dodobra razburkala nemško in evropsko javnost. Pozornost je znova preusmerila na vprašljive prakse nekaterih vzhodnoevropskih oblastnikov, ki namesto, da bi varovali človekovo dostojanstvo, pluralizem in vladavino prava, vladajo brez spoštovanja pravil in z golim terorjem. Takšne prakse in njihove posledice v svoji izjemni knjigi analizira britanska novinarka Catherine Belton. 11.09.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija med Scilo in Karibdo Slovenska država v tridesetem letu svojega obstoja počasi pluje skladno s svojim trenutnimi zmožnosti med Scilo in Karibdo. A v svoji plovbi močno zaostaja za razvitimi ustavnimi demokracijami in gospodarstvi na severu Evrope. Ali lahko slovenska država kdaj v prihodnosti svojim ljudem zagotovi podobno blaginjo in podobno kakovostno pravno državo, kot jo pregovorno občudujemo na severu? 28.08.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svoboda izražanja v kritikah zoper oblast Svoboda izražanja tvori enega od stebrov ustavne demokracije, ki temelji na političnem pluralizmu, strpnosti in širokosrčnosti. Zavarovana je še posebej v razmerju do vseh treh vej oblasti. Kritično izražanje zoper oblast lahko prihaja tako od zunaj kot od znotraj posamezne veje oblasti. V tej luči je potrebno še posebej zavarovati svobodo izražanja v kritikah zoper sodno vejo oblasti, ki na koncu sodi oziroma odloča o domnevnih kršitvah svobode govora. 14.08.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Športna tekmovanja v času epidemije Epidemija je v zadnjih mesecih začasno ustavila tudi različna poklicna športna tekmovanja. Ogrozila je tudi preživetje vseh posameznikov, ki so poklicno neposredno oziroma posredno odvisni od športnega kruha. V zadnjih tednih se športna tekmovanja, čeprav večinoma brez gledalcev, vračajo nazaj. A pri organizaciji športnih tekmovanj v času epidemije je treba postopati izjemno skrbno in sprejeti ustrezne preventivne ukrepe. 31.07.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vračanje v Narodni dom Evforično in slovesno je bilo v ponedeljek na ulici Fabio Fili št. 14 v Trstu. Na vhodu v slovenski Narodni dom so končno razobesili slovensko zastavo. V njegovi notranjosti sta zunanja ministra slovenske in italijanske države podpisala dokumentacijo za prenos njegovega lastništva na ustanovo Narodni dom, ki sta jo skupaj ustanovili obe organizaciji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Vračanje Narodnega doma se je torej simbolično začelo, a kakšno naj bo njegovo poslanstvo v naslednjih stotih letih? 17.07.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenski vulkan

V zadnjih mesecih se je v slovenski družbi v veliki meri izkristaliziralo neizmerno medsebojno nerazumevanje, pomanjkanje dialoga in posledično nespoštovanje. Ne gre več zgolj za iskrice, temveč za slovenski vulkan, ki vre pod in med nami. Slovenska družba v zadnjih treh desetletjih ni ponotranjila temeljnih vrednot slovenske ustavne demokracije. Nekateri njeni deli pa jih celo neposredno zavračajo.

03.07.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko padajo spomeniki Simboli v vsakodnevnem življenju tlakujejo naše razumevanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Hkrati soustvarjajo našo sedanjost in prihodnost. V zadnjih tednih lahko po Evropi in drugod opazujemo padanje različnih spomenikov, postavljenih v čast nekdanjih državnikov iz kolonialističnih časov, ki bi jih lahko danes v sodobnem svetu označili za kršitelje človekovih pravic. Tudi slovensko družbo zaznamujejo spomeniki, obeležja in ostali simboli postavljeni v čast posameznikov, ki so bili vpleteni v sistematično kršenje človekovih pravic. Kako naj slovenska ustavna demokracija obravnava spomenike, obeležja in simbole iz temačne preteklosti? 19.06.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako razvozlati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? Ustavna pritožba je temeljni institut za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. Varuje tako posameznike kot tudi pravne osebe pred kršitvami in zlorabami njihovih ustavnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato jo je treba jemati resno. Poročilo Ustavnega sodišča za leto 2019 kaže, da na ljubljanski Beethovnovi ulici 10 v vsebinsko obravnavo še naprej sprejemajo le majhen odstotek prejetih ustavnih pritožb. Kako presekati gordijski vozel pri reševanju ustavnih pritožb? 05.06.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obveznosti države do varovanja nedotakljivosti življenja Epidemija se na evropskem kontinentu počasi, a vendarle umirja. Za seboj je pustila in še vedno pušča na stotine in tisoče umrlih. Iz različnih koncev Evrope poročajo o preiskavah in poskusih skupinskih tožb zoper vasice, mesta in države, kjer niso pravočasno sprejeli ukrepov za zajezitev epidemije. Kakšne so obveznosti države do varovanja pravice do življenja? 22.05.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič O starih, novih, vidnih in nevidnih mejah Usoda je hotela, da je letošnje leto v svoji prvi tretjini obudilo pozabljene stare meje med evropskimi državami. Hkrati je ustvarila še nevidne nove meje med ljudmi, ki nasprotujejo človeški nravi, a so nujne za njihovo preživetje. Prve bo možno postopoma sprostiti, druge pa bodo še nekaj časa ostale med nami. A za slovensko družbo in državo so bolj usodne tiste (ne)vidne meje, ki iz različnih razlogov že desetletja razdvajajo slovensko družbo in narod. 08.05.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vrednost življenja v času epidemije Epidemija vsakodnevno terja številna življenja ne le po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Do tega trenutka je v Slovenji zaradi virusa kovid-19 umrlo skoraj osemdeset ljudi. Vsaj del prebivalstva si po drugi strani želi čimprejšnje odprave vsaj dela ukrepov za omejitev epidemije. Ali jih je v tem trenutku dopustno, vredno in smiselno sprostiti ter potencialno tvegati izgubo še več življenj? 24.04.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Boa na Ustavnem sodišču Ustavno sodišče je pred nekaj dnevi objavilo odločbo v zadevi financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Znova. Več kot pet let po prvotni odločbi o podobni tematiki. V tem času se je zgodilo marsikaj. Zamenjala se je večina ustavnih sodnic in sodnikov. Spremenila se je tudi ideologija na Ustavnem sodišču RS. Varstvo otrokovih pravic in pluralizem je zamenjala avtoritarna sodniška ideologija. 10.04.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dostop do cepiva?

Starka s koso še naprej skoraj neomejeno pleni po evropski celini. Večina evropskih držav je popolnoma nemočna pri omejevanju širjenja epidemije.  Poskušajo vse. A zaenkrat zaman. Nekateri protiukrepi izzvenevajo zaradi predhodnega podcenjevanja epidemije. Vse države se zato sprašujejo, kako čimprej priti do učinkovitega cepiva zoper koronavirus?

27.03.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javno zdravje v času koronavirusa Javno zdravje je predpogoj za delovanje in preživetje katerekoli človeške družbe. Zaradi nepravočasnih in neskrbnih odločitev izvršilne oblasti ob izbruhu koronavirusa, se slovenska družba v tem trenutku sooča z izjemnimi izzivi, kako zajeziti njihove širjenje. Ali lahko in kako naj država s pomočjo upravnega prava učinkovito zavaruje javno zdravje? 13.03.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenci po svetu in njihove pravice Po svetu živijo različne generacije Slovencev brez državljanstva. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne. Večino jih s slovensko državo in domovino njihovih prednikov povezuje slovensko srce. Slovenci po svetu, večina brez slovenskega državljanstva, s prostovoljnim delom v različnih društvih bolj kot marsikdo doma kažejo pripadnost in zavezanost domovini, narodu in slovenski državi. A država vse prepogosto zanemarja njihov prispevek k nastanku in pluralnem delovanju slovenske družbe in države ter jih pogosto obravnava kot tujce. 28.02.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neenaka volilna pravica Zakonodajna veja slovenske državne oblasti v zadnjih letih vsaj v nekaterih primerih ne uresničuje vladavine prava. Do sedaj ni izvršila številnih odločb Ustavnega sodišča. Ta njena praksa jo je v zadnjih nekaj tednih pripeljala v izjemno ustavnopravno situacijo. Izvršiti odločbo Ustavnega sodišča o protiustavni velikosti območij volilnih okrajev še pred naslednjimi volitvami ali ne? 14.02.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svarilo Auschwitza Vsak posameznik in vsaka družina sta v slovenski družbi globoko pogojena s svojo osebno, družinsko in družbeno zgodovino. Spominjanje težkih preteklih dogodkov in hudodelstev zoper človečnost zato ni nebodigatreba, temveč predpogoj za uresničevanje človekovega dostojanstva v sedanjosti in prihodnosti. 31.01.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice v gospodarstvu

Država in večina gospodarskih družb s sedežem v slovenski državi vsaj retorično soglaša, da je treba spoštovati in varovati človekove pravice v gospodarstvu. A v praksi korporativnega upravljanja tako državnih kot zasebnih gospodarskih družb pogrešamo celovito uresničevanje človekovih pravic tako doma kot v tujini.

17.01.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kakovostnejše življenje?

V Sloveniji se radi pohvalimo, kako se pri nas dobro živi. A družbeno ekonomski kazalniki različnih mednarodnih organizacij kažejo, da je vsaj del te samohvale le mit. Kdaj bomo v Sloveniji na splošno dosegli življenjski standard dežel severne in zahodne Evrope? Ali so takšne želje le utopija prvih novoletnih dni?

03.01.2020
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zamolčano življenje Leona Štuklja Slovenska družba pogosto zanemarja uspehe njenih najodličnejših posameznikov. V najskrajnejših primerih jih celo poskuša izbrisati iz kolektivnega spomina slovenskega naroda in države. Njene institucionalne elite pogosto samovoljno odločajo, kdo so tisti posamezniki, ki so ideološko primerni in ustrezni, da se jih je vredno spominjati. Kdor ne sodi v to kategorijo, je pozabljen. Eden izmed takih posameznikov, je bil tudi gospod Leon Štukelj. 20.12.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Novi konstitucionalizem Zadnji dogodki na Malti in po srednji in vzhodni Evropi kažejo, da se deset let po uveljavitvi Lizbonske pogodbe o delovanju Evropske unije v okviru tega elitnega kluba rojeva novi konstitucionalizem. Novi konstitucionalizem sprejema samovoljne prakse državnih oblasti, ki načenjajo vladavino prava, delitev oblasti in človekovo dostojanstvo, kot nekaj običajnega, sprejemljivega in celo zaželenega v sodobnih evropskih ustavnih demokracijah. 06.12.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pozabljeno načelo delitve oblasti

Načelo delitve oblasti je temelj za uresničevanje vladavine prava v slovenski ustavni demokraciji. Omogoča medsebojno nadzorovanje in samoomejevanje treh vej državne oblasti s ciljem preprečevanja zlorab. Ali slovensko Ustavno sodišče ustrezno varuje in uresničuje delitev oblasti ter preprečuje razkroj vladavine prava?

22.11.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duhovi Černobila Državne oblasti v želji po ohranitvi oblasti, moči in privilegijev pogosto prirejajo informacije o zadevah javnega pomena in včasih celo tiste, ki so ključne za preživetje naroda. Za ohranitev oblasti in moči so pripravljene poteptati ne le vladavino prava, ustavno demokracijo in pluralizem, temveč v skrajnih primerih tudi človeška življenja. Takšna je tudi zgodba o prikrivanju razlogov za povzročitev jedrske nesreče 26. aprila 1986 v Černobilu in njenih posledic. 08.11.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija pred Svetom OZN za človekove pravice

Vsakodnevno pomanjkljivo uresničevanje človekovih pravic v slovenski družbi ustvarja mnogo priložnosti za izboljšanje tako institucionalno kot tudi v civilni družbi. Prepogosto ga pogojujejo ozki partikularni pristopi, ki so večinoma utemeljeni v ideologiji oziroma svetovnonazorskem prepričanju institucij demokratične in pravne države, civilnodružbenih organizacij in posameznikov. Varstvo človekovih pravic je zato neenako, enostransko, neučinkovito in neprepričljivo.

18.10.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagate slovenske javne uprave Slovenska država temelji na ustavni demokraciji in njenih vrednotah. Uresničevanje ustavne demokracije je v veliki meri odvisno od institucij slovenske pravne države in njene javne uprave. Javna uprava in njeni uslužbenci zato v dobršni meri pogojujejo kakovost slovenske ustavne demokracije in vladavine prava. A dostop vseh pod enakimi pogoji do zaposlitev v javni upravi na podlagi meritornosti je v slovenski državi, vse od demokratizacije naprej, pogosto prej znanstvena fantastika kot resničnost. 04.10.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenski Magnitskijev zakon? Vsakodnevno uresničevanje vladavine prava pogojujejo ljudje v institucijah demokratične in pravne države. Ko so v igri milijoni in milijarde evrov, za oblasti v tranzicijskih družbah, človeška življenja ne pomenijo veliko. Močne in vplivne skupine ne bodo izbirale sredstev, da se znebijo oporečnikov. Takšna je tudi zgodba Sergeja Magnitskija, čigar tragična usoda v demokratičnem svetu spodbuja sprejem zavezujočih pravnih dokumentov za kaznovanje kršiteljev človekovih pravic. 20.09.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

06.09.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

23.08.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mašinerija banalnosti zla Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Ne iz sadomazohizma, temveč zaradi njihovega preživetja v sedanjosti in prihodnosti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava. 09.08.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v socialno varstvenih zavodih

Duševno zdravje je eno izmed tistih temnih področij slovenske družbe, kjer je v zadnjih desetletjih prihajalo do številnih kršitev človekovih pravic. O nekaterih izmed njih pričajo odločbe Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Še več jih je skritih v arhivih slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Pričakovali bi, da bo zaradi preteklih izkušenj takšnih kršitev že končno enkrat konec, a zadnja odločba Ustavnega sodišča RS žal sporoča ravno nasprotno.

26.07.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ideologija na Ustavnem sodišču Ustavne sodnice in sodniki niso roboti, ki bi lahko le tehnično in suhoparno presojali o ustavnih pritožbah, pobudah in zahtevah. Oblikujejo in prežemajo jih njihova vzgoja, zasebno življenje, izobraževanje, svetovnonazorska stališča in ostali življenjski dejavniki. Iz njihovih odločb in ločenih mnenj zato izhaja vsakokratna sodniška ideologija. 12.07.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič 25 let Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice Samostojnost in državnost slovenske države je utemeljena na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nastala je zaradi njihovega sistematičnega kršenja v nekdanjem totalitarnem režimu. Državne oblasti v današnjem času pogosto poudarjajo, kako dobro pri nas varujemo človekove pravice, a praksa kaže drugače. 28.06.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kresna noč

Domačini bodo čez dober teden v noči na šentjanževo kot vsako leto prižgali kres na vrhu ponosa Katalonije, gori Canigó, ki se sicer nahaja na francoski strani Pirenejev. Letošnje praznovanje bo za Katalonce dosti bolj trezno in manj evforično kot še pred dvema letoma, ko se še niso razblinile njihove sanje o lastni državnosti.

14.06.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Beethovnova ulica 10 med Scilo in Karibdo?

Objava poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2018 terja poglobljen premislek o vlogi najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic v slovenski družbi. Ali naj Ustavno sodišče v tako krhki tranzicijski družbi kot je slovenska poskuša delovati v korist pritožnikov kar se da odprto, transformativno oziroma celo katarzično ali naj zožuje dostop do vsebinske obravnave ustavnih pritožb?

31.05.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Koliko je vredno človeško življenje?

Kakšno mesto zaseda v slovenski družbi življenje? Kako slovenska družba varuje človekovo dostojanstvo kot njeno individualno in kolektivno vrednoto? Ali lahko kakršnokoli bolezensko stanje upravičuje odločanje o predčasni prekinitvi življenja? Koliko pravzaprav šteje življenje v slovenski družbi?

17.05.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od zadeve Vasiliauskas do zadeve Drelingas

Bralci se bodo spomnili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice pred nekaj leti ugotovilo, da so litvanske oblasti kršile načelo zakonitosti, ko so gospoda Vasiliauskasa obsodile zaradi storitve hudodelstva genocida. Pred kratkim pa je četrta sekcija Evropskega sodišča obravnavala podobno zadevo, Drelingas proti Litvi, iz podobnega zgodovinskega konteksta, v kateri so podali nekaj lekcij za razumevanje prepovedi hudodelstva genocida, kot tudi za izvrševanje sodb ESČP v pravnih redih posameznih držav.

