c S
O Wikileaksu
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
08.04.2011 Prost dostop do informacij pogojuje učinkovito delovanje demokratične države ter uresničevanje temeljnih pravic, ki morajo biti spoštovane v vsaki družbi. Če javnost nima dostopa do ključnih informacij o delovanju državne oblasti, potem težko govorimo o svobodni demokratični družbi, ki temelji na načelih pravne države, varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, delitve oblasti in na objektivnih medijih.

Dostop do informacij pogojuje tudi posameznikov položaj in razvoj v vsakokratni družbi. Če dostopa do informacij ni, posameznik nima na voljo možnosti, ki bi jih imel, če bi bil dostop do informacij omogočen. Neprofitna nevladna organizacija Wikileaks preko svoje spletne strani razkriva tovrstne informacije, s tem pa želi narediti korak k bolj transparentnemu in učinkovitemu delovanju demokratične družbe. Cilj Wikileaksa je podajati javnosti pomembne novice in podatke.

Spletna stran Wikileaks je konec lanskega novembra začela v odlomkih objavljati dvesto petdeset tisoč diplomatskih depeš zunanjega ministrstva ZDA in njenih veleposlaništev. Wikileaks je v sodelovanju s šestimi večjimi ameriškimi in evropski časniki – The Guardian, El Pais, Le Monde, The New York Times, Der Spiegel, The Washington Post – pregledal in izbral najpomembnejše diplomatske depeše, ki so jih omenjeni časniki oziroma revije tudi objavili. Vendar pa globalna javnost ni imela dostopa do vseh diplomatskih depeš, saj jih je spletna stran Wikileaks do sedaj objavila le slabo polovico, pa še te več mesecev po objavi prvih depeš v evropskih medijih.

Vendar zgodovinske izkušnje pričajo, da je tako pomembne zadeve, kot sta mednarodna politika in globalno ravnotežje, le redko mogoče pojasniti s tako enostavnim odgovorom, kot ga ponuja Wikileaks. Verodostojnost Wikileaksa zato ni tolikšna, kot bi lahko bila, če bi bilo njegovo delovanje bolj pregledno in če bi Wikileaks globalni javnosti razkril vse podatke in diplomatske depeše, s katerimi domnevno razpolaga. Če od državnih oblasti zahteva preglednost in delovanje v javno korist, naj tudi organizacija sama sledi tem načelom. Seveda se pojavljajo še drugi upravičeni očitki, denimo, da Wikileaks onemogoča delovanje diplomacije in ogroža že tako krhko ravnotežje v mednarodnih odnosih, o čemer so  razpravljali na januarski okrogli mizi Inštituta dr. Jožeta Pučnika z naslovom »Wikileaks: svoboda govora ali grožnja svobodi?«.

Priznati je potrebno, da globalni družbeni prostor potrebuje organizacijo kot je Wikileaks, vendar pa mora ta tudi slediti vsem načelom, ki jih pridiga. Navsezadnje je razkritje ameriških diplomatskih depeš pripomoglo k padcu totalitarnih diktatorskih režimov v Tuniziji in Egiptu. Delovanje spletne organizacije Wikileaks je zato potrebno pozdraviti, saj je vsaj na neki teoretični ravni omogočila vpogled v delovanje državnih oblasti določenih držav. Sama ideja Wikileaksa je zato privlačna, saj temelji na stari idealistični ideji boja dobrega proti zlu, k čemur pripomore tudi vsakodnevno prikazovanje ustanovitelja kot nekakšnega Davida, ki se bojuje proti nepremagljivemu Goljatu.

Delovanje nekaterih vlad je postalo bolj razumljivo, vendar depeše niso razkrile nobene informacije, ki je ne bi mogli predhodno predvidevati. Organizacija, ki poseduje informacije ima tolikšno moč, kot je teža njenih informacij. Wikileaks zato nosi veliko odgovornost zaradi podatkov, s katerimi razpolaga. Vendar pa spletna stran Wikileaks sama izbira v katerem trenutku bo objavila podatke, zaradi česar mora biti toliko bolj pregledna, saj drugače lahko tudi sama kaj hitro znajde v polju arbitrarnosti.

Njen ustanovitelj vseskozi sporoča, da bo objavil še več neprijetnih depeš in drugih podatkov, če bo dokončno izročen Švedski. Vprašanje pa je, zakaj tega ne stori. Javnost bi želela pregledati in razpolagati s takšno dokumentacijo že zdaj. Odgovor na to bi lahko bil, da z razkritjem celotnih depeš čaka, ker ga skrbi za osebno varnost, druga možnost pa je, da so v ozadju bolj pomembni interesi kakšne interesne skupine.

Narava delovanja organizacije Wikileaks ne ponuja enoznačnih odgovorov. Težko je zapisati, da njeno delovanje ali omogoča ali onemogoča bolj učinkovito in pregledno delovanje demokratičnih družb. Poskus objektivnega ocenjevanja delovanja organizacije Wikileaks se mora zato ustaviti nekje na sredi. Wikileaks je v določeni meri pripomogla k bolj transparentnemu delovanju in iskanju odgovornosti za različna hudodelstva, vendar bi morala tudi sama upoštevati enako kritično obravnavanje za večjo legitimnost njenega delovanja.

Wikileaks teži k temeljnim načelom delovanja vsake svobodne demokratične družbe. Ta so: preglednost, odgovornost, vladavina prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Le prost dostop javnosti do informacij, potrebnih za delovanje svobodne demokratične družbe, omogoča soočanje nasprotujočih si mnenj in tehtanje različnih razlogov za vprašanja, ki zadevajo vsakogar. Če je dostop omejen, svobodna demokratična družba ne more pregledno in sproščeno delovati.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.