c S
Doseženo soglasje o opredelitvi hudodelstva agresije
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
18.06.2010 V jutranjih urah po uvodnih tekmah svetovnega nogometnega prvenstva je mednarodni skupnosti, malce severneje na afriškem kontintentu, v ugandski prestolnici Kampala, uspel veliki met, po katerem si bomo tudi lahko zapomnili letošnje leto. Po desetletjih nesoglasij, je prejšnjo soboto zgodaj zjutraj na prvi pregledni konferenci držav pogodbenic Rimskega statuta, sto enajst držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, končno našlo soglasje o pravni opredelitvi hudodelstva agresije. Z drugimi besedami, sodišče bo s pričetkom svoje pristojnosti čez sedem let lahko preganjalo fizične osebe, ki bodo storile hudodelstvo agresije.

Mednarodno kazensko sodišče v Den Haagu ima sicer že pristojnost nad hudodelstvom agresije (5. člen Statuta MKS), vendar do sedaj dejanje agresije še ni bilo opredeljeno, kot tudi ni bil določen postopek za pričetek pristojnosti Sodišča. Ne gre dvomiti, da sodi hudodelstvo agresije med najbolj barbarska dejanja zoper človečnost, zaradi česar je bila njegova opredelitev nujno potrebna. Veliko strokovnjakov je dvomilo, da lahko države pogodbenice Rimskega statuta na dvotedenski konferenci v Kampali najdejo soglasje o elementih dejanja agresije. Vendar je mednarodni skupnosti tokrat le uspel velik dosežek. Pri iskanja soglasju o opredelitvi agresije je svoj delež v mozaiku pristavila tudi Slovenija, ki je v zadnji fazi pogajanj predstavila svoj amandma, ki je navsezadnje pripomogel tudi h končni opredelitvi kaznivega dejanja agresije.

Pregledna konferenca držav pogodbenic Rimskega statuta je tako sprejela resolucijo (RC/Res.4), ki v Rimskem statutu dodaja 8bis. člen, ki prvem odstavku določa, da 'v tem statutu pomeni “hudodelstvo agresije” načrtovanje, pripravo, začetek ali izvršitev, s strani osebe na položaju (a person in a position), ki učinkovito nadzoruje ali usmerja politično ali vojaško delovanje države, dejanja agresije, ki glede na naravo, težo in obseg, pomeni očitno ('manifest') kršitev Ustanovne listine Združenih narodov' (prevod avtorja). V drugem odstavku 8bis. člena, pa še določa, da 'v tem statutu pomeni “dejanje agresije” uporabo oborožene sile s strani države zoper suverenost, ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost druge države, ali na kakršenkoli drug način, ki bi bil nezdružljiv z Ustavno listino Združenih narodov.' (prevod avtorja).

Države pogodbenice Rimskega statuta so na pregledni konferenci sprejele tudi elemente kaznivega dejanja agresije, ki so naslednji:

1. Storilec je načrtoval, pripravil, sprožil ali izvršil dejanje agresije.
2. Storilec je kot odgovorna oseba učinkovito nadzoroval oziroma usmerjal politično ali vojaško delovanje države agresorja.
3. Dejanje agresije - uporaba oborožene sile s strani vsakokratne države zoper suverenost,
ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti druge države, ali na kakšen drug način, ki bi bil v neskladju z Ustanovno listino Združenih narodov - je bilo storjeno.
4. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, da je takšna uporaba oborožene sile v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov.
5. Dejanje agresije pomeni glede na njeno naravo, težo in obseg, očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov.
6. Storilec se je zavedal dejanskih okoliščin, ki pomenijo očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov.

Za primerjavo, Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1) omenja kaznivo dejanje v svojem posebnem delu v štirinajstem poglavju (kazniva dejanja zoper človečnost). 103. člen KZ-1 sicer ne opredeljuje agresije, vendar določa, da 'kdor stori dejanje agresije, opredeljeno v skladu z mednarodnim pravom, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.' Ko bo RS ratificirala amandmaje k Rimskem statutu, bo verjetno potrebna sprememba Kazenskega zakonika v 103. členu.

Mednarodno kazensko sodišče bo lahko izvajalo svojo pristojnost za kaznivo dejanje agresije v skladu s 13. členom (a) in (c) Statuta mednarodnega kazenskega sodišča. Ta člen v odstavkih (a) in (b) določa, da sodišče lahko izvaja pristojnost nad hudodelstvi določenimi v Statutu, če (a) država pogodbenica v skladu s 14. členom seznani tožilca s situacijo, v kateri naj bi bilo storjeno eno ali več takšnih kaznivih dejanj; ter če (c) je tožilec začel preiskavo glede takšnega kaznivega dejanja v skladu s 15. členom.

Države pogodbenice so se na pregledni konferenci dogovorile, da bodo pričele s pristojnostmi Mednarodnega kazenskega sodišča na dejanjem agresije takoj, ko bo to mogoče (6. odstavek preambule). Novo sprejeta člena 15bis (3) in 15ter (3) natančneje določata, da bodo države pogodbenice o pogojih za pričetek pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča ponovno odločale leta 2017. Omenjena člena namreč določata, da bo Mednarodno kazensko sodišče lahko izvajalo pristojnost nad hudodelstvom agresije v skladu z odločitvijo, ki naj se sprejme po 1. januarju 2017. Odločitev o pogojih za pričetek pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča bo morala biti v skladu s 3. odstavkom 121. člena Statuta Mednarodnega kazenskega sodišča sprejeta z dvotretjinsko večino držav pogodbenic.

Sodišče bo tako časovno pristojno za obravnavanje hudodelstva agresije po enem letu od ratifikacije sprememb Rimskega statuta s strani vsakokratne države članice oziroma po potrditvi sprememb s strani tridesetih držav članic. V najboljšem primeru to pomeni, da mora vsaj trideset držav pogodbenic do 1. januarja 2016 ratificirati amandmaje o dejanju agresije, da bo potem lahko Sodišče začelo preganjati in obravnavati dejanja agresije v letu 2017.

Četudi so države pogodbenice odložile pregon hudodelstva agresije na leto 2017, pa pomeni opredelitev hudodelstva agresije velik korak naprej v razvoju mednarodnega kazenskega prava pri preprečevanju dejanj agresije in v boju za pravičnost ter zoper nekaznovanost storilcev hudodelstev zoper človečnost.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.