03.05.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sociologija slovenske pravne države Delovanje institucij slovenske pravne države je vsakodnevno odvisno od ljudi, ki v njej zasedajo javne funkcije. Nosilci sodne veje oblasti morajo svojo funkcijo opravljati neodvisno, nepristransko in pravično ter se morajo izogibati vsakršnim navideznim, kaj šele dejanskim navzkrižjem interesov. A zakaj slovenska Ustava in njena načela še naprej ostajajo neprebrana? 19.04.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neizpolnjene sanje Ljudje v državah srednje in vzhodne Evrope, vključno z našo državo, so pred tridesetimi leti tik pred padcem Berlinskega zidu sanjali boljše institucije, višje plače in življenjski standard ter boljšo prihodnost. Trideset let kasneje so se iste sanje v marsičem razblinile. Zamenjala jih je kruta sedanjost in neobetavna prihodnost. Srednje in vzhodnoevropsko regijo še naprej zaznamujejo šibke institucije demokratične in pravne države, neprestano nezadovoljstvo ljudi, kršitve človekovih pravic in posledično mizeren življenjski standard ter omejene priložnosti za nove generacije. 05.04.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče v iskanju identitete? Ustavno sodišče opravlja vlogo najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti ter varstva človekovih pravic. V prejšnjih desetletjih je odigralo katarzično vlogo pri prehodu iz pravnega reda nekdanje skupne totalitarne države v pravni red samostojne slovenske države. Vsak posamezni mandat Ustavnega sodišča je poskušal izoblikovati lastno ustavno identiteto. Za trenutni mandat ustavnih sodnic in sodnikov je lahko sprejemljiva le tista ustavna identiteta, ki bo še naprej temeljila na brezpogojnem spoštovanju človekovega dostojanstva, vladavine prava ter sodb mednarodnih sodišč. 22.03.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vzdolž avenije St. Clair Slovenci, ki so se pred desetletji ali le pred kratkim iz različnih razlogov preselili v bližnje ali bolj oddaljene dežele, so izjemno bogastvo slovenskega naroda in države. Tvorijo in soustvarjajo njegovo sedanjost in se pogosto bolje kot marsikdo doma zavedajo domovinskih vrednot. Slovenska država jih mora za njeno dobro vključiti v svoje delovanje. 08.03.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«* Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. 22.02.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Po pravico v Strasbourg? Evropsko sodišče za človekove pravice v letošnjem letu praznuje šestdesetletnico svojega obstoja. Zadnja desetletja trdno zaseda vodilno mesto najučinkovitejšega mednarodnega sodišča za varstvo človekovih pravic. Običajni ljudje z različnih koncev Evrope ga še vedno dojemajo kot zadnjo možnost za uresničevanje njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A prav zaradi učinkovitosti in tudi slabega delovanja domačih sodišč, v zadnjem desetletju postaja žrtev svojega uspeha. 08.02.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Temna poglavja družinske zgodovine Številne evropske družbe so v zadnjih desetletjih zaznamovale številne sistematične, vsesplošne in strukturne kršitve človekovih pravic. Nekatere izmed evropskih družb se kršitev spominjajo kot opozorilo za sedanjost in prihodnost, druge jih želijo čimprej pozabiti. Ali kršitve človekovih pravic iz preteklosti pogojujejo in vplivajo tudi na družinska in zasebna življenja sedanjih generacij? 25.01.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Gastarbeiterska« usoda Nepretrgane kolone avtomobilov so med novoletnimi prazniki švigale po cestah s severa in zahoda Evrope proti državam jugovzhodne Evrope. »Gastarbeiteriji« so na začetku praznikov odhajali na zaslužen počitek k svojim družinam in se po koncu praznikov vračali v podobnih kolonah. A te migracije, ki se množično ob katoliških praznikih ponovijo vsakih nekaj mesecev, kažejo na razpad institucij držav jugovzhodne Evrope, kot tudi na še naprej zgrešeno politiko evropskih institucij do te regije. 11.01.2019
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je v letošnjem letu praznovala petinšestdesetletnico svoje uveljavitve. Čeprav je bila sprejeta pred toliko desetletji v drugačnem družbenem kontekstu, je danes  njena vsebina bolj aktualna kot kadarkoli. Pritožnikom iz različnih koncev Evrope, še posebej iz Srednje in Vzhodne Evrope, pogosto pomeni edino in istočasno zadnje upanje, da zavarujejo svoje pravice pred arbitrarnimi posegi države. V današnji kolumni, podobno kot v zadnjih dveh letih, izpostavljamo deset letošnjih zanimivejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. 28.12.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Eleanor iz Tivolija V ljubljanskem Tivoliju lahko že nekaj dni v parku pred Muzejem novejše zgodovine občudujemo doprsni kip Eleanor Roosvelt, idejne snovalke in vodje strokovne skupine za sprejetje Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela pred sedemdesetimi leti. A mimoidoči, ki se vsakodnevno sprehajajo pred kipom in vsaj malce  upočasnijo korak, lahko kaj hitro ugotovijo, da Splošna deklaracija v čast katere je postavljen kip Eleanor, na ozemlju slovenske države velja šele dobrih sedemindvajset let. 14.12.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko sodišče za človekove pravice kot zadnji varuh svobodne demokratične družbe Evropsko sodišče za človekove pravice primarno obravnava pritožbe posameznikov zoper države članice zaradi kršenja Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ali lahko Evropsko sodišče pred zlorabami državnih oblasti neposredno zavaruje tudi krhke demokracije tranzicijskih držav srednje in vzhodne Evrope? 30.11.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? V slovenski družbi se radi pohvalimo, kako dobro naj bi živeli v eni najbolj (dohodkovno) enakih evropskih družb. Mednarodne raziskave nam istočasno sporočajo, kako dobro je odraščati v Sloveniji. Takšne ugotovitve terjajo, da si postavljamo osnovna vprašanja, med katerimi je tudi, ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? 16.11.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič In minilo je leto Minilo je leto, odkar je katalonski parlament sprejel in razglasil deklaracijo o katalonski samostojnosti. A katalonska država danes v praksi ne obstaja, pri čemer se voditelji poglavitnih sil tako v Kataloniji kot v Španiji medsebojno obmetavajo z bolj ali manj neokusnimi izrazi in frazami. Kje poiskati odgovor za potešitev teženj zagovornikov in nasprotnikov večje katalonske avtonomije ali celo samostojnosti? 02.11.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Koliko šteje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice? Slovenska država je zavezana izvrševati sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice tako, da pritožnikom izplača pravično zadoščenje ter sprejme posamične in splošne ukrepe za njihovo izvršitev v domačem pravnem redu. Izvršilna oblast je v zadnjih letih zaradi pritiskov civilne družbe naredila veliko korakov naprej pri izvrševanju sodb, a težave še vedno ostajajo znotraj sodne veje oblasti. Zakaj se del vrhov sodne veje oblasti še vedno tako upira izvrševanju sodb Evropskega sodišča? 19.10.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pošteno sojenje v športnih sporih Mednarodno arbitražno sodišče za šport je trenutno poglavitna mednarodna institucija za reševanje športnih sporov. Vse od njegovega nastanka pa se pojavljajo očitki, da športnikom ne zagotavlja pravice do poštenega sojenja. Ali mora Mednarodno arbitražno sodišče za šport izpolnjevati vse predpostavke pravice do poštenega sojenja? 05.10.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Globoko v gozdovih Polpretekla zgodovina razdvaja vsakokratni narod še desetletja in celo stoletja po koncu tragičnih dogodkov. Zgodovina slovenskega naroda in države, kot bralci dobro vedo, pri tem ni izjema. Zato sta dobrodošli vsaka nova objava in razlaga preteklih dogodkov, saj le te omogočajo odstiranje in razčiščevanje starih ran ter pripomorejo k sobivanju v sedanjosti in prihodnosti. 21.09.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Korak nazaj Evropsko sodišče za človekove pravice je pogosto zadnja bilka številnih pritožnikov, ki jim domači pravni redi niso učinkovito zavarovali njihove pravice. Ko Evropsko sodišče poda sodbo in ugotovi eno ali več kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), jo morajo države izvršiti v domačem pravnem redu. Kako pa naj Evropsko sodišče postopa, če država ne želi izvršiti njegovih sodb? 07.09.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič 1968 V teh dneh se spominjamo petdesetletnice brutalnih dogodkov avgusta 1968 v nekdanji Češkoslovaški, ko so sovjetske in druge vojske varšavskega pakta krvavo zatrle praško pomlad, umorile čez sto protestnikov in jih še nekajkrat več poškodovale. Čeprav takratni dogodki tonejo vse bolj v pozabo, so sporočila praške pomladi vsaj tako aktualna kot pred petdesetimi leti. 24.08.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ob Donavi Evropska komisija se v zadnjem letu upravičeno posveča razjedanju vladavine prava na Madžarskem in na Poljskem.  A enaki, če ne še hujši problemi se skrivajo tudi v drugih državah srednje in vzhodne Evrope, kjer pravna država v dobršni meri obstaja le v formalnih pravnih virih, v praksi pa jo iščemo zaman. A uradnikom iz slonokoščenih stolpov bruseljskega Berlaymonta se ne sanja, kako pomanjkljivo delovanje vladavine prava vpliva na življenja običajnih ljudi v vzhodni Evropi. 10.08.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kletka Svoboda kritičnega izražanja zoper različno sporno postopanje državnih oblasti še vedno v številnih evropskih državah ni samoumevna, splošno sprejeta in učinkovito zavarovana. Evropsko sodišče je pred poletnimi počitnicami objavilo že dolgo pričakovano sodbo v zadevi treh deklet, članic skupine Pussy Riot, ki so jih ruska sodišča pred leti kazensko obsodila zaradi poskusa kritičnega prepevanja zoper oblasti, v eni izmed ortodoksnih cerkva v Moskvi. 27.07.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavnost »tekočih poslov« odhajajoče vlade Vladavina prava zavezuje vsakokratno izvršilno oblast, da deluje na podlagi ustave in zakonov, in ji vsaj teoretično preprečuje, da ne sprejema samovoljnih odločitev v korist različnih interesnih skupin. Ko predsednik vlade odstopi, vladi preneha mandat in izgubi polna pooblastila, saj lahko opravlja le »tekoče posle«. Kako ustavno in upravno pravo opredeljujeta »tekoče posle«? 13.07.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Navidezno udobje namesto zasebnosti? Globalne tehnološke gospodarske družbe kujejo na spletnih družbenih omrežjih iz meseca v mesec vse večje dobičke. Njihovi uporabniki so v zameno za navidezno udobje pametnih aplikacij pripravljeni zanemariti svojo pravico do zasebnega in družinskega življenja. Pred tem jih ne more rešiti niti pred kratkim uveljavljena Splošna uredba Evropske unije o varstvu osebnih podatkov. 29.06.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Štiriindvajset let Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji

Slovenija je pred dobrim mesecem obeležila petindvajsetletnico vstopa v Svet Evrope,  regionalno mednarodno organizacijo, ki se zavzema za varovanje človekovih pravic, vladavino prava in demokracijo. Še dobro leto kasneje pa jo je začela zavezovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, verjetno eden od temeljnih dokumentov, ki so nastali v okviru Sveta Evrope. Kako je v teh letih Evropska konvencija vplivala na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji?

15.06.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zakaj Slovenija zaostaja za Nemčijo? Večina slovenskega prebivalstva si razumljivo želi, da bi lahko živeli v sodobni evropski državi, kjer bo življenjski standard primerljiv z najbolj razvitimi evropskimi državami ali celo boljši, od višine osebnih dohodkov do dostopnosti in kakovosti storitev socialne države. A podatki žal kažejo, da slovenska država še vedno stopica za najbolj razvitimi evropskimi državami, kot je denimo Nemčija. Zakaj torej Slovenija po kakovosti življenjskega standarda zaostaja za Nemčijo? 01.06.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju sobivanja Baskija, ena od najbolj razvitih evropskih regij, je pred nekaj tedni s prenehanjem delovanja teroristične skupine Eta vsaj formalno zaprla enega od temnih poglavij svoje polpretekle zgodovine. A kot še predobro vemo iz slovenskih izkušenj, je sobivanje med različnimi skupinami v tranzicijskih družbah težje uresničiti v vsakdanjem življenju. 18.05.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dobre prakse z Vzhoda Vzhodnoevropske države se v zadnjih desetletjih trudijo ponotranjiti načela ustavne demokracije, svobodne demokratične družbe in vladavine prava. Nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom. Ena izmed uspešnejših zgodb prihaja iz Romunije, ki je vsaj delno uspela presekati s starimi praksami in ponotranjiti delovanje državnih oblasti v skupno dobrobit. Ali se lahko slovenske državne oblasti kaj naučijo od reforme vladavine prava v Romuniji? 04.05.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vzpon pametnih strojev Razvoj robotike in umetne inteligence napreduje skoraj vsakodnevno. Le vprašanje časa je kdaj se bodo prizori iz znanstvenofantastičnih filmov preselili na ulice sodobnih mest. Pravo se še ni znalo primerno odzvati na vzpon pametnih strojev in celostno odgovoriti na različne dileme človekovih pravic. Ali je potrebno robotom podeliti pravno subjektiviteto in kdo odgovarja za njihove posege v človekove pravice? 20.04.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavno sodišče na prelomnici Ustavno sodišče je najvišji varuh človekovih pravic in vladavine prave v slovenski državi. Predstavlja zadnje upanje v domačem pravnem redu za pravice običajnih ljudi v bojih zoper včasih arbitrarno delovanje državnih oblasti. Kakšna naj bo vloga ustavnosodnega varstva v času, ko slovenska država in nosilci njene oblasti še vedno niso ponotranjili temeljnih vrednot in pravil zrele ustavne demokracije? 06.04.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Umanjkanje demokracije Zrelo delovanje pravne in demokratične države terja, da ljudstvo zaupa v njeno delovanje v skupno dobrobit vseh. Zaupanje ljudstva v institucije demokratične in pravne države je v slovenski družbi tradicionalno nizko. Ljudje praviloma ne zaupajo svojim izvoljenim predstavnikom v zakonodajni veji oblasti, ker je med njimi vzpostavljena le krhka medsebojna demokratična vez. 23.03.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ogromna množica Janov in Martin Vzhodnoevropske države vse od padca železne zavese niso najbolj uspešne pri zagotavljanju kakovostnega delovanja institucij demokratične in pravne države. Večina izmed njih ni dovolj učinkovito preprečila delovanja organiziranih hudodelskih združb, ki so ponekod povezane z visoko vsakodnevno politiko. Zadnja ilustracija prepletenosti formalnih institucij in hudodelskih združb je hladnokrvni umor Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove v Veľki Mači blizu Trnave na Slovaškem. 09.03.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Za čigav blagor? Močne interesne skupine si v slovenski družbi že nekaj let prizadevajo, da bi država razširila kolektivne manjšinske pravice iz varstva avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi na pripadnike albanske, bošnjaške, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti. Poskusi za spremembo 64. člena ustave zaenkrat niso uspeli, zato so pa v predvolilni vročici prešli v ad hoc zakonski predlog skupine poslancev. Ali obstajajo ustavno skladni in stvarno upravičeni razlogi, da bi slovenska država dokončno podelila kolektivne pravice pripadnikom teh skupnosti in istočasno zanemarila kolektivne kulturne pravice vseh ostalih narodnih skupnosti, ki živijo v slovenski družbi? 23.02.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pozaba Konec januarja smo znova obeležili dan spomina na holokavst. A odzivi na sprevržena hudodelstva so iz leta v leto vse bolj mlačni. Vsakodnevne razmere v slovenski družbi in v primerljivih srednje ter vzhodnoevropskih družbah kažejo, da holokavst in podobna hudodelstva zoper človečnost, denimo v slovenskih jamah, rudnikih in travnikih, vse hitreje prehajajo v pozabo. S tem se počasi, a vztrajno znova ustvarjajo pogoji za ponovitev takšnih hudodelstev. 09.02.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razgaljeno življenje športnikov? Bližajo se zimske olimpijske igre, kjer se bodo uresničile sanje mnogih športnikov, da nastopijo na največjem svetovnem športnem dogodku. V že tako napeto protidopinško predolimpijsko dogajanje je prejšnji teden poseglo še Evropsko sodišče za človekove pravice s svojo sodbo o boju zoper doping. 26.01.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Eksodus Nostalgično se ozrite dobrih dvajset let nazaj in si predstavljajte staro tivolsko košarkarsko dvorano v njenih najboljših časih, ko je polna navijačev spodbujala ljubljansko Olimpijo v njenih borbah z evropskimi velikani. Nato si predstavljate, da navijači skoraj v trenutku izginejo in dvorana ostane prazna. Le nekaj gledalcev še ostane in se začudeno ozira naokrog. Kam so odšli vsi ti ljudje? 12.01.2018
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset letošnjih odmevnih sodb ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi letos obravnavalo več deset tisoč pritožb in podalo čez tisoč sodb. Ta prispevek izpostavlja odmevnejše sodbe iz letošnje sodne prakse. Večina izmed izbranih navedenih sodb je relevantna tudi za slovenski prostor in bi morala vplivati tudi na konkretno sojenje slovenskih sodišč, saj gre v nekaterih zadevah za kršitve, ki se lahko pojavijo tudi v slovenski družbi. 29.12.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Spomini na poletje Letošnje poletje je katalonske vasice in mesta preveval optimizem pred oktobrskim referendumom, ki naj bi zaznamoval začetek katalonske državnosti. Poletje je minilo, prišla je jesen, z njim tudi referendum in razglasitev katalonske samostojnosti ter neodvisnosti. S pričetkom zime pa se počasi poslavlja vsaj del optimizma glede nastanka katalonske države. Zdi se, da je poskus nastanka katalonske države potekal brez priprave na sicer pričakovane poteze španskih oblasti, ki želijo razumljivo zavarovati enotnost španske ustavne ureditve. 15.12.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekovo dostojanstvo v gospodarstvu Vsakdanjik slovenske družbe prinaša vse več tragičnih zgodb, ki nam sporočajo, kako nekatere manjše in večje gospodarske družbe, ki delujejo na slovenskem ozemlju, neposredno in posredno posegajo v človekove pravice zaposlenih in širšega družbenega okolja. Slovenska država nosi pozitivno obveznost, da zagotovi, da gospodarske družbe v slovenskem pravnem redu ne posegajo v človekove pravice in svoboščine posameznikov. V tej luči so institucije državne oblasti zavezane sprejeti Nacionalni akcijski načrt, ki bo v polni meri skladen s Smernicami Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih. 01.12.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Boljše življenje Evropa še vedno ostaja obljubljena dežela za milijone ljudi iz vseh delov sveta. Na stotine jih v tej želji letno umre v Sredozemskem morju. Države članice Evropske unije, vključno z evropskimi institucijami, praviloma niso zmožne sistematično, vsesplošno in učinkovito reševati pritiske na zunanje meje Evropske unije, saj še vedno vztrajajo pri uporabi arhaične dublinske ureditve. Da posamezne države vendarle lahko storijo korak naprej pri reševanju krize prebežnikov, vsaj delno kažejo nekatere letošnje prakse italijanskih oblasti. 17.11.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo človekovega dostojanstva v preiskavi Države nosijo vsebinske in postopkovne obveznosti, da spoštujejo in varujejo posamezne človekove pravice. Ko država ne zagotovi učinkovite, skrbne, neodvisne in hitre preiskave pri poseganju v življenje in telesno integriteto posameznika, se izvotli bistvo temeljnih človekovih pravic, kot sta pravica do življenja in prepoved nečloveškega ravnanja. 03.11.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič V jami Človekovo dostojanstvo je temelj vladavine prava in vsakodnevnega življenja v slovenski družbi. Dostojanstvo seveda ne pripada le v tem trenutku živečim ljudem v slovenski državi in onkraj nje, temveč vsem prejšnjim in prihodnjim generacijam. A človekovo dostojanstvo prejšnjih, sedanjih in prihodnjih generacij leži še vedno globoko zakopano v neraziskani jami slovenskega naroda. 20.10.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič »Bolje funt pameti kakor cent moči«* Grobi udarci, krvavi obrazi starejših gospa, potiskanje in vlečenje za lase starejših in mladih ljudi, to je le nekaj prizorov policijskega nasilja, ki je v nedeljo pretreslo tako katalonsko, špansko in evropsko javnost. Čeprav smo nasilje lahko vsi skupaj pričakovali, niso bili prizori nič manj šokantni. Nadaljnji koraki od vseh udeležencev terjajo trezen, skrben in spoštljiv razmislek in debato. 06.10.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nepolitično sodstvo? Iz vrhov sodstva v Sloveniji in ponekod drugod v srednji in vzhodni Evropi pogosto slišimo pozive po obrambi sodstva pred političnimi napadi. Pravijo, da je treba ohraniti nepolitičnost, objektivnost in nevtralnost sodne veje oblasti. Zato je vredno začeti javno razpravo o tem, ali je nepolitično sodstvo zgolj mit ali dejstvo? 22.09.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali lahko umetna inteligenca izboljša vladavino prava? Običajni ljudje se v državah Vzhodne in Srednje Evrope vse bolj pogosto pritožujejo nad stanjem vladavine prava in kakovostjo državnih oblasti. Večinoma ne zaupajo vladajočim oblastnim strukturam. Različni kazalniki kažejo, da se številne države na tem območju vedno bolj nahajajo v primežih močnih interesnih skupin, ki zasledujejo predvsem svoje zasebne interese. Ali lahko umetna inteligenca in ostale nove tehnologije pripomorejo k izboljšanju stanja na področju vladavine prava v srednji in vzhodni Evropi? 08.09.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Piš z Vzhoda? Kitajska je v zadnjih letih doživela edinstven gospodarski in vsesplošni družbeni razvoj, ki jo je umestil med vodilne globalne sile. Izjemna infrastruktura, ki ji po geografski razvejanosti ni para in ki se kaže v novo zgrajenih avtocestah, hitrem železniškem omrežju, podzemni železnici, kulturnih in športnih dvoranah, nebotičnikih in podobno, ustvarja vtis o njeni gospodarski moči. A milijoni ljudi, daleč stran od oči javnosti, še vedno živijo v revščini, medtem ko relativna peščica uživa oblastne privilegije. 25.08.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Barcelone do Vitorije-Gasteiz Od parka Ciutadella, kjer na robu starega dela Barcelone domuje katalonski parlament, pa do ulice Becerro de Bengoa v Vitoriji-Gasteiz, prestolnici baskovske pokrajine Alava, kjer zaseda baskovski parlament, je le okrog petsto sedemdeset kilometrov ali dobrih šest ur vožnje. Oba naroda, baskovski in katalonski, si že desetletja z različnimi sredstvi prizadevata za samouresničenje v morju večinskega španskega naroda. Če se v Kataloniji zaostrujejo razmere pred referendumom o samostojnosti na prvi oktobrski dan, baskovske oblasti vztrajajo pri dialogu z osrednjo špansko vlado in se osredotočajo na finančna vprašanja. 11.08.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kdo nosi breme trajnostnega razvoja? Trajnostni razvoj sodi med temeljne cilje Organizacije Združenih narodov (OZN), njenih članic in vseh udeležencev v lokalnih ter mednarodnih skupnostih. Države članice OZN so leta 2015 sprejele sedemnajst ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja kot del »Agende za trajnostni razvoj do leta 2030«, ki vključuje večino vidikov človekovega razvoja, ne le finančnega in gospodarskega. A pomembnejše je,  kdo je odgovoren za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja? Ali so to res le države? 28.07.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čigave človekove pravice? Varstvo človekovih pravic v slovenski družbi je vse od demokratizacije in osamosvojitve neenako, neučinkovito in selektivno. Določenim in izbranim temam se posveča veliko pozornosti, drugim zaradi arbitrarnih razlogov manj. Takšen pristop je napačen, saj država nosi tako negativne kot pozitivne obveznosti, da enako, neselektivno in skrbno uresničuje ter varuje vse človekove pravice in temeljne svoboščine. 14.07.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Salomonska odločitev Arbitražno razsodišče je z včerajšnjo odločitvijo v obmejnem sporu med Republiko Slovenijo in Hrvaško končalo skoraj tri desetletja dolg meddržavni spor glede določitve meje na kopnem in morju. Niti strokovna niti laična javnost z odločitvijo ne moreta biti popolnoma zadovoljna, kljub večletnim spinom vladajočih interesnih skupin, da bo izid arbitraže za slovensko stran zagotovo odličen. A odločitev vendarle prinaša nekaj izvirnih pogruntavščin peterice arbitrov predvsem na področju mednarodnopravne razlage pojma »junction«. 30.06.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med soncem in meglo Že mesec dni se kolone avtomobilov s severnoevropskimi registrskimi tablicami tudi po slovenskih cestah in avtocestah vijejo proti hrvaški obali. V sosednji državi letos pričakujejo kar osemnajst milijonov turistov. A za bleščečimi od sonca razbeljenimi kopališči in ulicami jadranskih obmorskih letovišč se skrivajo težave običajnih ljudi, ki vsakodnevno bijejo boj za preživetje in za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic. 16.06.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nekoč je bilo v Lvovu Ulice starega mestnega jedra v Lvovu na vsakem koraku spominjajo na njegovo srednjeevropsko dušo in opominjajo na zmote iz njegove polpretekle zgodovine. Mesto je v prejšnjem stoletju doživelo in preživelo nekaj totalitarnih viharjev različnih avtokratskih ideoloških spozab. 02.06.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vpliv ESČP na vladavino prava v srednji Evropi Minilo je že več kot četrt stoletja, ko so se države srednje Evrope izvile iz primeža nekdanjih nedemokratičnih sistemov, in vsaj formalno postale liberalne ustavne demokracije. V teh dveh desetletjih in pol naj bi prevzele ter ponotranjile vrednote pravne in demokratične države od uresničevanja človekovih pravic do delitve oblasti. A institucionalni vsakdanjik večine držav kaže drugače. 19.05.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju močnejše vloge varuha človekovih pravic Varuh človekovih pravic naj bi bil glavni nadzorni organ za varovanje človekovih pravic v slovenski družbi. Njegovo vlogo tako razume večina strokovne in laične javnosti. A položaj, pristojnosti in avtoriteta institucije varuha žal še vedno ne sledijo hitrosti, sistematičnosti in vsesplošnosti preteklih, sedanjih in prihodnjih kršitev človekovih pravic v slovenski družbi. 05.05.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Življenje kot tržna dobrina? Sodobni tok življenja ustvarja želje in poskuse novih razlag pojma starševstva, ki je izven Evrope že postalo tržna dobrina. Ali naj bo dovoljeno otroke kupovati kot lego kocke ali katerokoli drugo tržno dobrino v nakupovalnih središčih? Ali (naj) vrednota človekovega dostojanstva omogoča takšne prakse v evropskih javnih redih? 21.04.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uresničevanje človekovih pravic pri podnebnih spremembah Podnebne spremembe dokazano nehote vplivajo tudi na uresničevanje različnih človekovih pravic posameznikov, manjšin in avtohtonih ljudstev. Posamezniki, zaradi z njimi povezanimi naravnimi nesrečami, na različnih koncih sveta izgubljajo življenja in svoje sorodnike. Kdo je nosilec obveznosti, da ne pride do poslabšanja varstva človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb? Države? Mednarodne organizacije? Gospodarske družbe? Posamezniki? 07.04.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič FIFA in človekovo dostojanstvo Svetovna nogometna organizacija je v decembru 2010 podelila izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2022 zalivski državici Katar. Že od podelitve iz nje prihajajo poročila nevladnih in drugih organizacij o sistematičnih kršitvah pravic delavcev, večinoma iz južnoazijskih držav, ki gradijo nogometne štadione. Ali nosijo mednarodne športne organizacije kakšne obveznosti, da zagotovijo, da bodo prireditelji velikih športnih tekmovanj spoštovali in varovali človekove pravice? 24.03.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Odštevanje do katalonskega referenduma Prihodnji meseci bodo odločilni za odgovor na vprašanje ali bo katalonska vlada v letošnjem letu lahko izvedla zavezujoč referendum o samostojnosti Katalonije. Njenim poskusom se z vsemi sredstvi upira osrednja španska vlada. Kako rešiti ustavno krizo, da se katalonski javni prostor izogne izbruhu neredov, nasilja in morebiti tudi spopadom? 10.03.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ledenik na Ljubelju V zadnjem tednu ali dveh lahko znova, čeprav se zima počasi poslavlja, opazujemo, povečanje ledenika na Ljubelju. Znova je prišlo pet minut pozornosti za radikalne ekstremiste na avstrijskem Koroškem in zaspane slovenske nosilce oblasti, medtem ko se koroški Slovenci vsakodnevno soočajo in spopadajo z načrtnim razjedanjem njihove kolektivne identitete in pravic kot pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. 24.02.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družina Ustavno sodišče je v tem tednu objavilo dva sklepa v razvpitem primeru nezakonitega odvzema koroških dečkov. Sodniki so zamudili priložnost, da bi zadevo rešili v Sloveniji in še pomembnejše, da bi odpravili še vedno trajajoč poseg v pravico do družinskega življenja starih staršev in njunih vnukov. 10.02.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Spomeniška dilema Ljubljana naj bi v kratkem ob parku Zvezda na Južnem trgu nedaleč stran od Kazine po več letih zavlačevanja dobila spomenik vsem žrtvam vojn na slovenskem ozemlju. A bolj kot se bliža njegovo odprtje, več je nejasnosti glede njegovega namena, vsebine in zato smiselnosti celotnega projekta. 27.01.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mit o vladavini prava Vladavina prava kot varstvo pred samovoljo in čezmerno močjo državne oblasti je bila ena izmed najbolj privlačnih artiklov, ki so jih zahodne liberalne demokracije začele ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja izvažati v države srednje in vzhodne Evrope. Po več kot šestindvajsetih letih se je vladavina prava na tem območju oprijela le v redkih in izjemnih primerih. Večina teh držav se sooča s poglobljenimi težavami pri ponotranjenju vrednot, načel in pravil vladavine prava. 13.01.2017
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset zanimivejših letošnjih sodb ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice je imelo v letu 2016 znova polne roke dela. Podalo je blizu dva tisoč vsebinskih sodb, nekaj izmed njih izjemno pomembnih. V naslednjih vrsticah tako predstavljamo deset njegovih letošnjih sodb, ki so po našem mnenju najbolj zaznamovale evropske družbe. 30.12.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trnova pot Ljuba Sirca

