c S
O (ne)ustavnih pristojnostih predsednika republike
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
14.01.2011 Institut predsednika republike sodi med najpomembnejše položaje v slovenskem ustavnopravnem redu. Predsednik države predstavlja Republiko Slovenijo tako navzven kot navznoter. V našem ustavnopravnem sistemu naj bi predsednik republike izvrševal samo simbolične pristojnosti, bolj ali manj brez obvezujoče pravne narave.

Različni zakoni pa predsedniku republike določajo neke nove pristojnosti, ki nimajo ustavnopravne podlage, zaradi česar prihaja do eksplicitnega normativnega neskladja med njegovimi zakonskimi in ustavnimi pristojnostmi. Uresničevanje načel pravne države, vladavine prava, ustavnosti, zakonitosti ter svobodne demokratične družbe zahteva, da je potrebno takšno neskladje čim prej odpraviti, ne glede osebnost, ki trenutno opravlja funkcijo predsednika države.

Pristojnosti predsednika republike so taksativno in izrecno naštete v 107. členu Ustave RS, ki določa, da predsednik republike 'razpisuje volitve v državni zbor;  razglaša zakone; imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji; odloča o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in častne naslove.' Ustava tudi določa, da predsednik republike lahko predlaga državnem zboru kandidata za predsednika vlade in predlaga člane ustavnega sodišča ter sodnega sveta.

Predsednik Republike torej lahko izvaja le tiste pristojnosti, ki mu jih ustava izrecno podeljuje in ne more izvajati pristojnosti, ki mu jih ustava ne podeljuje. Ustavnopravna strokovnjaka prof. dr. Mavčič in prof. dr. Kavčič že dalj časa upravičeno opozarjata na kopico novih predlaganih in drugih pristojnosti, ki jih je predsedniku republike v zadnjih letih podelila zakonodajna veja oblasti. Zakonske pristojnosti predsednika republike tako v velikem obsegu presegajo ustavne pristojnosti predsednika republike, čeprav naj bi opravljal le tiste pristojnosti, ki so taksativno naštete v ustavi RS.

Oglejmo si le nekaj primerov, ki kažejo na neskladje med ustavnimi in zakonskimi pristojnosti. Tako na primer prvi odstavek 59. člena Zakona o zunanjih zadevah določa, da 'soglasje za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve, ki o izdanem soglasju obvesti tujo državo', pa čeprav 107. člen Ustave določa, da predsednik zgolj sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov. 1. odstavek 6. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč določa 'predsednik Republike Slovenije se po pridobitvi mnenja Vlade Republike Slovenije in sodnega sveta Republike Slovenije do prijavljenih kandidatur opredeli ter posreduje predloge potrebnega števila kandidatov za izvolitev Državnemu zboru Republike Slovenije.' Takšna zakonska obveznosti pa ne izhaja iz nobene ustavne določbe.

Ustava RS določa samo, da predsednik republike imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom. Seveda pa mu razen sodnikov ustavnega sodišča in članov sodnega sveta, ne gre pristojnost, da jih tudi predlaga. Kljub temu zakonska ureditev kaže diametralno drugačno sliko. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije na primer v 6. odstavku 9. člena določa, da 'predsednik republike izmed kandidatov, ki mu jih je posredovala izbirna komisija, imenuje predsednika komisije in namestnika predsednika komisije v 30 dneh po prejemu kandidatur.' Podobno zakon o računskem sodišču v 3. odstavku 8. člena določa, da 'izmed prijavljenih možnih kandidatov za predsednika računskega sodišča, predsednik republike predlaga Državnemu zboru kandidata za predsednika računskega sodišča. Izmed prijavljenih možnih kandidatov za namestnika predsednika računskega sodišča, predsednik republike predlaga Državnemu zboru kandidata za prvega oziroma kandidata za drugega namestnika predsednika računskega sodišča.' Slednja sta le dva primera, ko gre za ustavno sporne pristojnosti predsednika republika. Predsednik republike predlaga Državnem zboru v imenovanje tudi varuha človekovih pravic in informacijskega pooblaščenca. Pristojnost imenovanja ni enaka pristojnosti predlaganja.

V slovenskem pravnem redu biti zakoni v skladu z ustavo, kot enem od temeljnih postulatov pravne države. Trenutna zakonska ureditev pristojnosti predsednika republike neposredno odstopa od ustavnih pristojnosti. Gre za ustavno sporne pristojnosti predsednika republike, za protiustavno stanje oziroma izjemno pravno situacijo, ki jo je potrebno odpraviti. Zakaj je lahko prišlo do tega, da zakonodajna oblast sprejema zakone brez ustavnopravne podlage, ni razumljivo. Še manj pa je jasno zakaj ne pride do iniciative v širšem javnem prostoru, da bi izjemno pravno situacijo odpravili.

Takšna neskladje je problematično tudi z vidika ugleda in ustavnosti opravljanja funkcije predsednika države. 104. člen Ustave RS določa, da predsednik republike pred nastopom funkcije priseže, da 'bo spoštoval(a) ustavni red, da bo ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.' Predsednik republike pa bo težko deloval ustavno, če mu že veljavna zakonska ureditev podeljuje nove pristojnosti, ki mu na osnovi ustave niso določene.

Najbolj enostavno bi bilo takšno protiustavno stanje popraviti tako, da bi sistematično spremenili tiste zakonske pristojnosti, ki presegajo ustavne pristojnosti predsednika republike, oziroma da se sistematično ustavno uredi nekatere nove zakonske pristojnosti predsednika republike. S tem bi odpravili navzkrižje med ustavnimi in zakonskimi pristojnostmi ter protiustavno stanje, ki trenutno ne uresničuje načel pravne države, vladavine prava, ustavnosti, zakonitosti ter svobodne demokratične družbe. Druga možnost pa je, da predsednik države, do odprave neskladja zavrne opravljanje protiustavnih pristojnosti, oziroma, da jih opravlja čim bolj restriktivno.

Splošno prepričanje, da naj bi imel predsednik republike v slovenski ustavni ureditvi neko ceremonialno oziroma simbolično funkcijo, ter da naj bi izvrševal samo ustavne pristojnosti, ne drži več tako avtoritativno kot nekoč.  Predsednik republike ima trenutno neko širšo vlogo v slovenskem ustavnopravnem prostoru, pri čemer bi bilo potrebno neustavno zakonsko ureditev čim prej odpraviti oziroma ustrezno spremeniti.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.