c S
Zasebnost na spletnih straneh socialnih omrežjih
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
21.10.2011 Ali spletna socialna omrežja spoštujejo in varujejo pravico do zasebnosti svojih uporabnikov? Spletna socialna omrežja so v zadnjem desetletju postala naša stvarnost. Spletne strani, kot so Facebook, LinkedIn, Twitter, Tumblr in druge oblikujejo vsakdanjik vse večjega števila ljudi in so postale sredstvo družbenega ter političnega boja. Kako preprečiti čezmerne posege v posameznikovo zasebnost na spletnih omrežjih? Ali je zasebnost na socialnih omrežjih še vedno nedotakljiva?

Socialna omrežja spodbujajo uporabnike, da si ustvarijo osebni spletni profil,  kjer lahko s prijatelji in tudi širšo javnostjo delijo podatke, fotografije, posnetke iz svojega zasebnega življenja, in programe ter spletne strani. Socialna omrežja omogočajo uporabnikom pregledovanje osebnih profilov drugih članov in ustvarjanje seznama prijateljev. Uporabniki razkrivajo svojo identiteto preko profila le ožjemu oziroma širšemu krogu svojih prijateljev. Ali posamezniki na spletnih socialnih omrežjih uživajo varstvo zasebnosti in/ali se uporabniki že s samo registracijo odpovedo svoji zasebnosti?

Osebne strani na spletnih socialnih omrežjih je sicer mogoče zakleniti, vendar jih večina uporabnikov pušča odprta, tako da javnost lahko vojeristično opazuje vsakodnevne prigode iz življenja običajnega uporabnika. Ko uporabnik objavi novico na spletnem profilu lahko upravičeno in razumno pričakuje, da bo novica ostala zasebna. Pravica do zasebnosti je ena od temeljnih pravic, vendar jo je na socialnih spletnih omrežjih še težje zagotavljati kot sicer. Posameznik sicer lahko omeji dostop do objavljenih podatkov, vendar socialna omrežja omogočajo vašim prijateljem in znancem, da o vas objavljajo podatke, fotografije, posnetke in drugo, za katere vi ne želite, da bi jih sklop vseh vaših prijateljev videl. Veliko posameznikov pri tem ne vidi težav, saj kot sami trdijo, njihov osebni spletni profil ne vsebuje nobene informacije, ki bi jo sami želeli prikriti. Drugi posamezniki pa utemeljujejo, da socialna omrežja čezmerno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti. Socialna omrežja naj bi tako omogočala prostovoljno in enostavno zbiranje informacij o posameznikih, ki so jih v preteklosti nekateri avtoritativni režimi zbirali s prisilnimi sredstvi.

Pravica do zasebnosti varuje vse dejavnosti uporabnikov, ki niso javne, torej, ki jih uporabnik deli samo z ožjim krogom prijateljev. Če uporabnik svoj osebni spletni profil ne zaklene pred javnostjo, je vprašanje, če ga varuje pravica do zasebnosti.  Zasebnost na socialnih omrežjih je zato morda oksimoron, vendar morajo tudi podjetja, ki jih upravljajo, spoštovati temeljna upravičenja posameznikov do zasebnosti. Spletna omrežja temeljijo na odmiku od tradicionalnega koncepta zasebnosti. Tako uspešna so prav zato, ker uporabnikom odpirajo vpogled v zasebno življenje znancev in prijateljev. Uporabniki lahko brez dovoljenja uporabnikov označujejo fotografije prijateljev z zadnjega rojstnega dneva ali zabave.

Zato spletna omrežja tudi iz dneva v dan poskušajo preoblikovati koncept zasebnosti.  Ali lahko uporabnik Facebook-a razumno pričakuje, da njegov prijatelj ali znanec ne bo, brez njegovega predhodnega soglasja, objavil fotografije na njegovem osebnem spletnem profilu. Spletna omrežja tako posredno zagovarjajo stališče, da se uporabnik že s tem, ko sprejme določeno osebo kot prijatelja, odpove delu svoje zasebnosti. Na osnovi vašega kroga znancev in prijateljev vam spletna omrežja celo svetujejo koga bi lahko kot naslednjega izbrali za vašega prijatelja.