Dva tedna je minilo, odkar je preminil eden največjih slovenskih intelektualcev zadnjega stoletja, Ljubo Sirc. V Glasgowu na Škotskem so Ljuba Sirca včeraj kremirali, k dokončnem počitku bo položen naslednji mesec v domačem Kranju, kjer je želel biti pokopan skupaj s svojima staršema. Čeprav ga ni več med nami, njegove misli, sporočila in argumenti ostajajo z nami še naprej.  

16.12.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi slovensko sodišče Že desetletje je znano, da se slovenska država sooča s sistematičnimi težavami pri izvrševanju odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodbe se ne izvršujejo v polnem obsegu, kljub jasnim obveznostim v domačem in mednarodnem pravu. Takšna praksa kaže, da institucije državne oblasti in slovenska družba nasploh še vedno niso ponotranjile vsebine Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 02.12.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usodna izbira Najvišja sodišča nosijo izjemno odgovornost za uresničevanje demokratične in pravne države. Sodišča seveda niso neki abstraktni pojmi, temveč jih napolnjujejo in ustvarjajo ljudje, tako tisti, ki nosijo sodno haljo, kot tisti brez nje, ki delajo v sodnih institucijah. Od sestave vsakokratnega mandata Ustavnega sodišča je zato mnogokrat odvisna tudi kakovost in zrelost delovanja pravne države. 18.11.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Barbarinega rova do rudnika Pečovnik V zadnjih mesecih je državna oblast, po trajnih pritiskih civilne družbe, končno malenkostno spremenila svojo politiko do posmrtnih ostankov žrtev povojnih hudodelstev zoper človečnost in genocida po drugi svetovni vojni. Dobrih sedem let po uradnem odkritju grozodejstev v Barbarinem rovu v Hudi jami v Rečiči pri Laškem se je tako končno začelo prenašanje posmrtnih ostankov žrtev. Ali je slovenska država storila dovolj, da bi se počasi, korak za korakom, zaprlo eno izmed najtemačnejših poglavij slovenske zgodovine? 04.11.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič O sodnikih porotnikih Slovensko sodstvo poleg profesionalnih sodnikov pozna tudi funkcijo sodnikov porotnikov. Ti sodelujejo pri sojenju v senatih na prvi stopnji v kazenskopravnih zadevah in v delovnih ter socialnih sporih. Trenutna ureditev njihovega predlaganja, imenovanja in delovanja, zaradi svoje nedorečenosti in nepreglednosti, odpira vrsto možnosti za izboljšave. 21.10.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako odvrniti napade na ustavni red?

Evropske države že vrsto let zaznamujejo skrajna gibanja z obeh primarnih strani svetovnonazorskega pola, ki v določeni meri načenjajo vrednote, ki utemeljujejo demokratične in pravne države. Kako torej istočasno zavarovati vrednote demokratične in pravne države ter tudi pluralizem različnih stališč?

14.10.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med Scilo in Karibdo Države srednje in vzhodne Evrope se vse od demokratizacije soočajo z dilemami kako učinkovito zagotoviti tako sodniško neodvisnost kot tudi odgovornost. Kako v tranzicijskih družbah poiskati pravično razmerje med avtonomijo sodne samouprave in upravičenimi zahtevami drugih dveh vej oblasti po njenem nadzoru in odgovornostih, tako da bo zadoščeno vladavini prava? 16.09.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako izvoliti sodnike? Sodni svet RS že nekaj časa predlaga, da bi bilo v Sloveniji potrebno spremeniti postopek izvolitve sodnikov rednih sodišč. Po njihovem mnenju je treba volitve sodnikov vzeti iz rok zakonodajne veje oblasti. Ali je slovenska demokratična in pravna država zrela za takšen radikalen poseg v delitev oblasti in razmerja med tremi vejami oblastmi? 19.08.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropsko nesoglasje Evropski kontinent napolnjujejo medsebojno izjemno raznolike domače tradicije in konteksti, zaradi česar mnogi dvomijo o obstoju temeljnih evropskih vrednot. Ta raznolikost se najbolj odraža pri varovanju človekovih pravic, ki so prepogosto plen različnih radikalnih in arbitrarnih ideoloških nazorov. Kako poiskati pravo mero v razmerju med varstvom človekovih pravic in različnimi regionalnimi ter lokalnimi evropskimi konteksti in tradicijami? 27.07.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)rešljiva zagonetka Arbitražno sodišče je konec junija odločilo, da se bo arbitražni postopek za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško nadaljeval. Različni deležniki v slovenski javnosti, razen redkih izjem, vseskozi bolj ali manj prepričljivo ponavljajo, da bo izid arbitraže za Slovenijo zagotovo pozitiven. Vsi upamo, da bo res tako. Kaj pa se bo zgodilo, če bo razsodba arbitražnega sodišča za Slovenijo delno ali kar v celoti neugodna? 22.07.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Enaindvajsetletna odisejada zakoncev Šilih Odisejadi zakoncev Šilih žal ni videti konca. Ustavno sodišče je njuno zadevo znova vrnilo na prvo stopnjo zaradi delne kršitve pravice do enakega sodnega varstva. Kdaj bo slovenska država družini Šilih zagotovila dostojanstven in človeka vreden sodni postopek, kot je že zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodbi iz leta 2009? Kako in kdaj bodo državne oblasti družini Šilih povrnile več kot dvajsetletno trpljenje zaradi serijskih kršitev pravice do poštenega sojenja? 24.06.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Preobrat v praksi Ustavnega sodišča? Ustavna pritožba je temeljno pravno sredstvo za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem pravnem redu. Pritožniki so se v zadnjem obdobju soočali s pravcato loterijo ali bo Ustavno sodišče njihovo pritožbo sprejelo v vsebinsko obravnavo, saj je le peščica imela takšno srečo. V lanskem letu pa je vendarle prišlo do rahlih sprememb. 27.05.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razcep

Mednarodno poslovno okolje vsakodnevno deluje na številnih ravneh in podravneh. Preden pride izdelek do končnega kupca, mora preiti skozi številne postopke. Ali morajo transnacionalne tekstilne korporacije v svojih globalnih oskrbovalnih verigah poleg tehničnih standardov in predpisov slediti tudi določenim standardom varstva človekovih pravic oziroma ali so dobre prakse v poslovanju le posledica njihove dobre volje?

13.05.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Petindvajset let pozneje Letos mineva četrt stoletja od razpada nekdanje Jugoslavije in dvajset let od konca zadnjih balkanskih vojn. Kako so se države Zahodnega Balkana v tem času uspele soočiti tako z ekonomsko-socialnimi težavami kot tudi z delovanjem vladavine prava in varovanja človekovih pravic? 29.04.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Duh Nicolaa Ceauşesca Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek podalo še eno v vrsti odločitev, ki obravnavajo različne vidike polpretekle zgodovine in kršenja človekovih pravic v Srednji in Vzhodni Evropi. Presodilo je, da romunska država ni opravila učinkovite preiskave glede odgovornosti za nasilno utišanje protirežimskih demonstracij v decembru 1989, ko je umrlo več kot tisoč ljudi. 15.04.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Večglavi zmaj Vse pogostejši teroristični napadi na evropska mesta vlivajo strah v kosti evropskih družb in načenjajo njihove civilizacijske norme, kot so pluralizem, strpnost in širokomiselnost. Ali je mogoče glave terorističnega totalitarnega zmaja v podobi barbarske države dokončno odrezati tako, da ne bi, kot v starodavnih slovenskih pravljicah, zrasle znova? 01.04.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič O ustvarjalni moči prava Ljubljano je v začetku marca, v okviru literarnega festivala Fabula, obiskal sodobni kolumbijski pisatelj, Juan Gabriel Vasquez. Na festivalu je predstavil slovenski prevod njegovega romana »El ruido de las cosas al caer« (»Zvok stvari, ki padajo«, Beletrina, 2016). V pogovoru z Alešem Štegrom je navedel marsikatero zanimivo misel, ki lahko služi v razmislek tako pravniški kot širši družbeni sferi. 18.03.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dvoumna odločitev Ustavno sodišče je 28. januarja 2016 s sklepom št. U-I-69/15-10 zavrglo zahtevo vrhovne sodnice svetnice Barbare Zobec za presojo ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona o kazenskem postopku v zadevi I Ips 306/2009, z dne 20. aprila 2015. Sodišče s pričujočim sklepom načenja temeljne vrednote, ki bi jih moralo primarno braniti kot vrhovni čuvaj ustavnosti in človekovih pravic v slovenski družbi. 04.03.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice in kulturna relativnost Azija trenutno še ne pozna vsesplošnega regionalnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To še ne pomeni, da je v azijskih državah varstvo človekovih pravic popolnoma odsotno, temveč se izvaja različno, kot denimo v evropskem sistemu za varstvo človekovih pravic. 19.02.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vasiliauskas in njegova pravica Polpretekla zgodovina je pogosto predmet obravnave pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Da se sodniki pogosto srečujejo s težavami pri obravnavanju hudodelstev iz preteklosti, ni nikakršna skrivnost. Ideološka razdeljenost evropskih družb jim pogosto preprečuje, da bi pri odločanju upoštevali le relevantno pravo. 05.02.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prihodi in odhodi Begunska oziroma migracijska kriza še vedno ostaja brez vseobsegajoče rešitve, čeprav postajajo razmere vse težje in težje. Učinkovite rešitve ni videti niti na evropski ravni niti znotraj vsakokratnih evropskih držav. Obstoječi korpus evropskih pravil se ne uresničuje v konkretnih primerih, tako pri varovanju človekovih pravic kot zagotavljanju varnosti. Če do rešitve ne bo prišlo kmalu, smo lahko priča ne samo humanitarni, temveč civilizacijski katastrofi nepojmljivih dimenzij. 29.01.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič O nesmiselnosti zla Zakaj se lahko totalitarni režimi desetletja ohranjajo na oblasti? Zakaj običajni ljudje tako skrbno, pedantno in nepopustljivo sodelujejo pri njihovem delovanju in izvrševanju hudodelskih odločitev, čeprav so te že na prvi pogled nesmiselne? 08.01.2016
prof. dr. Jernej Letnar Černič Božično praznovanje Kako narodi praznujejo različne praznike, bodisi verske, kulturne, državne in druge, nam pove, kdo pravzaprav so, od kod izhajajo in kam stremijo. Božično praznovanje nam sporoča raznovrstne in večplastne zgodbe o različnih običajih, tradicijah in navadah ljudi v slovenski in vsakokratni drugi družbi. 25.12.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija in reforma Evropskega sodišča za človekove pravice V Evropi pogosto ponosno in samovšečno poudarjamo, da je sistem Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin najučinkovitejši svetovni mehanizem uveljavljanja domnevnih kršitev človekovih pravic. Kljub temu, da podobno učinkovitega sistema  ne najdemo na drugih kontinentih, je sam daleč od idealnega. Težave so mnoge, zaradi česar se pojavljajo predlogi za njegovo reformo in izboljšanje. Kaj Evropsko sodišče za človekove pravice pomeni za prebivalce Slovenije in kaj bi njegova reforma pomenila za Slovenijo? 11.12.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Stranpoti prepovedi sovražnega govora Prepoved sovražnega govora je v evropskih družbah predmet različnih razlag in medsebojnih nesporazumov nasprotnih svetovnonazorskih strani. Opredelitev sovražnega govora v zadnjih letih v javni razpravi ni postala nič jasnejša in določnejša, kvečjemu je njeno uresničevanje še bolj dvomljivo. Ali lahko zadnja sodba Evropskega sodišča za človekove pravice razjasni kdaj je resnično nujno, primerno in potrebno preganjati sovražno izražanje? 27.11.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič V zraku Zadnje letalske nesreče oziroma katastrofe ustvarjajo strah pred nadaljnjimi notranjimi in zunanjimi varnostnimi tveganji v letalskem potniškem prometu. Kako učinkovito zagotavljati varnost v komercialnem letalskem prometu, hkrati pa v zraku in na tleh varovati človekove pravice običajnih letalskih potnikov, predvsem pravico do zasebnosti in prepoved diskriminacije? Dilema torej, ki zagotovo nima lahkega in enostavnega odgovora. 13.11.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Akamasoa V zadnjih slabih dveh tednih je domovino svojih staršev znova obiskal Pedro Opeka, ki že skoraj štiri desetletja pomaga in živi z malagaškimi ljudmi. O njegovi predanosti poslanstvu pomagati ljudem v skrajni revščini priča, kako v vaseh na obrobju prestolnice Antananarivo njegova skupnost Akamasoa nadomešča storitve ugrabljene države. 30.10.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med vojno in mirom Večina kolumbijske družbe si že vrsto desetletij želi pobegniti iz primeža kulture strahu, ki jo povzročajo različni akterji v kontekstu njene državljanske vojne in začaranega kroga kršenja človekovih pravic. Da tranzicijske družbe zmorejo učinkovito obrniti list temnega poglavja svoje polpretekle zgodovine, se morajo opredeliti do najhujših storjenih hudodelstev in preganjati njihove domnevne storilce. 16.10.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Kako odviti klobčič begunske krize? Po več mesecih in tednih begunske krize svetopisemskih razsežnosti še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, kako jo vsaj kratkoročno in srednjeročno učinkovito rešiti? Parcialni in izolirani ukrepi ne morejo učinkovito odviti tako zapletenega klobčiča, kot je trenutna begunska kriza, kvečjemu jo le še poglabljajo. Vsem vpletenim akterjem je jasno, da je potrebno vzpostaviti učinkovit, vsesplošen in uniformen sistem za spremljanje vstopa in obravnavanje prebežnikov. 02.10.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Komu pojejo katalonski zvonovi? Dober teden dni nas loči od verjetno zgodovinskega trenutka v katalonski sodobni zgodovini. Na zadnjo septembrsko nedeljo bodo v Kataloniji potekale predčasne regionalne parlamentarne volitve, ki so se dejansko spremenile v plebiscitarno izrekanje o samostojnosti in neodvisnosti Katalonije. Ali bo nedelja, 27. septembra 2015, postala zgodovinska, bo pokazal čas, zagotovo pa Katalonija prav kmalu ne bo imela znova takšne priložnosti za odločanje o svoji prihodnosti. 18.09.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Veter iz Vetrinja Neprestani prihodi prosilcev za mednarodno zaščito na meje Evropske unije odpirajo vedno nova in nova vprašanja, kako rešiti zadnjo humanitarno krizo. Iz evropske, pa tudi slovenske polpretekle zgodovine, žal izhaja vrsta napak, ki se ne smejo ponoviti pri tokratnem varovanju ranljivih ljudi. 04.09.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Odisejada Reke prebežnikov se še naprej valijo proti mejam Evropske unije. V letošnjem letu jih je vanjo vstopilo že skoraj tristo petdeset tisoč. Njihovemu valu še ni videti konca. Kako jim pomagati in istočasno vsaj kratkoročno rešiti krizo, je poglavitno vprašanje, ki še naprej ostaja neodgovorjeno. 21.08.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ob robu zadeve Lambert in ostali v. Francija Evropsko javnost je v začetku junija razburkala odločitev Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v famozni zadevi Lambert in ostali v. Francija glede (ne)upravičenosti prenehanja zdravljenja bolnika v delno vegetativnem stanju. Ali odločitev podaja kakšne smiselne usmeritve pri obravnavanju zdravljenja bolnikov ob koncu življenja? 07.08.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pasti varstva človekovih pravic v športu Mednarodne športne organizacije pri izbiranju prirediteljev velikih športnih tekmovanj presojajo vrsto kriterijev, in sicer od športnih do infrastrukturnih ter tudi gospodarskih. Pri tem pa vse prepogosto zanemarjajo stanje varstva človekovih pravic v potencialnih državah prirediteljicah. 31.07.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Apologija Zadnji zapleti grške tragedije težko kogarkoli puščajo ravnodušnega, še najmanj ljudi, ki se tam komaj prebijajo iz dneva v dan. V vročici medsebojnega obtoževanja so se zameglili in pozabili pravi vzroki aktualne grške krize. Ti terjajo, da vzamemo v roke eno od klasičnih del grške filozofije, Platonov »Sokratov zagovor«. 10.07.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dilema v palači Narinoi* Družbe, ki se počasi kopljejo iz primežev državljanske vojne, se soočajo s temeljno dilemo. Kako obravnavati hudodelstva in sistematične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse sprte strani? Ali zagotoviti mir in istočasno preganjati domnevne storilce, zadostiti dostojanstvu žrtev in njihovih sorodnikov, ali pozabiti na preteklost in obrniti nov list? Ta dilema je vsakodnevno prisotna tudi v kolumbijski družbi. 29.06.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Osemsto let Velike listine svoboščin Čeprav se je sodobno varstvo človekovih pravic na regionalni in univerzalni ravni razvilo šele po drugi svetovni vojni, so bili njegovi temelji v domačih pravnih redih postavljeni že davno prej. V ponedeljek, 15. junija, se bodo na britanskem otočju spomnili osemstoletnice sprejetja Velike listine svoboščin – Magne Charte Libertatum, ki še danes velja za enega izmed temeljev vladavine prava in sodobnega varstva človekovih pravic. 12.06.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Angelicin boj z mlini na veter Ko govori, iz nje žarijo neizmerna življenjska energija, volja in upanje. Angelica Choc je gvatemalska borka za človekove pravice in pripadnica avtohtonega majevskega ljudstva Kekči. Leta 2009 je izgubila moža, Adolfa Icha Chamána, ki so ga domnevno ubili zasebni varnostniki gvatemalske rudarske družbe Guatemalan Nickel Company v občini La Union v Gvatemali. Od takrat se skupaj s številnimi drugimi pripadniki avtohtonega ljudstva bojuje s kanadskimi sodnimi mlini. 29.05.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Petnajst let po Durbanu Življenjski standardi posameznikov se v različnih delih sveta drastično razlikujejo. Med življenjskimi možnostmi denimo bančnika v Londonu in tekstilne delavke, ki je v Daki sešila njegovo športno majico, so prelivajo stoletna morja. Globalno gospodarsko okolje omenjene razlike zaradi odsotnosti vsakršne regulacije še poglablja. Kako zagotoviti celovit trajnostni razvoj v vseh delih sveta, da bo lahko vsak človek živel dostojanstveno življenje? 15.05.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Beg v smrt Prejšnji teden je Evropo pretresla tragedija skoraj tisoč prebežnikov, ki so zaradi brodoloma ribiške ladje izgubili življenje v Sredozemskem morju. Odziv evropskih držav je bil milo rečeno medel, seveda, zaradi različnih razlogov. Kako lahko v prihodnje preprečimo podobne katastrofe in učinkovito pomagamo prebežnikom? 01.05.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Enakost Načelo enakosti oziroma enakega obravnavanja naj bi bilo eno izmed temeljnih načel delovanja svobodne in demokratične družbe. Brez enakosti naj bi družba postala nepravična. Kaj natančno pomeni enakost in kako jo lahko razlagamo? 17.04.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Druga pot Prebivalci Slovenije se pogosto zatečemo pred Evropsko sodišče za človekove pravice, ko menimo, da nam slovenska sodišča niso učinkovito zavarovala katere izmed pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Manj je v slovenskem prostoru poznana možnost uveljavljanja kršitev državljanskih in političnih pravic pred Odborom Združenih narodov za človekove pravice. 03.04.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tako blizu, a tako daleč Da lahko avtohtona manjšinska skupnost preživi v morju večine, je poleg narodne zavednosti in pripadnosti lastnim običajem, kulturi, tradiciji in skupnim koreninam, potrebna aktivna in finančna podpora njenih organizacij in izobraževalnih, kulturnih ter medijskih programov v maternem jeziku. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem, kljub pomanjkljivem varstvu njenih kolektivnih in individualnih pravic, že desetletja kljubuje neštetim poskusom asimilacije in rasističnim izpadom nemške večine. 20.03.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zrno dobrega Bridka usoda in trpljenje, ki je po drugi svetovni vojni doletela Borisa Furlana, povojnega profesorja prava, in njegovo družino, je v slovenskem prostoru vsaj površno znana. Manj znane so podrobnosti, kako je povojna totalitarna oblast trpinčila ne samo njega samega, temveč tudi njegovo družino. Delček v še nepojasnjenem mozaiku nam sedaj v svojih spominih pogumno pojasnjuje njegova hči Stasha Furlan Seaton. 06.03.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neželeno mnenje Sodišče Evropske unije je v tednu pred zadnjim Božičem podalo »neželeno« mnenje, da osnutek Sporazuma o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin nasprotuje njenim temeljnim pogodbam. Ali lahko takšno mnenje dokončno zamaje ali pa celo okrepi evropski sistem za varovanje človekovih pravic? 20.02.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Užaloščena dežela Konec letošnjega leta bo minilo že dvajset let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal državljansko vojno v Bosni in Hercegovini in zakoličil ustavni ovir za njeno delovanje. Po dvajsetih letih je v deželi enako toliko razlogov za pesimizem, kot jih je bilo v decembru 1995. 06.02.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sodna zmaga hitrostne drsalke Pechstein Višje sodišče v  Münchnu (Oberlandesgericht) je v prejšnjem tednu odločilo, da je Mednarodno arbitražno sodišče za šport hitrostni drsalki, Claudi Pechstein, kršilo pravico do poštenega sojenja. Odločitev nemškega sodišča je tako upravičeno zamajala temelje mednarodnega arbitražnega reševanja sporov, ki v številnih delih ne spoštujejo pravice do poštenega sojenja oziroma odločanja. 23.01.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pluralnost osnovnošolskega izobraževanja Med najpomembnejše odlike idealne pravne, svobodne in demokratične države sodi njena pluralnost. Država mora zagotavljati pluralnost na vseh ravneh javnega življenja. Pluralnost v demokratični družbi se uresničuje tudi tako, da mora država zagotoviti financiranje javno veljavnih programov obveznega osnovnošolskega izobraževanja v zasebnih osnovnih šolah. 09.01.2015
prof. dr. Jernej Letnar Černič Konec digitalne zasebnosti? Pametni telefoni in aplikacije so v zadnjih letih preplavili globalno okolje in uporabnikom poenostavili elektronsko komunikacijo. Njihova uporaba ni preprosta samo za potrošnike, temveč tudi za vsakokratno državno oblast in telekomunikacijske korporacije, ki zdaj še lažje posegajo v osebne podatke posameznikov. Pravica do zasebnosti tako počasi izginja tudi iz spletnih elektronskih komunikacij, saj jo tam le še malokdo lahko razumno pričakuje. Ali je torej pravica do elektronske zasebnosti le še stvar zgodovine? 26.12.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tristo Naslov današnje kolumne se ne nanaša na hollywoodski film režiserja Snydera iz leta 2007 o antični bitki pri Termopilah. Njena vsebina pa zato ni nič manj tragična, morda le za kanček manj glamurozna. Slovenija je letošnjo jesen presegla »magično« mejo tristotih sodb, kjer je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev vsaj enega člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. 12.12.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju Evrope Od tragedije pred italijanskim otokom Lampeduso je minilo že več kot leto dni. Sledilo ji je še več manjših tragedij, kot denimo tragedija blizu grškega otoka Farmakonisi v začetku letošnjega leta. Kljub smrtim, val prebežnikov na evropske obale ne pojenjuje. Njihove kalvarije ganejo le redke, morda na kraj nesreče privabijo kakšne evropske politike in uradnike, ki tam ponovijo že obrabljeno floskulo, kako je Evropska unija zavezana varovanju temeljnih pravic prebežnikov. Ali nam je res tako malo mar za življenja ljudi le nekaj sto kilometrov stran? 28.11.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neenako varstvo človekovih pravic v slovenski družbi V slovenski družbi pri varovanju človekovih pravic v praksi prevladuje nerazumevanje, kot da je lahko njihovo uresničevanje odvisno od svetovnonazorskega pogleda, ki mu vsakokratna oblast, nevladna organizacija ali posameznik pripada. Takšno prepričanje je zmotno. Varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v slovenski družbi tudi zato neenako, selektivno in neučinkovito. Prevladujejo prazne retorične zaveze za izboljšanje stanja, dejanja pa prevečkrat izostajajo. 14.11.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vprašljiva praksa Ustavnega sodišča? Ustavna pritožba je temeljno sodno sredstvo za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenskem ustavnem redu. Njen namen je učinkovito varovati človekove pravice pravnih subjektov. V zadnjih letih lahko opažamo, da postaja dostop posameznikov z ustavno pritožbo do vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem vse bolj omejen, če že ne popolnoma onemogočen. Ali je takšna praksa Ustavnega sodišča v formalno svobodni in demokratični, vendar še vedno tranzicijski družbi, sprejemljiva, primerna in nujna? 30.10.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sorodniki žrtev leta MH17 in njihova pravica Skoraj trije meseci so minili od tragične razstrelitve malezijskega letala Boeinga 777-200-ER na letu MH17 v zračnem prostoru nad vzhodno Ukrajino. Še malo pa bo tragični dogodek dokončno poniknil v pozabo. Ali se morajo sorodniki žrtev kar sprijazniti s kruto usodo njihovih najbližjih in nekaznovanostjo odgovornih? Ali so lahko srednjeročno uspešni s pritožbami na Evropsko sodišče za človekove pravice? 17.10.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pet pred dvanajsto Prizadevanja katalonske regionalne vlade za izvedbo posvetovalnega referenduma o neodvisnosti Katalonije povzročajo v zadnjih tednih vse večje skrbi španski vladi v Madridu. Pa ne le njej. Večina ostalih španskih političnih strank prebivalcem Katalonije ne priznava pravice, da sami odločajo o svoji prihodnosti, kaj šele o neodvisnosti. Še več, španski dominanti mediji se izogibajo pluralni razpravi o tem perečem vprašanju. 03.10.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Korak zadaj Zadnja leta evropske gospodarske in socialne krize so boleče razkrila, kako močno stara celina zaostaja za podjetniškim in ustvarjalnim nagonom preostalega sveta. Razkorak med starim in novim svetom se poglablja tako hitro, da mu Evropa preprosto ne more slediti, ker je preveč zatopljena in preobremenjena s svojimi vsakodnevnimi težavami. Kako zmanjšati zaostanek in trende preobrniti, bi moralo biti glavno vprašanje za sedanje in prihodnje generacije Evropejcev. 19.09.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko se ustavi čas Ko nas zapusti človek velike širine, se za trenutek ustavi čas. Na žalost se je čas ustavil, ko se je v začetku letošnjega maja od tega sveta nekako na tiho, in hitro po dolgotrajni bolezni poslovil eden najbolj plodovitih režiserjev, pisateljev, dramatikov in aforistov in največjih Slovencev svoje generacije, Žarko Petan. Čeprav v zadnjih letih zaradi zdravstvenih težav ni bil toliko osebno prisoten v javnem življenju, so zanj govorili njegovi aforizmi. 05.09.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med življenjem in smrtjo Meja med življenjem in smrtjo je pogosto zabrisana. V primerih najhujših bolezni in nesreč se zdravniki in bolniki ter družinski člani soočajo z dilemo kaj storiti in kako naprej, še posebej, če bolnik nemočen in nezavesten leži v enoti za intenzivno medicino. Ali se lahko posameznik sam vnaprej odloči, da prekine svoje življenje, če se znajde v brezizhodnem zdravstvenem stanju v enoti za intenzivno medicino? Ali se lahko namesto njega odločijo ožji družinski člani ali celo zdravnik, kot naj bi se pogosto dogajalo v praksi? 22.08.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trenja v Ženevi Udeleženci globalnega gospodarskega in finančnega miljeja vsakodnevno neposredno vplivajo na raven spoštovanja in varovanja človekovih pravic ranljivih posameznikov. Gospodarske družbe po eni strani ustvarjajo delovna mesta, davčne prihodke in gospodarsko rast, po drugi strani so nekatere izmed njih deležne konstantnih kritik glede varovanja človekovih pravic. Dilema, ki še vedno ostaja neodgovorjena, je, kako naj transnacionalne in ostale gospodarske družbe najbolj učinkovito spoštujejo in varujejo človekove pravice tako, da ne zanemarijo svoje primarne poslovne dejavnosti? 08.08.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nekončana zgodba Slovenija je v sredo prejšnji teden doživela vnovičen, sicer nekoliko pričakovan poraz v Strasbourgu. Dočakali smo sodbo Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi varčevalnih vlog v slovenskih bankah v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Čeprav lahko finančne posledice izvršitev sodbe močno prizadenejo državni proračun, pa vendarle morda še ni vse izgubljeno na diplomatskem parketu. 25.07.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Glasna tišina Na vseh svetovnih celinah živi več sto tisoč Slovencev oziroma njihovih potomcev. Le-ti naj bi, kot v primerljivih evropskih državah, skupaj z matičnim prebivalstvom v domovini, tvorili enotno in trdno povezano skupnost. Da temu ni tako, je pripisati brezbrižnemu odnosu slovenske družbe in države, ki ne uresničuje lastnih zavez, in razprave o položaju Slovencev po svetu odlaga na obrobje kot nebodigatreba temo. Tako se ustvarja vtis premišljenosti in sistematičnosti takšne prakse. 11.07.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prinčeva pravica Ali je medijem dovoljeno objavljati informacije in fotografije iz posameznikovega zasebnega življenja? Kje so meje pravice do zasebnosti in svobode izražanja ter kakšno je njuno medsebojno razmerje? Ali ima katera od obeh pravic prednost pred drugo? Ali lahko nosilci javnih funkcij in člani kraljevih družin upravičeno pričakujejo varstvo zasebnosti svojega družinskega življenja? Ali pa jim ta pravica ne pripada? 27.06.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tek za žogo

Dečki in deklice po vsem svetu sanjajo, da bodo nekoč morda lahko zaigrali na svetovnem nogometnem prvenstvu oziroma da bodo vsaj kdaj navijali za svojo reprezentanco, ki bo tam nastopila. Sanjajo kako bodo zabili gol v reprezentančnem dresu. Le redkim bo uspelo, za večino njih se sanje ne bodo izpolnile, še posebej, če prihajajo iz majhnih dežel. Svetovno nogometno prvenstvo nam zato vsi – od televizije, transnacionalnih korporacij do izdajateljev albumov s sličicami - prodajajo kot ideal. Kot nekaj največjega, kar obstaja v tem človeškem  svetu.