Kako torej preprečiti, da vas znanec označi na fotografiji iz nedavnega izleta, zabave, kjer niste ravno v najboljšem stanju in ki se bo prikazala na vašem osebnem spletnem profilu, da jo bodo lahko videli vsaj še vsi vaši prijatelji? Možno je spremeniti nastavitve zasebnosti na vašem osebnem profilu, vendar boste zasebnost najbolje zavarovali tako, da nezaželene osebe izključite iz seznama vaših prijateljev.

Pravica do zasebnosti daje posamezniku temeljno pravico, da ločuje svoje zasebno življenje od javnega. Objava podatkov na spletnih omrežjih pa kaže tudi na varstvo osebnih podatkov, ki morajo biti na socialnih omrežjih še bolj varovani kot sicer.  Posameznik pri uporabi zaprtih spletnih omrežij razumno pričakuje, da nihče ne bo neupravičeno posegal v njegovo pravico do zasebnosti. Posameznik dovoljuje uporabo njegovih podatkov samo ožjemu krogu svojih prijateljev. Pojem razumnega pričakovanja vključuje tako posameznikovo pričakovanje zasebnosti kot tudi, da je takšno pričakovanje upravičeno in razumno. Če uporabnik socialnega omrežja razumno pričakuje, da bo na njegovem zaprtem osebnem profilu varovana njegova zasebnost, mu jo mora upravitelj socialnega omrežja tudi zagotoviti. Do kršitve bo torej prišlo, če ponudnik spletnega socialnega omrežja ne zagotavlja zasebnosti, ki jo uporabnik upravičeno in razumno pričakuje. 

Vsa spletna omrežja so tako razvila politiko zasebnosti, ki omogoča, da si pridobijo avtorske pravice nad vsem, kar objavljate na vašem spletnem profilu. Še več, socialna omrežja razpolagajo s podatki o osebah, ki sodijo v vaše najbližje prijateljsko omrežje.  Tako pridobijo podatke, o katerih sanja veliko državnih oblastnikov in širših političnih struktur. Takšna podjetja nosijo veliko družbeno odgovornost, tako ožjo do svojih uporabnikov kot tudi širšo, do javnosti.  Ali imajo spletna socialna omrežja, ki delujejo kot korporacije, pravico deliti podatke o svojih uporabnikih z oglaševalci? Socialna omrežja sicer zagotavljajo, da oglaševalcem ne dovoljujejo dostopa do osebnih podatkov, vendar so oglasi na socialnih omrežjih sumljivo podobni vašim interesom in navadam.

Pravica do zasebnosti posameznika na socialnih spletnih omrežjih ni absolutna. Posameznik se ji vsaj delno odpove, ko se pridruži socialnemu omrežju, ne glede na nastavitve zasebnosti v njegovem osebnem profilu.  Kljub temu se spletna omrežja ne morejo, kar tako odpovedati obveznostim na področju spoštovanja in uresničevanja pravice do zasebnosti. Ne morejo jih pa zagotavljati v takšni meri kot tradicionalni mediji, saj bi s privolitvijo v takšno razumevanje onemogočila svoj poslovni model in poslovno strategijo, ki temelji na preslikavi zasebnega življenja v javno. Narava in namen socialnih spletnih omrežij temelji na odpovedi delčku zasebnosti. Tudi posameznik, ki zaklene svoj osebni profil, lahko razumno pričakuje, da se njegovi osebni podatki lahko pojavijo v javnosti, vendar se s tem še ne odpove pravici do zasebnosti, ki jo mora zagotavljati socialno omrežje. Če pa uporabnik dokaže nasprotno; da razumno in upravičeno pričakuje, da bo njegova uporaba socialnega omrežja ostala zasebna, mora socialno omrežje brezpogojno zadostiti njegovim pričakovanjem.  Uporabnik se tako ne more odpovedati pravici do zasebnosti, temveč morda le njenemu delčku. Socialna omrežja so zato zavezana, da jo učinkovito varujejo.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.