13.06.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Volitve sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice Prepričljivost, kakovost in legitimnost sodnih odločitev so mnogokrat odvisne od posameznikov, ki zasedajo sodniška mesta. Vsakokratne interesne skupine si zato vedno želijo izboriti vpliv na izbiro sodnikov. Postopek predlaganja in volitev sodnikov je zato ključnega pomena za zagotavljanje videza njihove navidezne in dejanske neodvisnosti in nepristranosti. 30.05.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Bes v Strasbourgu Učinkovito varovanje človekovih pravic pogosto ni odvisno le od sodišč in prava, temveč tudi od vsakokratne politične oblasti. Če država zavrača izvrševanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in se ji celo posmehuje, istočasno spodkopava njegov položaj, avtoriteto in legitimnost. Da tako naprej več ne gre, je v tem tednu jasneje kot kdajkoli prej povedalo Evropsko sodišče za človekove pravice. 16.05.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Mavrica Na ulici v centru glavnega mesta se mešajo barve in glasovi mimoidočih. V sosednji, vzporedni, ulici se medsebojno prepletajo dišave in okusi pravkar za kosilo pripravljenih jedi. Lučaj stran prodajalec ulične krame dobiva šahovsko partijo s prodajalcem dnevnih časopisov. Pisana mavrica mirnega vsakodnevnega življenja ustvarja lažen vtis normalnosti. 02.05.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razčlovečenost V slovenskem prostoru vsakodnevno medsebojno tekmujejo različne razlage slovenske polpretekle zgodovine, ki se soočajo in spopadajo od najnižjih celic družbenega življenja do njegovih najvišjih centrov moči. Ker se posamezniki medsebojno ne poslušajo, ne znajo doseči niti soglasja o postavitvi spominskih obeležij in pokopališč v spomin na žrtve totalitarnih hudodelstev. 18.04.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med Madridom in Barcelono Na različnih koncih Evrope tli. Vse več narodov hrepeni in izraža želje po lastni samostojni in neodvisni državi. Na Škotskem so tako za letošnji 18. september že razpisali referendum o samostojnosti. Na drugem koncu Evrope, v Kataloniji, pa poskuša regionalna vlada uveljaviti pravico katalonskega naroda do odločanja na referendumu. 04.04.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ponižujoče razmere v slovenskih zaporih Evropsko sodišče za človekove pravice je proti koncu meseca februarja Republiki Sloveniji zadalo nov udarec, ko je v dveh zadevah znova ugotovilo, da slovenski zapori ne izpolnjujejo minimalnih zahtev Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja. Ker tako ne gre več naprej, morajo slovenske pravosodne oblasti prepričljivejše kot doslej pojasniti, kako bodo čim prej izvršile te in predhodne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. 21.03.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obrazi mestnega življenja Obrazi vsakega mesta se spreminjajo, ko prehajamo iz ene mestne četrti v naslednjo. Do celotnega razumevanja nekega mesta pridemo šele s poznavanjem njegovih različnih obrazov in odtenkov. Slednji nam izčrpno pripovedujejo bodisi o bogastvu različnosti, ki povezujejo različne mestne dele, bodisi o razklanosti in medsebojnem nerazumevanju posameznih delov. 07.03.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Preko (ne)vidnih meja Meje pogosto razmejujejo različne resnične in namišljene svetove. Še večkrat so meje nevidne, saj se skrivajo v naši notranjosti, in preprečujejo, da bi jih prečkali oziroma jih celo odpravili. Prehod in odpravo meja terja pogum, trud in odrekanje vsakega posameznika in celotne vsakokratne družbe. 21.02.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravice športnikov na olimpijskih igrah Danes se začenjajo dvaindvajsete zimske olimpijske igre. Za vsakega športnika, ki tekmuje v olimpijskem športu, predstavljajo enega izmed vrhuncev njegove kariere. Da športnik lahko tekmuje na olimpijskih igrah, se mora v času olimpijskih iger odpovedati vrsti temeljnih človekovih pravic. 07.02.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dozorevanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah Evropski sistem za varstvo človekovih pravic je verjetno eden izmed najučinkovitejših, če ne najbolj učinkovit svetovni sistem za varovanje človekovih pravic. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah pa je varovanje človekovih pravic na evropskem kontinentu še bolj okrepila, potem ko je pred dobrimi štirimi leti postala pravno zavezujoča. 24.01.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med bikom in konjem Vsi totalitarizmi povzročajo neodpravljivo zlo in trpljenje. Težje pa je obseg in posledice totalitarnega zla upodobiti v vseh njegovih razsežnostih. Pablo Picasso je eden izmed redkih umetnikov, ki mu je slednje uspelo zelo nazorno prikazati v njegovi mojstrovini Gernika. 10.01.2014
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razdvojeno življenje Ali narod ustvarjajo in krepijo le njegov jezik, skupna kultura in zgodovina, genetske značilnosti in običaji? Ali pa je potrebna tudi nekakšna čustvena, morda podzavestna, predanost ljudi k minimalnim skupnim vrednotam? Ali je občutek skupne pripadnosti med pripadniki nekega naroda pogoj za njegov nastanek in obstoj? 27.12.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Množično vohunjenje in zasebnost Kdor prosto dostopa do zaupnih javnih in zasebnih podatkov, si lahko dokaj hitro pridobi precejšnjo družbeno moč. Zato si jih državni in zasebni akterji želijo pridobiti na različne, včasih tudi arbitrarne načine. Dandanes je tako vohunjenje postalo dostopno vsakomur. Toliko lažje pa vohunijo tudi državne obveščevalne službe, ki lahko vsakodnevno posegajo v življenje običajnih ljudi. Razkritja v zadnjih mesecih, da nekatere državne obveščevalne službe množično vohunijo čezmejno, tako ne bi smela presenetiti nikogar. 13.12.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družinsko življenje Oblike družinske skupnosti se razlikujejo od družine do družine. Njihova raznolikost je tolikšna kot je raznolikost vsakodnevnega življenja. Opredeljevanje družinskega življenja zato ne sodi med lahke naloge. Pravo ne more popolnoma zajeti bogastva, raznolikosti in vse razsežnosti življenjskih situacij. Pojem družine zato ni statičen, saj se spreminja na podlagi spreminjajočih se medčloveških odnosov in življenjskih razmer v sodobnih družbah. 29.11.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Katina do Strasbourga Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice je v predzadnjem oktobrskem tednu podal težko pričakovano odločitev v kontraverzni zadevi Janowiec in drugi v Rusija glede odgovornosti za medvojne poboje poljskih častnikov in civilistov v Katinu. Namesto, da bi Sodišče utrdilo svoj položaj najvišjega varuha človekovih pravic na evropskem kontinentu, se je izgubilo v neprepričljivi in formalno-tehnokratski uporabi in razlagi lastne sodne prakse. 15.11.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zakonca Šilih in njuna pravica Več kot dvajset let je že minilo, ko je 19. maja 1993 v Kliničnem centru v Ljubljani umrl Gregor Šilih, sin zakoncev Šilih, potem, ko je 3. maja 1993 poiskal zdravniško pomoč v bolnišnici v Slovenj Gradcu. V dvajsetih letih je zadeva Šilih postala ena od najbolj prepoznavnih simbolov neuresničevanja Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah v slovenskem pravnem redu. 01.11.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trupla v Sredozemskem morju Lampedusa. Krste utopljenih prebežnikov so postavljene v vodoravnih vrstah. Še nekatera trupla so ujeta v ladijskih razbitinah na morskem dnu. Preživeli prebežniki obupavajo, ko zaman iščejo svoje sorodnike in prijatelje. Jok, žalost in bolečina na obrazih prebežnikov in sram, krivda ter nemoč na obrazih humanitarnih delavcev, policistov in domačinov. Toliko izgubljenih življenj in trpljenja, da bi dosegli namišljene obljubljene dežele Severne Evrope. 18.10.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Genocid Človek lahko v trenutkih razčlovečenja, oholosti in arogantnosti povzroči ogromno zla. Genocid, ki pomeni najbolj nerazumsko in radikalno uresničenje takšnega zla, številni strokovnjaki pogosto opisujejo kot »zločin vseh zločinov«. Učinkovito preganjanje takšnega  zločina zato igra ključno vlogo pri očiščevanju individualne in kolektivne zavesti vsakokratne družbe. 04.10.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Celovitost družine Družina sodi med temelje vsake družbe, zaradi česar jo široko varuje tudi pravni red. Celovitost družine je tista vrednota, ki je sveta in bi morala biti učinkovito varovana. Priseljenci iz tretjih držav, ki iščejo boljše življenje v državah članicah Evropske Unije, se nemalokrat soočajo z (ne)premagljivimi preprekami pri uresničevanju pravice do družinskega življenja. 20.09.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Somrak mednarodnega prava

Letošnjega 21. avgusta zjutraj so, domnevno, sirske vojaške sile na območju Ghoute, blizu Damaska, uporabile kemično orožje. V napadu je, po zadnjih podatkih, umrlo preko tisoč civilistov, med njimi nekaj sto otrok. Združeni narodi zadevo še preučujejo. Če držijo dokazi, da je kemično orožje uporabila sirska vojska, se postavlja vprašanje, kaj lahko stori mednarodna skupnost?

06.09.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ali je uveljavljanje kršitev človekovih pravic luksuz? Ko posameznik utrpi kršitev človekovih pravic, jo lahko najučinkoviteje uveljavlja pred domačimi in mednarodnimi sodišči. V številnih primerih pa se posamezniki zaradi različnih vzrokov in dejavnikov kar sprijaznijo s kršitvijo in se odpovejo uveljavljanju odgovornosti kršiteljev in odškodnine za povzročeno trpljenje. Slednji primeri se v velikem številu pojavljajo tako v razvitih kot tudi nerazvitih državah. 23.08.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dileme demokratične družbe Pristen politični in civilnodružbeni pluralizem je eden izmed ključnih predpogojev za delovanje svobodne in demokratične družbe, saj omogoča in varuje izmenjavo različnih mnenj, stališč in pogledov. Normativno ga varujejo pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja. Pa vendarle nekatera domača in tudi mednarodna sodišča pod določenimi pogoji izjemoma prepovedujejo delovanje nekaterih društev, političnih strank in drugih združenj. Ali je svoboda združevanja absolutna pravica ali pa jo lahko sodišča pod določenimi pogoji omejijo? 09.08.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo otrokovih pravic v Sloveniji Slovenski prostor v zadnjih tednih in mesecih pretresa porast števila primerov nasilja v družini in kršitev otrokovih pravic. Kljub sodobni normativni ureditvi varstva otrokovih pravic, je njihovo uresničevanje v praksi pogostokrat porazno. 26.07.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Plapolanje rumeno-rdečih zastav Plapolanje rumeno-rdečih črtastih zastav, vzkliki živela svobodna Katalonija, patriotski glasbeniki in njihove pesmi ter sedemdeset tisoč Kataloncev so konec junija zamenjali nogometaše na štadionu Camp Nou v srcu Katalonije. Njihovo sporočilo ne bi moglo biti bolj jasno: želimo neodvisno in samostojno državo Katalonijo. 12.07.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Učinkovito varovanje komunikacijske zasebnosti? Ali je pravica do zasebnosti v sodobnih komunikacijskih omrežjih učinkovito varovana? V zadnjih tednih nas je pretreslo razkritje žvižgača Snowdna o domnevnem ameriškem nadzoru komunikacijskih omrežij, pri čemer se hkrati zastavlja enako pomembno vprašanje, kako skrbno slovenski pravni red varuje tajnost elektronskih komunikacij? Ali je v sodobnih družbah meja med zasebnim in javnim popolnoma zabrisana? 28.06.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od Morave do Varte Na Slovenskem so v zadnjih nekaj desetletjih prevladovali večvrednostni občutki do prebivalcev osrednjih srednjeevropskih dežel, Češke, Poljske in Slovaške, ki so jih mnogi pomilovali ali celo zaničevali. Danes so omenjene srednjeevropske dežele odprte demokracije, ki temeljijo na svobodnem tržnem gospodarstvu in vladavini prava. 14.06.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Brez meča? Neizvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice sodi med največje težave pri varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi. V zadnjih tednih so v slovenskem javnem prostoru odmevale težave pri izvrševanju sodbe Evropskega sodišča v zadevi Kurić in drugi v. Slovenija (št. 26828/06), ki kažejo na sistematične in vsesplošne pomanjkljivosti v slovenskem pravnem redu. 31.05.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Širjenje blaginje

Vsesplošna gospodarska in finančna kriza je v večini evropskih držav odvrnila pozornost od razmer v manj razvitih delih sveta, kjer je še pred desetletjem in pol vladala skrajna revščina. V zadnjem desetletju je v državah globalnega juga prišlo do tektonskih sprememb v njihovem razvoju.

17.05.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Transnacionalne gospodarske družbe in kršitve človekovih pravic Transnacionalne gospodarske družbe posvečajo vse večjo pozornost spoštovanju človekovih pravic v razmerju do zaposlenih ter prebivalcev držav, kjer poslujejo. Žal pa še vedno prihaja do primerov, kjer gospodarske družbe neposredno oziroma posredno sodelujejo pri kršenju človekovih pravic. Pri tem je poglavitno vprašanje ali in kje lahko žrtve uveljavljajo odgovornost gospodarskih družb zaradi kršitev človekovih pravic. 03.05.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Javni interes Javni interes je eden od najbolj izmuzljivih in nedoločnih pojmov v upravnem  pravu. V teoriji naj bi opisoval delovanje upravnih organov v dobrobit celotne skupnosti ter naj bi krepil pravno in demokratično državo. V praksi je njegova vsebinska opredelitev odvisna predvsem od interesov vsakokratne vladajoče interesne koalicije. 19.04.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Jug in sever Od Lizbone, preko Seville do Aten, se južnoevropske države soočajo z negativnimi posledicami gospodarske krize in strukturnih reform. Raven varstva socialnih in ekonomskih pravic se pospešeno znižuje. Ko Evropska unija in druge mednarodne organizacije južnoevropskim državam postavljajo pogoje za odobritev nadaljnjih posojil, pogosto pozabljajo na njihove obveznosti do spoštovanja ekonomskih in socialnih pravic običajnih ljudi. 05.04.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sovražne besede

Zrelost neke družbe lahko presojamo glede na stopnjo njene kulture govora in dialoga. Ko družba dopušča in spodbuja razpihovanje sovraštva, nestrpnosti ter nasilja, taka družba ni niti svobodomiselna niti zrela. Tudi ko družba ob pojavih sovražnega govora ostane ravnodušna in hkrati ambivalentna, smo v takšni družbi priča razpadu vrednostnega sistema, seveda, če je tak sistem nekoč obstajal. Nastopi zmagoslavje sovražnega govora.

22.03.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Reševanje športnih sporov V športu lahko zelo hitro pride do sporov o izpolnjevanju in razlagi pogodb, prestopih igralcev, razlagi izvidov dopinških testov, upravičenosti športnika do nastopa na mednarodnih tekmovanjih, registraciji športnikov, pravicah televizijskih prenosov in podobno. Običajni posameznik lahko svoje pravice in interese uveljavlja, vsaj teoretično, pred rednimi sodišči. Kako in kje pa lahko športniki uveljavljajo svoje pravice? 08.03.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pluralizem verskih simbolov Simboli imajo pomembno vlogo v vsakdanjem življenju posameznika. Mednje sodijo tudi verski simboli, ki lahko hitro postanejo predmet različnih sporov tako v javni kot tudi v zasebni sferi. Ena od takšnih dilem je ali vam lahko delodajalec prepreči, da nosite verske simbole na delovnem mestu? Kakšna je pravna narava obveznosti države, da varuje svobodo veroizpovedi? 22.02.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Rekviem človekovim pravicam? Zadnje leto je bilo za slovensko državo na področju varovanja človekovih pravic eno najslabših od osamosvojitve naprej, če že ne najslabše. Razcepljenost slovenske družbe se je le poglobila tudi v odnosu do najhujših kršitev človekovih pravic. Težav ne bo enostavno odpraviti, saj so nekatere globoko zakoreninjene v slovenski podzavesti in mitologiji slovenskega javnega prostora. 08.02.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nezaupanje

Slovenska družba se je na začetku dva tisoč trinajstega leta znašla na prelomnici zaradi vsesplošnega nezaupanja, ki je omrtvilo skoraj vse njene plasti. Nezaupanje pa ni prišlo iznenada, kot v teh mesecih prehladi, ampak so ga nekateri, lahko jih imenujemo nedotakljivi, skrbno ustvarjali vsa leta slovenske države, in še prej v nekih drugih časih.

25.01.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nasilje v družini Kršitve človekovih pravic se pogosto dogajajo za štirimi zidovi. Med najhujše skrite kršitve človekovih pravic sodi nasilje v družini. Takšno nasilje ni enkratno, pogosto traja več mesecev in let. Pusti dolgotrajne posledice na žrtvah, predvsem na otrocih, ki se morajo soočati s posledicami nasilja in zlorab celotno svoje odraslo življenje. 11.01.2013
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pot domov Božični in prednovoletni čas ponuja priložnost za kritičen razmislek o prihodnjih korakih slovenske države. Eno izmed bolj perečih vprašanj, ki se je izoblikovalo v zadnjem letu, je ali se je z nastankom slovenske države trnova pot slovenske družbe končala ali šele pravzaprav začela? 28.12.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Reforma Evropskega sodišča za človekove pravice Evropski sistem za varstvo človekovih pravic je edini svetovni sistem za varstvo človekovih pravic, ki vzpostavlja neposredno pravico do pritožbe zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi pogodbenici Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A vendarle je prihodnost Evropskega sodišča za človekove pravice negotova. 14.12.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neomejena svoboda zbiranja? Mariborski protesti so dodobra razburkali tesnobno novembrsko ozračje v slovenskem javnem prostoru, kjer prevladuje nekaznovanost za gospodarska kazniva dejanja, korupcija in vsesplošni pojav brezizhodnosti. Ne glede na njihovo (a)politično ozadje ali njihovo (ne)primerljivost z lanskoletnimi protesti v Španiji se je potrebno vprašati, do kam seže svoboda zbiranja ter ali gre za neomejeno pravico? 30.11.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dekadenca

V času vseobsežne gospodarske krize, nas bolj kot stečaji podjetij in množična odpuščanja delavcev, ki so že sama po sebi nevzdržna, zaskrbljuje pomanjkanje ustvarjalnosti in upanja v boljši jutri. Če izpuhti življenjska energija, potem vsakokratni družbi ne morejo pomagati niti novi nakupovalni centri in športni štadioni niti nove avtoceste. Takrat ne ostane nič.

16.11.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slepa nostalgija V zadnjih mesecih lahko v javnem prostoru zasledimo številne zapisane in izgovorjene besede o kakovosti bivše skupne države, kjer je posameznik lahko svobodno živel in delal. Bivša jugoslovanska država naj bi celo učinkovito varovala človekove pravice in temeljne svoboščine. Nasprotno pa naj bi novo nastala slovenska država omejevala svobodo in človekove pravice. Več kot jasno je, da poleg demokratične in pravne Slovenije živi še njena soseda, paralelna Slovenija, ki hrepeni po bivši državi. 02.11.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Iskanje Raoula Wallenberga Hudodelstva nekdanjih totalitarnih sistemov pogosto utonejo nekaznovana v pozabo. Vse prevečkrat pozabimo na tiste, ki so se uklonili totalitarnim sistemom in ki so se za varstvo človekovega dostojanstva in temeljnih človekovih pravic borili do zadnjega. Takšna je tudi zgodba švedskega poslovneža in diplomata Raoul Wallenberga, ki je od julija 1944 do srede januarja 1945 v Budimpešti rešil na deset tisoče judovskih življenj. 19.10.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič V vrtincu spora Kadar država razpade, na njenem nekdanjem ozemlju nastanejo nove države. Med najtežja vprašanja razpada nekdanje skupne države zagotovo sodi delitev njenega skupnega premoženja in obveznosti med državami naslednicami. Hrvaška vlada v zadnjih mesecih znova izpostavlja vprašanje deviznih hranilnih vlog varčevalcev Ljubljanske banke Zagreb. 05.10.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pojem »odgovornost zaščititi«

Hudodelstvom zoper človečnost v Siriji ni videti konca. Bolj kot konec totalitarnega režima predsednika Assada je verjetno nadaljevanje dolgotrajne državljanske vojne. Ali nosi mednarodna skupnost odgovornost, da zaščiti nedolžno civilno prebivalstvo?

21.09.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pasti svobode izražanja Svoboda izražanja je srčika vsake demokratične in pravne države. Pravica do svobode izražanja omogoča izmenjavo različnih stališč in mnenj, ki so predpogoj za razvoj posamezne družbe v pluralno in svobodno. Vendar pravica do svobode izražanja ni absolutna, saj jo je potrebno varovati v razmerju do drugih človekovih pravic. 07.09.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Krvava jama Slovenija naj bi bila država, kjer naj bi se spoštovale človekove pravice in temeljne svoboščine in kjer naj bi žrtve kršitev in njihovi sorodniki imele dostop do neodvisnega in nepristranskega sodnega foruma. A slednje besede so daleč oddaljene od resničnih razmer. Slovenija ostaja na področju človekovih pravic dežela praznih gest in besed. 24.08.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čakajoč na Godota Ko se neka družba znajde v kriznih razmerah in pred ključnimi odločitvami, je odločilno vprašanje, ali njene različne interesne skupine soglašajo o poti iz prepada. Če je soglasje težko doseči in vsak vleče na svojo stran, je iz prepada težko izplezati oziroma lahko družba ostane tam  za vselej ujeta. 10.08.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Olimpijsko srce Danes zvečer se pričenjajo tridesete poletne olimpijske igre moderne dobe. V naslednjih dveh tednih se bodo športniki pomerili v več kot dvajsetih športnih panogah. Začetek tridesetih poletnih olimpijskih iger pa ponuja priložnost za razmislek o njihovem pomenu v sodobnih družbah. 27.07.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič O družbah brez sramu in krivde Družbe, ki so pred kratkim izšle iz totalitarnega sistema, se pogosto soočajo s ponavljanjem nedemokratičnih praks iz polpretekle zgodovine. Še izrazitejše so težave v družbah, ki so genocidna dejanja in hudodelstva zoper človečnost pometla pod preprogo. Vsem takšnim družbam je skupna odsotnost sramu in krivde za moralno, etično in pravno sprevržena dejanja v preteklosti. 13.07.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ko zmanjka besed V slovenskem prostoru je že dolgo jasno, da se težko zedinimo glede česar koli. Razdeljenost Slovenije na dve ali več Slovenij je že pregovorna in dolgočasna. Desnosredinski prostor, ki je izšel iz protikomunističnega upora, težko verjame in zaupa levosredinskim svetovnonazorskim pogledom, ki nasprotno ne želijo zaupati pomladni Sloveniji. Zakaj je tem tako? Kako preseči takšno nezaupanje? 29.06.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zatišje pred neurjem V zadnjih mesecih se na evropskem kontinentu na prvi pogled ni nič spremenilo. Nakupovalna središča so še naprej polna, večina podjetij še naprej nemoteno posluje, vlaki še naprej vozijo, na fakultetah nemoteno potekajo izpiti, tudi gledališča še naprej delujejo. Ključno vprašanje, ki si ga v zadnjih dneh postavljamo vsi, je, ali so trenutne razmere le zatišje pred neurjem? 15.06.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah in njena temna stran V mesecu maju smo praznovali dvajsetletnico vstopa Republike Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Slovenija in njeni diplomati so v Organizaciji združenih narodov delovali že v delegacijah nekdanje Jugoslavije, ki je bila ena njenih ustanovnih članic. Jugoslovanska diplomacija pa je med leti 1946 in 1948 sodelovala pri enem izmed temnejših poglavij svoje zunanje politike. 01.06.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prelomna točka Protestniki indignados so prejšnji konec tedna znova napolnili osrednje trge večjih španskih mest. Ti protesti so le eden od zadnjih znakov naraščajočega nezadovoljstva evropskega prebivalstva z vse slabšimi gospodarskimi in družbenimi razmerami v evropskih družbah. 18.05.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svobodna podjetniška pobuda kot priložnost ali kot breme? Svobodna podjetniška pobuda sodi med temeljne vrednote, ki utemeljujejo svobodno demokratično družbo in tržno gospodarstvo. Da se lahko razvije pa je potrebno zagotoviti pošteno tekmovanje na trgu. V tranzicijski družbi se za svobodno gospodarsko pobudo kot ustavno vrednoto zahteva, da se gospodarstvo iz dogovornega preoblikuje v tržno. 04.05.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Molk o pobojih v Katyńu kot nečloveško ravnanje Hudodelstva zoper človečnost v gozdu Katyń blizu Smolenska v današnji Rusiji sodijo med najbolj boleče dogodke poljske polpretekle zgodovine, ki še vedno zaznamujejo dušo poljskega naroda. Sovjetska armada je poboje izvrševala v maju in juniju 1940, potem ko je takšno odločitev 5. marca 1940 sprejel politbiro osrednjega odbora sovjetske komunistične partije. Izvensodno in sistematično je pokončala več kot dvaindvajset tisoč poljskih vojnih ujetnikov (častnikov, policistov) ter drugih civilistov. Rane še danes ostajajo odprte, saj sorodniki žrtev še vedno zaman iščejo grobove svojih ljubljenih. 20.04.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenska stvar Meteorološka pomlad je znova prišla v slovensko deželo. Sončni pomladni dnevi so žal edini v uteho občutkom nezadovoljstva, negotovosti in brezizhodnosti, ki so se v zadnjih letih udomačili v slovenski deželi. Takšni občutki ne želijo zapusti slovenske dežele, saj se jim je pridružila njihova sestra utopija.  Takšna danost slovenskega prostora je iz zimskega spanca prebudila kulturo strahu, ki že od vekomaj straši po slovenski deželi. Negotova prihodnost postavlja vprašanje ali je komu še mar za slovensko stvar? 06.04.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice kot nebodigatreba obveznost Evropsko sodišče za človekove pravice je do konca leta 2011 izdalo 239 sodb zoper Republiko Slovenijo, od tega je v več kot 220 zadevah odločilo, da je naša država kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Ko Evropsko sodišče za človekove pravice poda sodbo, jo je v slovenskem pravnem redu potrebno tudi izvršiti. Tu pa nastopijo težave. 23.03.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravice prebežnikov na odprtem morju V zadnjih letih poskuša vse več prebežnikov s čolni doseči obale evropskih držav. Prebežniki si želijo iz političnih in ekonomskih razlogov poiskati svoj drugi dom. Evropske države jih sprejemajo nejevoljno, saj se tudi same spopadajo z vse večjimi pritiski nezakonitega priseljevanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je konec februarja v zadevi Hirsi Jamaa in drugi v. Italja (27765/09) sprejelo zgodovinsko odločitev o obveznosti držav do nezakonitih prebežnikov, ki jih obalne straže prestrežejo na odprtem morju. 09.03.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dosje Contador Mednarodno arbitražno sodišče za šport je v začetku meseca izreklo dvoletno prepoved tekmovanja španskemu kolesarju Albertu Contadorju, ker so v njegovem telesu našli sledi substance klenbuterol, ki jo prepoveduje Svetovna protidopinška agencija. Nekaj dni kasneje je isto sodišče podobno kazen izreklo tudi že upokojenemu nemškemu kolesarju Janu Ullrichu. Obe odločitvi sta bili pričakovani, pri čemer odpirata vrsto pravnih vprašanj v boju zoper doping v športu. Zadeva Contador še vedno odmeva v mednarodni športni javnosti, pri čemer je odločitev arbitražnega sodišča povsem razburila špansko javnost, ki še naprej večinsko verjame Contadorjevi zgodbi. 24.02.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Neizogibnost fiskalnega pravila Zadolževanje slovenske države v zadnjih letih narašča z vrtoglavo hitrostjo. Večina interesnih skupin zato soglaša, da je potrebno omejiti javnofinančne izdatke, in fiskalno pravilo zapisati v besedilo slovenske ustave. Kljub temu se v javnosti pojavljajo lahkotna stališča, da je ustavno omejevanje javnega zadolževanja nepotrebno ter nesmiselno. 10.02.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Vodoravne človekove pravice V zadnjih tednih se v slovenskem javnem prostoru pojavljajo stališča, da človekove pravice varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti. Država naj ne bi bila zavezana in pristojna varovati človekovih pravic v razmerjih med zasebnimi subjekti. Ali torej človekove pravice res varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti ? 27.01.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Škotska na prelomu Ko se človek povzpne na hrib nad severnomorsko škotsko ribiško vasico Stonehaven, ki ga lahko v slovenskem prevodu upravičeno poimenujemo kamnita nebesa, se mu odpre pogled na čudovito panoramo skalnatih pečin raznolikih oblik in zelenih travnikov, polnih ovac. Na skrajnem horizontu tako opazi obris starodavnega grajskega poslopja Dunnottar, ki predstavlja enega od simbolov škotske samobitnosti in škotski narod opominja, da so potomci pogumnih ljudi. 13.01.2012
prof. dr. Jernej Letnar Černič Srednja Evropa Václava Havla V drugi polovici decembra nas je razžalostila novica, da je po dolgotrajni bolezni umrl dramatik, humanist, prvi češki predsednik in predvsem pogumen človek odprtega ter širokega srca, Václav Havel. Havel je bil in bo ostal vzor sodobnega zagovornika človekovih pravic, ki se zoper avtokratsko oblast bojuje z besedo in satiro, pri čemer mu ne gre samo za dobro svoje dežele, ampak tudi za dobro širše regije in sveta. 30.12.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Soglasje o nesoglasju Teden dni pred praznovanjem dvajsetletnice Ustave RS se slovenska družba in država utapljata v ozračju brezizhodnosti in ravnodušnosti. Obrazi ljudi na mariborskih, ljubljanskih, kranjskih in ulicah drugih slovenskih mest kažejo na brezupnost.  Slovenska ustava je bila sprejeta kot konstitutivni dokument slovenskega naroda, pri čemer naj bi povezovala vse slovenske državljane, ne glede na kraj njihovega rojstva. Dvajset let kasneje ustava vse očitneje postaja okvir brez slike, ustavnopravni okvir brez vsebinske preslikave v resničnem družbenem življenju. Duša slovenske družbe je tako dvajset let po demokratizaciji pristala na samem dnu. 16.12.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek človeškega življenja Sodišče Evropske unije je pred dobrim mesecem v zadevi Brüstle proti Greenpeace eV (C-34/10) prepovedalo patentiranje človeških embrionalnih matičnih celic. Zadeva znova odpira težko vprašanje o začetku človeškega življenja. V tej povezavi se pojavljata vprašanji dovoljenosti splava in ravnanja s človeškimi zarodki. Kdaj se torej začne življenje, s spočetjem ali z rojstvom? Ali je nerojen otrok človeško bitje? Kdaj človek pridobi pravno subjektiviteto? 02.12.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trnova pot do nastanka palestinske države Konec letošnjega septembra je palestinski predsednik v Združenih narodih vložil prošnjo za priznanje Palestine kot samostojne in neodvisne države.  Generalna skupščina organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pa je konec oktobra izglasovala polnopravno sprejetje Palestine v svoje članstvo. Oba zadnja dogodka ponovno odpirata staro vprašanje ali je Palestina polnopravni subjekt mednarodnega prava, oziroma, ali je le država v nastajanju? 18.11.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravica do vračila denarne socialne pomoči ni absolutna Socialna stiska v slovenski družbi je iz dneva v dan večja. Vse večje število posameznikov prosi za socialno pomoč in druge oblike socialnega varstva. Zato je razumljivo, da država v prihodnje ne bo mogla več v enaki meri kot doslej, zagotavljati socialno varnost, ker je le-ta odvisna od njene finančne zmožnosti. Pri tem se porajajo številna vprašanja. Med njimi je v slovenski družbi trenutno najbolj pereče naslednje: ali lahko država, potem ko prejemnik denarne socialne pomoči umre, zahteva njeno vračilo? 04.11.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zasebnost na spletnih straneh socialnih omrežjih Ali spletna socialna omrežja spoštujejo in varujejo pravico do zasebnosti svojih uporabnikov? Spletna socialna omrežja so v zadnjem desetletju postala naša stvarnost. Spletne strani, kot so Facebook, LinkedIn, Twitter, Tumblr in druge oblikujejo vsakdanjik vse večjega števila ljudi in so postale sredstvo družbenega ter političnega boja. Kako preprečiti čezmerne posege v posameznikovo zasebnost na spletnih omrežjih? Ali je zasebnost na socialnih omrežjih še vedno nedotakljiva? 21.10.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič V iskanju človekovega dostojanstva V času, ko etične, zgodovinske in pravno filozofske vrednote izgubljajo na pomembnosti ter prepričljivosti, so njihovi prebliski v javnem prostoru vredni več kot le običajne pozornosti. Ustavno sodišče RS je v torek objavilo poglobljeno odločbo, utemeljeno na človeških vrednotah, s katero je odpravilo člen 2 Odloka o določitvi in spremembi imen in umeščenosti cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana (U-I-109/10). Odpravljen odlok je v členu 2 določal, da se v Ljubljani del obstoječe Štajerske ceste in del na novo projektirane ceste poimenuje Titova cesta. 07.10.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič V senci boja proti terorizmu V  zadnjih tednih smo se z grenkim priokusom spominjali terorističnih napadov na newyorška nebotičnika. Napisanih je bilo na stotine prispevkov o terorju v tistih septembrskih dneh pred desetimi leti in njegovih posledicah. Boj zoper terorizem vsaj od takrat sodi med prednostne naloge posameznih držav in dobršnega dela mednarodne skupnosti. Nekatere države so v tem boju zanemarile svoje obveznosti do varovanja temeljnih človekovih pravic. Manj besed pa je bilo prebrati o tihem podrejanju afriške celine, ki še vedno poteka v senci vojn v Iraku in Afganistanu. 23.09.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Verska svoboda v javnem življenju Pomen vere v javnem prostoru sodi med najbolj pereče teme v sodobnih evropskih družbah, ker se neposredno navezuje na človekovo dostojanstvo tako v zasebnem kot v javnem življenju. Nekatere evropske družbe dovoljujejo in spodbujajo sobivanje različnih verskih skupnosti v javnem prostoru, medtem ko druge javno izražanje vere prepovedujejo. 09.09.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Na poti v Gerniko Popoldne 16. avgusta 1936 je vojaška enota prišla na dom Luisa Rosalesa Camacha, da bi prijela pesnika Frederica Garcío Lorco. Isto noč so prijeli še tri njegove prijatelje. Dva dni kasneje so ga usmrtili nekje na andaluzijskem podeželju blizu Alfacarja pri Granadi. Garcío Lorco so tako pokončali le dober mesec po začetku španske državljanske vojne. 26.08.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Tržačan z ulice Della Zonta številka 3 V slovenskem prostoru je ustvarjalo že veliko odličnih in sposobnih pravnikov. Vse preveč pogosto pozabljamo na tiste izmed njih, ki se niso uklonili totalitarističnim ideologijam in so se žrtvovali za slovenstvo ter demokratično in pravno državo ne samo poklicno pot, temveč tudi dobršni del svojega življenja. Tistih, ki so živeli in vizionarsko zagovarjali in se borili za vrednote v časih, ki jim niso bili naklonjeni. Nekateri so upognili hrbtenico in se prilagodili nastalim časom, drugi pa so se do zadnjega borili za demokratične ideale in zato plačali visoko ceno.  Mednje sodi tudi profesor Boris Furlan. 12.08.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Balkanske zgodbe Struktura mednarodnega kazenskega sodstva deluje prej kot ne počasi. Zato ni običajno, da smo v zadnjem mesecu sledili vsaj dvema dobrima novicama v povezavi s hudodelstvi na tleh bivše Jugoslavije. V isti sapi pa je v prejšnjih mesecih preteklo jugoslovansko sfero razburkalo publicistično delo o zgodovini jugoslovanske košarke. Čeprav knjižna izdaja, na prvi pogled, nima nič skupnega s prvima dogodkoma, pa nazorno pokaže na vlogo športa v balkanskih kalvarijah. 29.07.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Narava sodniškega odločanja V zadnjem času so ozadja sodniškega odločanja predmet številnih javnih razprav in tudi raziskovalnih projektov. Kako sodniki najvišjih domačih in evropskih sodišč oblikujejo in sprejemajo  svoje odločitve? Ali sodniki odločajo le na osnovi formalnih pravnih virov ali pa pri odločanju upoštevajo tudi svoje subjektivno vrednostno prepričanje in izkušnje? 15.07.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Medvedek Srečko Slovenski prostor vsake toliko časa vznemiri takšna in drugačna prigoda z rjavim medvedom. Vsaj nekajkrat letno lahko beremo, kako se je rjavi medved sprehodil do smetnjaka bližnjega naselja ali kako je pobegnil po trku z osebnim avtomobilom. Večina nas naklonjeno spremlja prigode rjavih medvedov, saj nas če že ne drugega nasmejejo. 01.07.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Slovenija čez dvajset let V dneh pred dvajsetletnico obletnice sprejetja temeljne ustavne listine o samostojnost in neodvisnosti Republike Slovenije nas prevevajo veseli občutki, ki pa se mešajo z bridko realnostjo slovenske danosti. 17.06.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zlata dežela Ko se naključni obiskovalec sprehaja po slovenskih mestih, mu hitro padejo v oči številni plakati in posterji, ki mimoidoče vabijo k prodaji domače zlatnine. Plakati so še številnejši v manjših mestih in krajih daleč od slovenskega središča. Še več,  domači poštni nabiralniki se vsak teden polnijo z letaki različnih ponudnikov za odkup zlata. Tudi ulična tla so polna manjših letakov, ki ponujajo najboljše pogoje za odkup domače zbirke zlatega nakita in zlatih palic. 03.06.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravna (dis)kontinuiteta V zadnjih mesecih smo lahko opazovali padce nekaterih totalitarnih sistemov v severni Afriki. Ko pride do spremembe v naravi in kakovosti ustavnopravne ureditve,  je potrebno razjasniti ali se smejo veljavni pravni akti še naprej uporabljati tudi v novem demokratičnem pravnem sistemu. 20.05.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Človekove pravice v davčnih postopkih Davčno pravo in človekove pravice na prvi pogled nimata nič skupnega. Vendar sta obe področji utemeljeni v vertikalnem razmerju posameznika do državne oblasti. Klasično razumevanje človekovih pravic je usmerjeno na varstvo pravic posameznika v razmerju do državne oblasti. Enako tudi davčno pravo določa pravice in obveznosti posameznika do državnih organov. Zato je presenetljivo, da se davčni zavezanci že od vsega začetka ne poslužujejo prava človekovih pravic za varstvo svojih pravic v davčnih postopkih. 06.05.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropska konvencija o človekovih pravicah in njeno uresničevanje Sistem Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah je najbolj učinkovit in uspešen sistem za varstvo človekovih pravic na svetu.  Bolj uspešen ali vsaj enako učinkovit sistem za varstvo človekovih pravic zaman iščemo na vseh drugih celinah. Vendar ima tudi evropski sistem pomanjkljivosti, ker je v pravnem redu desetih do dvanajstih držav precej strukturnih težav pri uresničevanju sodb strasbourškega sodišča. 22.04.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič O Wikileaksu Prost dostop do informacij pogojuje učinkovito delovanje demokratične države ter uresničevanje temeljnih pravic, ki morajo biti spoštovane v vsaki družbi. Če javnost nima dostopa do ključnih informacij o delovanju državne oblasti, potem težko govorimo o svobodni demokratični družbi, ki temelji na načelih pravne države, varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, delitve oblasti in na objektivnih medijih. 08.04.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Razprava v Valladolidu Ko se sprašujemo in razmišljamo o izvorih pojma človekovih pravic, velikokrat prezremo dela pogumnih posameznikov, ki so živeli v turbulentnih časih in so se vsaj na filozofski ravni uprli nečloveškemu ravnanju državnega aparata in njegovih uradnikov. 25.03.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Univerzalnost človekovih pravic Vstaje zadnjih mesecev v arabskem svetu so znova obudile staro debato o univerzalnosti človekovih pravic. Ali so človekove pravice univerzalne, ter če so vse pravice univerzalne oziroma zgolj le nekatere? Arabske države običajno priznavajo veljavnost človekovih pravic, če ne nasprotujejo islamskemu pravu. V praksi slednje velikokrat pomeni, da državni organi izvršujejo oblast neomejeno in arbitrarno, človekove pravice pa ostanejo le črnilo na papirju. 11.03.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dosje Totalitarni režimi ohranjajo svojo moč na ustrahovanju običajnih prebivalcev in njihovem vohunjenju drug za drugim. Državni aparat mora nadzirati vse, kar se v državi dogaja. Prav nič mu ne sme uiti. Niti s kom ste tisti dan obedovali ali s kom ste šli zvečer na zmenek. Katero knjigo ali časnik prebirate ter kakšno glasbo poslušate oziroma igrate. 25.02.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prevlada globalizacije Evropski časniki so v zadnjih mesecih spet polni besed o globalizaciji. Vendar ne o njenih prednostih za evropska gospodarstva, kot smo bili že kar razvajeni prebirati v zadnjem desetletju. Tokrat se je večina avtorjev prispevkov razpisala o pasteh in nevarnostih globalizacije. Zakaj takšen zasuk v pisanju komentatorjev? 11.02.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravičnost in pravo Pravo vsebuje temeljne družbene vrednote in etična načela. Pravičnost je mogoče najdi v vseh družbenih plasteh. Je vrednota, ki naj bi urejala prav vsa družbena razmerja, tako zasebne kot tudi javne narave. Pravičnost tako pogojuje legitimnost preostalih družbenih pravil in utemeljuje nastanek, obstoj in prenehanje pravnih pravil. Pravičnost je nad pravom. Vse pravne norme naj bi smiselno zasledovale pravičnost, in naj jo ne bi omejevale. Zakon oziroma postopanje državnih oblasti, ki niti v najmanjši meri ne sledi vsebinski pravičnosti, lahko izgubi pravno veljavnost. 28.01.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič O (ne)ustavnih pristojnostih predsednika republike Institut predsednika republike sodi med najpomembnejše položaje v slovenskem ustavnopravnem redu. Predsednik države predstavlja Republiko Slovenijo tako navzven kot navznoter. V našem ustavnopravnem sistemu naj bi predsednik republike izvrševal samo simbolične pristojnosti, bolj ali manj brez obvezujoče pravne narave. 14.01.2011
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pet pred dvanajsto v Abjeiji Na afriškem kontinentu ljudje zaskrbljeno pričakujejo začetek novega desetletja. Še posebno negotovo pa ga pričakujejo v južnem Sudanu, kjer je za drugo januarsko nedeljo razpisan referendum o samostojnosti in neodvisnosti južnega – pretežno krščanskega - dela Sudana.  Na referendumu pa ne bo šlo zgolj za odločanje o samostojni državi južnega Sudan, ampak za mnogo več. 31.12.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Otroštvo države Čez nekaj dni bomo praznovali okrogli jubilej plebiscitne odločitve slovenskega naroda za samostojno in neodvisno slovensko državo. Dvajsetletnico slovenske države. Obletnico, ko naj bi slovenska država zaznamovala nekakšen prehod iz učnih let v najbolj ustvarjalna leta njenega obstoja. Kljub temu pa v dneh pred praznovanjem v slovenskem javnem prostoru prevladuje vsesplošno nezadovoljstvo, nejevolja, zaskrbljenost, negodovanje in ravnodušje nad stanjem v katerem se je znašla slovenska država. 17.12.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Rojstvo države Dvajset dni pred dvajseto obletnico plebiscita o samostojni neodvisni Sloveniji. Letošnji december zaznamuje dvajset let od skoraj soglasne odločitve slovenskega naroda za samostojno in neodvisno slovensko državo. Rojstvo države, ki je sledilo padcu totalitarnih režimov v Srednji Evropi, verjetno najbolj simbolizira rušenje berlinskega zidu in žametna revolucija v takratni Češkoslovaški, ki jima je postopoma sledil padec preostalih totalitarizmov v srednji Evropi, tudi v Sloveniji.
03.12.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavna pritožba: temelj svobodne demokratične družbe Pisalo se je leto 1990. Slovenski ustavnopravni red pred letom 1991 ni dovoljeval vložitve ustavne pritožbe zoper posamične akte državnih organov, zaradi kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Človekove pravice posameznikov niso bile zagotovljene in varovane, zaradi česar je prihajalo do številnih zlorab in arbitrarne uporabe pravnih pravil. Posamezniki so v sodnem sistemu zaman iskali varuha, ki bi jim varoval temeljne pravice in svoboščine. 19.11.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravica do referenduma kot neusahljivi vir slovenske državnosti V zadnjih letih so predlagatelj vložili kar nekaj zahtev za razpis zakonodajnih referendumov. V štirih zadevah pa je Ustavno sodišče RS prepovedalo odločanje državljanov na referendumu, saj naj bi z morebitno zavrnitvijo zakonov nastale protiustavne posledice. Ustava RS sicer ne določa pravice do referenduma neposredno, vendar v 3. členu določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ter v 44. členu določa, da imajo državljani pravico do neposrednega in posrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. 05.11.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič O pravnem izobraževanju in učiteljih prava V zadnjih tednih so študijske klopi slovenskih pravnih fakultet zopet zapolnili novi nadebudni študentje.  V študijske klopi so prišli s takšnimi in drugačnimi pričakovanji, vsekakor pa z upanjem, da bodo študij čez nekaj let uspešno zaključili in si nato poiskali zaposlitev, ki jim bo omogočila človeka dostojno življenje ter ustvarjanje družine.  22.10.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Donkihotski boj sodnika Garzona Madrid. Poznopoletni dan. Pred španskim Vrhovnim sodiščem se je zbralo nenavadno veliko število novinarjev in običajnih ljudi. Sodni senat Vrhovnega sodišča na zaprti seji obravnava obtožni predlog zoper svojega kolega, sodnika Baltasarja Garzona, ki naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja. Ne gre za obravnavo običajne in rutinske zadeve. Daleč od tega. 08.10.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Himna Slovenije je Zdravljica in ne samo njena sedma kitica Konec letošnjega leta bomo praznovali dvajseto obletnico slovenske države. Zdravljica dr. Franceta Prešerna kot himna Slovenije sodi med simbole, ki izražajo pripadnost slovenskemu narodu in državi podobno kot preostali simboli Slovenije, kot sta slovenska zastava in grb. 24.09.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dan v mestu Iskanje nečesa boljšega tako v poklicnem kot v zasebnem življenju sodi v bistvo človekovega bivanja.  Naša zahodna soseda je že vsaj nekaj desetletij obljubljena tarča ljudi iz gospodarsko manj razvitih in manj demokratičnih dežel, ki prihajajo v italijanska mesta, v upanju, po nečem višjem ter boljšem življenju zase in za svoje družine. Vendar revne priseljence že dolgo časa ne sprejemajo z odprtimi rokami. Italijanska mesta pa so prav zaradi različnih priseljevanj postala in postajajo vse bolj kulturno različna in bogata ter se tako spreminjajo iz leta v leto. 10.09.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pogled naprej V ponedeljek so Študijski center za narodno spravo, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v Štanjelu zaznamovali 23. avgust, vseevropski dan spomina na žrtve vseh treh totalitarnih režimov. Slovenija je edina članica Evropske unije, kjer smo ljudje v preteklem stoletju trpeli zaradi vseh treh totalitarnih režimov – fašizma, komunizma in nacizma. 27.08.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Saga o dvojezičnih topografskih napisih na avstrijskem Koroškem Simboli v življenju posameznika in vsakokratni družbi pomenijo veliko. Simboli posameznega naroda pomenijo še veliko več. Pojavljajo se v različnih oblikah in na več načinov. Običajno so simboli prikazani kot predmeti in liki, ki predstavljajo določen pojem. Topografski napisi v slovenskem jeziku nevede simbolizirajo obstoj slovenskega jezika in slovenskega naroda. Zato tudi topografski napisi v slovenskem jeziku izven ozemljskih meja slovenske države na nek način simbolizirajo prisotnost slovenskega naroda na določenem geografskem področju in prenašajo sporočilo o njegovih kulturnih koreninah. 13.08.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo in izbira spola otroka V današnjem vse bolj prepletenemu svetu si ljudje vse bolj želijo sami sprejemati najpomembnejše odločitve v svojem življenju. Mednje vsekakor sodi tudi rojstvo otroka. Do sedaj je v slovenski družbi veljalo pravilo, da starši nimajo pravice izbrati spola svojemu otroku. Ureditev je podobna tudi drugod po svetu. 30.07.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič O verski nevtralnosti, prisotnosti razpel in praznih zidovih v javnih šolskih prostorih Prisotnost razpel oziroma križev v javnih šolskih prostorih v zadnjih letih v večini evropskih držav buri duhove, tako državne in cerkvene, kot med običajnimi ljudmi. Le malo sodnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice najde takšen odmev v javnem prostoru evropskih držav, kot ga je odločitev v zadevi Lautsi v. Italija (Appl.no. 30814/06). 16.07.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Oddaljenost dveh sosed Da pridemo do srčike florentinskega bistva, se je potrebno iz turistično nagnetenih ulic preseliti v tiste mestne četrti, kjer Florentinci živijo vsakdanje življenje, neprizadeto ob tisočerih vzdihljajih obiskovalcev nad arhitekturnimi in pokrajinskimi lepotami največjega toskanskega mesta. V takšnem okolju se ponuja tudi čas za razmislek o nekaterih globljih vprašanjih, kot so na primer medsebojni odnosi med sosedskima narodoma in deželama ob obalah severnega Jadranskega morja. Z drugimi besedami, o odnosih  med italijansko in slovensko državo. 02.07.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Doseženo soglasje o opredelitvi hudodelstva agresije V jutranjih urah po uvodnih tekmah svetovnega nogometnega prvenstva je mednarodni skupnosti, malce severneje na afriškem kontintentu, v ugandski prestolnici Kampala, uspel veliki met, po katerem si bomo tudi lahko zapomnili letošnje leto. Po desetletjih nesoglasij, je prejšnjo soboto zgodaj zjutraj na prvi pregledni konferenci držav pogodbenic Rimskega statuta, sto enajst držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, končno našlo soglasje o pravni opredelitvi hudodelstva agresije. Z drugimi besedami, sodišče bo s pričetkom svoje pristojnosti čez sedem let lahko preganjalo fizične osebe, ki bodo storile hudodelstvo agresije. 18.06.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Portret Dorian Graya v Arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško V zadnjem mesecih se v slovenskem javnem prostoru kot tudi med večino slovenskih mednarodnih javnih pravnikov ustvarja enoumje, ki brez kritične distance sporoča, da naj bi bil Arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Hrvaško odličen iz vidika mednarodnega prava. Nekako vse skupaj spominja na protagoniste romana Slika Doriana Gray izpod peresa irskega pisatelja Oscarja Wilda, kjer Dorian Gray proda svojo dušo v zameno na večno mladost. 28.05.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Po florentinskih otroških poteh Na stezicah in ulicah Firenc ni mogoče opaziti veliko otrok. Ko se naključni sprehajalec premika skozi ozke florentinske ulice, le redkokdaj naleti na florentinske družine z mladimi otroci, kaj šele na večje skupine otrok. Tudi otroška igrišča in zelenice je vsaj v osrednjem delu potrebno iskati s povečevalnim steklom. Ko pa slučajno naletiš nanje, opaziš, da jih zasedejo prej brezdomci kot pa otroci z družinami. Tudi otroški vrtci se skrivajo nekje za renesančnimi fasadami impozantih mestnih vil. Domačini pripovedujejo, da slednje ni nič nenavadnega, ter da gre za pač zrelo mesto, ki je pisano na kožo življenju odraslih človeških bitij. 13.05.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljena dežela V poletnem času, ko pričenjajo množice obiskovalcev svoj »desant« na toskanska mesta, mesteca in vasice, obljubljena dežela ponuja dom obiskovalcem, ki so si v osrčju njenih mest in pokrajine, iz političnih in ekonomskih razlogov poiskali svoj drugi dom. Afriške priseljence se srečuje na vsakem koraku, v skoraj vsaki mestni četrti v Firencah, Livornu, Pisi in drugih toskanskih mestih. Kitajski in pakistanski priseljenci počasi zavzemajo Prato. Odkar sta Romunija in Bolgarija članici Evropske Unije, tudi število priseljencev iz teh držav silovito narašča. 09.04.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Divji zahod in prevzemanje družbene odgovornosti V letu, ko se slovenska družba vse bolj spreminja v divji zahod, ko je bolj kot uresničevanje načela vladavine prava pomembno, kdo prej potegne pištolo in pritisne na sprožilec medsebojnega uničevanja, sta nujno potrebni beseda ali dve o prevzemanju odgovornosti. Družbene odgovornosti namreč. 12.03.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič FEANTSA v. Slovenija: Ali mora Republika Slovenija vsakomur zagotavljati pravico do stanovanja? V prejšnjem tednu je postala javno dostopna septembrska odločitev Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope (v nadaljevanju: Evropski odbor), ki je v zadevi Fédération européenne des Associations nationales travaillant avec les Sans-abri (FEANTSA) v. Slovenija ugotovil, da stanovanjska politika Republike Slovenije postavlja najemnike nekdanjih družbenih stanovanj v negotov položaj, ker jim ne zagotavlja učinkovitega uveljavljanja pravice do nastanitve. Evropski odbor ugotovil, da je Republika Slovenija inter alia kršila 1. in 3. odstavek 31. člena (pravica do nastanitve) Evropske socialne listine. 12.02.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Premislek o varstvu dela v slovenski ustavi Ob množičnem propadanju in zapiranju nekoč gonilnih konjev slovenskega gospodarstva in zadnjih množičnih odpuščanjih, se zdi pravi čas zapisati besedo ali dve o normativni vrednosti tretjega poglavja slovenske ustave o gospodarskih in socialnih razmerjih, še posebej 66. člena ustave, ki govori o varstvu dela. 29.01.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič (Ne)upravičenost odločitve Mednarodne nogomentne zveze (FIFA) v zadevi Adriana Mutuja V današnjem času se zdi, da se skoraj nobena športna panoga ne more izogniti dopinškim škandalom. Tudi nogomet ni izjema. Med priljubljene debatne teme zimskih večerov domačinov v Firencah sodijo dogodki povezani z edinim florentinskim nogometnim prvoligašem, Fiorentino. 15.01.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prihodnost Evropskega sodišča za človekove pravice Evropsko sodišče za človekove pravice nadzoruje spoštovanje Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sedeminštiridesetih državah Sveta Evrope, ki jih Konvencija pravno zavezuje. V teh sedeminštiridesetih držav živi približno 800 milijonov ljudi. V letu 2008 je Evropsko sodišče prejelo 50.000 zahtev za obravnavo, pri čemer znaša trenutni sodni zaostanek okrog 115.000 nerešenih zadev. 01.01.2010
prof. dr. Jernej Letnar Černič Evropska unija in razvoj podsaharske Afrike Svetovna finančna kriza je bolj ali manj precej prizadela vse države. Vendar pa se je kriza izkazala še posebno pogubno za skupino ranljivih in politično nestabilnih držav v podsaharski Afriki. Tem državam so skupne nedelujoča institucionalna infrastruktura in prisotnost konfliktov. Kljub visoki gospodarski rasti v zadnjih petih letih, pa so te afriške države oslabile predvsem nihanje cen nafte in hrane. Za večino držav podsaharske Afrike je Evropska unija primarni donator, trgovinski partner, vir tujih neposrednih naložb in navsezadnje glavna migracijska destinacija. 11.12.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Železna zavesa, totalitaristična hudodelstva in ustavne spremembe V ponedeljek smo praznovali dvajsetletnico padca berlinskega zidu, ki poleg poljske okrogle mize zaznamuje začetek demokratičnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi. Pri nas bomo dvajsetletnico demokratičnih sprememb zabeležili šele aprila prihodnje leto, ko bo minilo dvajset let od prvih demokratičnih in večstrankarskih volitev. Čeprav je bilo v dvajsetih oziroma devetnajstih letih od začetka demokratičnih sprememb veliko postorjenega, pa temno poglavje slovenske polpretekle zgodovine ostaja še naprej priprto. 13.11.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo, družba in javna dobrobit Pravo je del družbe in družba je del prava, zato pravo v marsičem odraža slabosti in prednosti vsakokratne družbene plasti. Pravo in pravniški poklic sta od začetkov človeške civilizacije notranje povezana z delovanjem državnega oblastvenega aparata. Pravo in pravnike so v preteklosti pogosto zlorabljali za opravičevanje hudodelstev in drugih moralno sprevrženih dejanj oblasti, ki niso imela in nimajo nič skupnega z delovanjem pravne države in spoštovanjem temeljnih pravic. 30.10.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pasti davčne oaze v Prekmurju Ministrstvo za lokalno samoupravo je v preteklem tednu javnosti predstavilo predlog zakona za razvojno podporo Prekmurju v obdobju med letoma 2010 in 2015. Zakon naj bi prinašal ukrepe za razvoj podjetništva in gospodarske konkurenčnosti v Prekmurju, saj naj bi preko davčnih olajšav ustvaril nekakšno davčno oazo, ki bi pritegnila gospodarske družbe, da preselijo svoj sedež v prekmursko regijo. Čeprav gre nekatere dele zakonskega predloga pozdraviti, se zdi, da bo predlog bolj kot navadnim ljudem koristil korporativnemu sektorju, kar pa je v nasprotju s poglavitnim ciljem zakona, ki naj omogoča - ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest. 16.10.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Ustavne spremembe, človekove pravice in slovenski javni prostor V slovenskem javnem prostoru v zadnjih mesecih lahko zasledimo različne predloge in komentarje le-teh za spremembo Ustave RS. Čeprav so predlagatelji predstavili vrsto predlogov za spremembe in dopolnitev ustave, pa predlagane vsebine ne predvidevajo morebitnih sprememb v njenem drugem poglavju, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine. 02.10.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Stranpoti mednarodnega kazenskega sodstva Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo je v ponedeljek obsodilo nekdanjo tiskovno predstavnico glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, Florence Hartmann, na denarno kazen 7.000 evrov, ker naj bi javnosti razkrila dokumente zaupne narave. Hartmannova je javnosti razkrila poudarke iz zaupnih dokumentov Vrhovnega obrambnega sveta iz Beograda, ki se nanašajo na starejši odločitvi Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, da zadrži zase nekatere ključne dokumente, ki dokazujejo neposredno odgovornost srbskega vojaškega vodstva za genocid v Srebrenici. 18.09.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova pravila pri odkrivanju dopinških kršitev: primer Claudie Pechstein V poletnih mesecih se običajno v različnih športih vrstijo številna svetovna prvenstva. Tudi letošnje poletje ni bilo izjema, pri čemer sta bila glavne pozornosti deležna svetovno prvenstvo v plavanju v Rimu in svetovno prvenstvo v atletiki v Berlinu. 04.09.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družbena odgovornost gospodarskih družb v Sloveniji (II.) Eden od predlogov za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb v Sloveniji je priprava nacionalne strategije, ki bi določila poglavitne smernice za razvoj družbene odgovornosti v prihodnjih letih. Predlog je bil nemudoma pospremljen s prenekaterimi očitki, da država ne more omejevati svobodne podjetniške pobude in tržnega gospodarstva. 21.08.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Družbena odgovornost gospodarskih družb v Sloveniji (I.) V Sloveniji se vse premalo govori o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, čeprav jo vse večje število družb postopoma vključuje v svoje delovanje in poslovanje. Pojem družbene odgovornosti od gospodarskih družb zahteva, da se bolj dejavno vključujejo v skrb za delovno in osebno zadovoljstvo zaposlenih, pa tudi v skrb za delovanje ožje in širše skupnosti. 07.08.2009
prof. dr. Jernej Letnar Černič Uveljavljanje odgovornosti gospodarskih družb pri kršenju človekovih pravic Da so gospodarske družbe, predvsem transnacionalne, v nerazvitih državah tretjega sveta in tudi drugod, vsakodnevno vpletene v kršenje temeljnih človekovih pravic, ni kakšno posebno spoznanje. Bolj pomembno je, ali in na kakšen način nacionalni in mednarodni pravni redi ponujajo odgovore za uveljavljanje pravne odgovornosti družb za domnevne kršitve človekovih pravic. 24.07.2009
prof. dr. Matej Avbelj Zakonodajnopravna služba Državnega zbora kot glas javnega razuma

Splošna in nemara celo strokovna javnost sta povsem prezrli nov zakonodajni trend, ki se je v Sloveniji razbohotil zlasti v času aktualne oblasti. Zakonodajni predlogi so bili že v preteklosti – ne glede na barvo oblasti – pripravljeni vse prej kot optimalno, tako nizkega nivoja, kot ga lahko spremljamo danes, pa slovenska parlamentarna realnost še ni doživela. Neredko gredo stvari že tako daleč, da samo še zakonodajnopravna služba Državnega zbora (ZPS) ostaja kot edini glas javnega razuma.

22.07.2024 00:52
dr. Jaka Cepec O razliki med ocenjeno vrednostjo in dejansko doseženo ceno

V slovenskem pravnem okolju velja stereotip, da smo pravniki slabi matematiki in da zelo slabo razumemo ekonomijo in statistiko. Sam sem sicer prepričan, da to ne drži in da je pravo zaradi svoje abstraktnosti zelo podobno matematiki. Številni pravniki so tudi odlični matematiki. Po drugi strani pa menim, da je v formalnem izobraževanju pravnikov še vedno premalo poudarka na ekonomskih in poslovnih vsebinah, kar pogosto vodi v pomanjkanje znanja o osnovnih konceptih ekonomije in predvsem poslovnih financ.

18.07.2024 05:26
Zoran Skubic Pripoved o pozabljenih zaslugah, zbledelem spominu in prigodi o prikrajšanem ponosu spečega leva: nekaj utrinkov iz slavne naše (pomorske) zgodovine (1. del)

Zdaj, ko vsak dan vse večje morje pločevine roma prek slovenskih transverzal na jug, iščoč čedalje dražjo senco vse bolj izginjajočega šarma primorskih mest, je čas tudi za refleksijo. Pa ne le o tem, zakaj je v našem večno obleganem obmorskem biseru Piranu zasoljeno ne samo morje, marveč vsako leto vse bolj tudi nadomestilo za tisti vse bolj borni prostor, namenjen parkiranju. Res, slovenska obala pregovorno resda ni ena daljših, sploh v primerjavi z nabrežji, ki krasijo obe naši obmorski sosedi, a to seveda nikakor ne pomeni, da Slovenija ni pomorska država. Že dejstvo, da imamo v Kopru lastno (toplovodno) pristanišče, je z gospodarskega stališča neprecenljivo,[1] kajti ne pozabimo, levji delež trgovine je in bo tudi v prihodnje potekal prav po (po)morskih poteh,[2] manj po cestah, nikakor pa ne po zraku. A kdo so vsi tisti, ki nosijo kar precej zaslug, da smo Slovenci (p)ostali pomorski narod, pa se njihovo ime (tudi) v tej povezavi omenja bolj redko, če se seveda sploh. Slava je sicer pregovorno kratkega veka, a resničnih odlik vseeno ni mogoče docela izbrisati. Kar sledi, je krajša predstavitev usode vsaj treh od tovrstnih mož.

15.07.2024 14:30
prof. dr. Miro Cerar Šport, pravo in civilizacija

Pravo je eden pomembnejših pokazateljev razvitosti človeške družbe oziroma civilizacije. Z vpogledom v zgodovinske in aktualne pravne ureditve lahko v dobršni meri ujamemo duh časa. Količina in struktura pravnih norm nam kaže enostavnost ali kompleksnost družbene organizacije. Pravne panoge in področja nas opozarjajo, katere družbena področja in dejavnosti so v nekem času v ospredju. Vsebina pravnih norm nam pove, ali je družba bolj avtoritarna ali demokratična ter koliko je konfliktna, pri čemer nam bolj ali manj krute in stroge sankcijske določbe kažejo tudi stopnjo družbene humanosti. Dvajseto stoletje in začetek tega stoletja se v pravu med drugim odražata tudi v porastu pomena in obsega športnega prava. Šport se je namreč prav v tem času izrazito profesionaliziral in razvil celo v hitro rastočo globalno industrijo. V nadaljevanju strnjeno predstavljam nekaj svojih splošnih misli o civilizacijskem pomenu športa in športnega prava.

08.07.2024 10:46
dr. Sara Ahlin Doljak Pomen in vrednote v odvetništvu

Konec junija sem se srečala na prijetnem klepetu z bivšimi študenti prava. Srečanje še danes odzvanja v meni. Nekateri so mi zaupali, da zapuščajo odvetništvo. Začudenje na mojem obrazu je izzvalo, da so začeli naštevati razloge.  Njihove pritožbe so dajale občutek, da zanje odvetništvo nima smisla, da jim daje občutek izoliranosti, splošno mnenje pa je, da je odvetništvo pretežko, z malo ali nič možnosti za izpolnjujoče in zdravo življenje.

04.07.2024 00:07
dr. Sabina Zgaga Markelj Spet diši po poletju

Kljub letošnjemu čudnemu vremenu, ki na žalost skozi leta postaja običajno in ki nam odreka počasen in prijazen preskok iz zime v pomlad in poletje, je bilo v juniju občasno vseeno mogoče občutiti tople in bleščeče sončne žarke, ki nas vabijo ven, v delo in igro. Sedaj pa lahko res že čutimo vročino poletja in daljše, svetle večere. Kar letos ni samoumevno.

01.07.2024 01:51
Miriam Seliškar Sončni dnevi

Seveda! Vsi, ki ste stavili, da bo imela junijska kolumna prav tak naslov, ste uganili. Da ne bo pomote, kot že zapisano, nagrad ne bomo podeljevali.

27.06.2024 10:07
prof. dr. Matej Avbelj Odločanje Ustavnega sodišča po uradni dolžnosti

30. maja je Ustavno sodišče izdalo dopolnilno odločbo in sklep U-I-8/24. Z njo je na eni strani vsaj začasno razrešilo problem protiustavno sramotno nizkih plač slovenskih sodnikov. Na drugi strani pa je svoj epilog dobilo tudi nadvse zavržno ravnanje drugih dveh vej oblasti, ki odločbe Ustavnega sodišča z dne 1. 6. 2023 U-I-772/21, v kateri je bila ugotovljena protiustavnost sodniških plač, kljub poteku roka za njeno uresničitev vse do danes nista implementirali. Rezultat, ki ga je tokrat doseglo Ustavno sodišče, je brez dvoma hvalevreden. Toda ali je bila pot do njega pravno prepričljiva?

24.06.2024 03:51
dr. Jaka Cepec Nepopravljiva škoda

V času pandemije se je v javnosti in stroki veliko govorilo o škodljivih, celo katastrofalnih vplivih zaprtja šol, še najbolj na osnovnošolske otroke, predvsem tiste iz manj spodbudnih socialnih okolij. Številni strokovnjaki so poudarjali, da ima šola tako izobraževalni kot socialni pomen, in opozarjali, kakšno škodo je zaprtje šol povzročilo tem generacijam otrok; zelo pogosto se je uporabljala besedna zveza nepopravljiva škoda. Uvedeno je bilo šolanje na daljavo, kar pomeni, da so bile šole sicer fizično zaprte, izobraževanje pa je potekalo vsaj na daljavo.

20.06.2024 09:36
Zoran Skubic Pravo v vojni: črtica o poslušnem umu in (preveč) ubogljivem telesu

Včasih morda res ni najboljše, če si preveč izobražen. Ker nisem pristranski samo do prvin prava, temveč tudi do področja zgodovine, zlasti do obdobja tik pred (pred)prejšnjim fin de sièclom in tam nekje do konca tridesetih let prejšnjega stoletja, me vseeno marsikateri časovno gledano niti ne toliko nedaven družbeni pojav še vedno malodane presune. Ni kaj, tudi sam prepogosto vsaj v podzavesti podležem mantri, da je moderni človek pač zenit stvarstva in da so današnje šege in navade edino merilo sodobne civilizacije (vobče). Pa še zdaleč ni tako. V zgodovini nikakor. Marsikdo bi se pridušal, da še danes ne, in to ne samo za nas, ki imamo to srečo, da smo se rodili na vseeno dokaj privilegiranem ozemlju »bližnjega zahoda«. A čeprav se štejem za razmeroma razgledanega, ravnodušnega, in kar zadeva pogled nazaj in naprej, dokaj uravnoteženega opazovalca družbene stvarnosti, me je ob prebiranju pravnega prispevka izpred nekoliko več kot stoletja vseeno presunila naslednja trditev pravnika (četudi je bila izrečena sredi tedaj še prve »velike vojne«): »Die Militärbehörde kann selbständig über den Körper des Soldaten verfügen!«

17.06.2024 00:25
prof. dr. Miro Cerar Tehnologija, umetna inteligenca in česa si želimo Znanstveni in tehnološki napredek naj bi bil v temeljnem etičnem pogledu verjetno smiseln predvsem zato, ker naj bi ljudem lajšal življenje in dvigal njegovo kakovost. Seveda pa v zvezi s tehnološkim napredkom nimajo vsi takšnih predstav. Nekateri vidijo njegov smisel predvsem v krepitvi zmožnosti za ekonomsko, politično, vojaško in drugačno dominacijo. Tudi umetna inteligenca naj bi nam pomagala k lažjemu in kakovostnejšemu življenju. Toda za razliko od tako mislečih, se ji danes nekateri mrzlično posvečajo zgolj zaradi neustavljive znanstveno-raziskovalne radovednosti, drugi pa zato, da bi z njeno pomočjo dosegli večje ekonomske koristi ter različne oblike prevlade nad drugimi subjekti in nad družbo kot celoto, pri čemer ti »drugi« najpogosteje manipulirajo z vsemi ostalimi. 10.06.2024 09:42
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Sodniške plače: neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča in vprašanje stopnjevanja sankcij

Ker zakonodajalec in Vlada nista izvršila lanske odločbe Ustavnega sodišča o protiustavno nizkih plačah rednih sodnikov, se je z dopolnilno odločbo Ustavno sodišče včeraj odločilo za neobičajno radikalno potezo. Stopnjevalo je sankcije in samo določilo začasen delni način izvršitve izplačila povišanih plač do zakonodajalčeve celostne uskladitve protiustavnega stanja z Ustavo. Takšna odločitev je ob intenzivnih razpravah med sodniki in sodnicami zorela dalj časa. Sprejeta je bila s petimi glasovi proti trem, pri čemer nas je šest podalo svoja ločena mnenja, preostala dva sodnika pa sta se jim pridružila. Poleg vprašanja ustavno skladne ravni plač rednih sodnikov, ki je samo po sebi pomembno vprašanje, ta odločitev obenem odpira nekatere še bolj temeljne dileme ustavnega prava v zvezi s spoštovanjem odločitev ustavnih sodišč. Nanje sem se osredotočil v svojem pritrdilnem ločenem mnenju, ki ga povzemam v nadaljevanju. Prepričan sem, da bosta ta primer in ta odločitev Ustavnega sodišča v prihodnje našla pot v predavalnice pravnih fakultet in učbenike ustavnega prava.

06.06.2024 11:02
dr. Sara Ahlin Doljak Občutek za sočloveka v družinskem pravu

Občutek za sočloveka v družinskem pravu omogoča pravično in človeka dostojno ravnanje v okviru zakonodaje, ki ureja družinske odnose. Prav tako postavlja v središče človeške odnose, čustva in dobrobit vpletenih strani.

06.06.2024 01:50
dr. Sabina Zgaga Markelj Po dolgem času

V tednu pred prvomajskimi počitnicami smo se z družino odpravili na krajši dopust v London. Prvič po letu 2017 in prvič s hčerko. V teh letih se je zgodilo veliko, pri nas doma prihod hčerke, na svetovni ravni pandemija, v Londonu nekaj napadov s kislino, zamenjava vladarja, brexit … V najinem nekdanjem hotelu sta v vmesnem času menda (glede na novice) prebivala tudi ruska agenta, povezana z afero Novičok. To – poleg potrebe po konkretnem zajtrku – je vsekakor narekovalo izbiro drugega hotela. Za hčerko je bilo to prvo potovanje z letalom, in ker je nekaj časa možnost letenja odklanjala, sem bila res srečna, da smo ga izpeljali brez težav. Na mojo srečo na splošno trpežno prenaša prevoze ter z navdušenjem sprejema vse novo in doživeto. Razen čakanja … Seveda s pravo kombinacijo in odmerki znamenitosti, počitka, hrane in igral. Sama sem to potovanje pričakala z navdušenjem in z resničnim olajšanjem, da smo se dejansko nekam premaknili z letalom – da je to po pandemiji še mogoče. Večkrat se mi je namreč zdelo, kot da nikoli več nikamor ne bomo šli.

03.06.2024 01:37
Miriam Seliškar Oblačni dnevi

Ja, od aprilske kolumne se je vreme nekoliko popravilo. Kaj res? Očitno je aprilu nekdo pozabil povedati, kje je njegovo mesto na koledarju, in pač malo zamuja. Po vseh teh letih bi se sicer lahko že naučil in zresnil, ampak tudi če ne, bo čisto v redu. Če drugega ne, nam daje hvaležno temo, ko nastopi nekoliko mučna tišina v družbi ali v dvoje.

30.05.2024 09:59
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.