c S
Portret Dorian Graya v Arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
28.05.2010 V zadnjem mesecih se v slovenskem javnem prostoru kot tudi med večino slovenskih mednarodnih javnih pravnikov ustvarja enoumje, ki brez kritične distance sporoča, da naj bi bil Arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Hrvaško odličen iz vidika mednarodnega prava. Nekako vse skupaj spominja na protagoniste romana Slika Doriana Gray izpod peresa irskega pisatelja Oscarja Wilda, kjer Dorian Gray proda svojo dušo v zameno na večno mladost.

Pri tem je zanimivo, da Arbitražni sporazum podpirajo predvsem tiste osebe, ki so službeno ali pogodbeno sodelovale pri njegovem nastanku. Ker v slovenski skupnosti primanjkuje mnenj, ki utemeljujejo stališče, ki temelji izrecno na mednarodnem pravu, se želim ponovno opredeliti zakaj je Arbitražni sporazum iz mednarodnega pravnega vidika slab, oziroma zakaj, če bo potrjen na referendumu, Sloveniji ne bo prinesel dostopa do odprtega morja, zaradi česar ga je potrebno zavrniti. Čas je, da Arbitražni sporazum objektivno ocenimo tudi tisti, ki smo njegovo nastajanje opazovali od zunaj.

V preteklih mesecih in letih sva z dr. Matejem Avbljem premlevala ideje o soupravljanju Piranskega zaliva, ki pa niso nikoli vključevale odpoved suverenosti RS nad Piranskim morjem in dostopom do odprtega morja. Ker čas očitno še ni dovolj zrel za uresničevanje ideje o soupravljanju Piranskega zaliva, je potrebno zapisati nekaj jasnih stavkov o trenutno predlaganem sporazumu. Pri tem se osredotočim na analizo pravnih in drugih pojmov iz prvega odstavka 3. člena sporazuma, ki arbitražnemu tribunalu nalaga, da naj določi: potek meje med RS in RH na kopnem in morju, stik oziroma dotikališče Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih pasov.

Arbitražni tribunal bo imel nalogo, da določi stik (junction) oziroma dotikališče Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih pasov (druga alinea prvega odstavka 3. člena Arbitražnega sporazuma). Stik z odprtim morjem ne gre enačiti stik z neposrednim dostopom do odprtega morja. Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ne vsebuje pojma »junction« oziroma »dotikališče, združitev in stik«, pri čemer pa Konvencija vsebuje pojem dostopa (access). Z drugimi besedami, mednarodno javno pravo ne dopušča, da bi stik (junction) lahko pomenil tudi dostop (access) ali pa celo prehod in izhod.

Pri razlagi določb Arbitražnega sporazuma se v slovenski strokovni javnosti vse prevečkrat pozablja na določbe dunajske Konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki v prvem odstavku 33. člena določa, da se vsaka določba mednarodne pogodbe razlaga dobronamerno in v skladu z običajnim pomenom izrazov, ki so uporabljena v pogodbi, in v skladu z njihovim predmetom in namenom. Jezikovna razlaga izraza junction sporoča zgolj, da je to točka, kjer se dve ali več stvari srečujejo ali so združene – dotikališče. Beseda junction izhaja iz latinske besede iunctio, ki izhaja iz glagola iungere (F. Verbinc, Slovar tujk. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1992, str. 320). Slednja razlaga vsekakor ne sporoča, da gre za teritorialni stik v smislu dostopa slovenskega teritorialnega ozemlja do odprtega morja, temveč zgolj le, da gre za nekakšno dotikališče, združitev ali spoj.

Mednarodno javno pravo pojma junction nikjer natančno ne opredeljuje kot teritorialni stik v smislu dostopa teritorialnih voda do odprtega morja. Junction gre bolj razumeti kot stičišče, združitev ali dotikališče dveh različnih stvari. Meddržavno sodišče v Haagu sicer omenja junction v več zadevah svoje splošne jurisdikcije, vendar zgolj v smislu dotikališča neke teritorialne točke z drugo, ter ne v smislu teritorialnega dostopa do druge teritorialne točke (Glej naslednje primere, ki govorijo o junction kot dotikališču oziroma stičišču, ter ne kot o dostopu do odprtega morja: Oxford Reports on International Courts of General Jurisdiction: Kasikili/Sedudu Island, Botswana v Namibia, Judgment, Merits, (1999) ICJ Rep 1045; ICGJ 57 (ICJ 1999); Land, Island and Maritime Frontier Dispute, El Salvador v Honduras, Judgment, Merits, (1992) General List No 75; ICGJ 100 (ICJ 1992); Land and Maritime Boundary between Cameroon and Nigeria, Cameroon v Nigeria: Equatorial Guinea intervening, Judgment, Merits, (2002) ICJ Rep 303; ICGJ 63 (ICJ 2002), Diversion of Water from the Meuse, Netherlands v Belgium, Judgment, PCIJ Series A/B no 70; ICGJ 321 (PCIJ 1937), 28 June 1937. Frontier Dispute, Burkina Faso v Mali, Judgment, (1986) ICJ Rep 554; ICGJ 116 (ICJ 1986)). Z drugimi besedami, mednarodnopravni viri ne določajo, da angleška beseda junction pomeni dostop, saj iz uporabe besede v mednarodnopravni praksi izhaja, da gre zgolj za dotikališče.

Meddržavno sodišče uporablja besedo stik oziroma junction predvsem za opis stičišča dveh teritorialnih točk ter ne za opis dostopa teritorialnih voda do odprtega morja. Z drugimi besedami, izraz junction se v mednarodnem pravu še ni uporabil za dostop teritorialnih voda do odprtega morja, saj se za slednje vedno uporablja beseda dostop oziroma access. Kaj naj bi torej angleška beseda junction sploh pomenila? Verjetno gre za dotikališče oziroma združitev, vendar ne teritorialno. Z drugimi besedami, lahko bi šlo za dopuščanje transportnega oziroma služnostnega prehoda plovilom pod slovensko zastavo do odprtega morja. Zato se zdi vprašljivo, da bi se taka točka oziroma dotikališče lahko uporabljala kot pravni temelj za razglasitev preostalih morskih režimov.

Dostop teritorialnega morja do odprtega morja prav tako ne izhaja iz razlage Arbitražnega sporazuma v skladu z njegovim namenom in predmetom. Glavni namen in predmet Arbitražnega sporazuma je jasen: rešitev mejnega spora na kopnem in morju, pri čemer iz besedila sporazuma izhaja, da obe pogodbeni strani nista imeli namena potrditi teritorialnega stika v smislu dostopa slovenskih teritorialnih voda do odprtega morja. Če bi obe pogodbenici imeli tak namen, bi to izrecno zapisali v besedilo Arbitražnega sporazuma. Res pa je tudi, da drugi odstavek 3. člena določa, da pogodbenici v enem mesecu podrobno opredelita vsebino spora, pri čemer je težko pričakovati, da bosta pogodbenici soglašali, da se slednje zapiše v opredelitev vsebine spora.

Iz Arbitražnega sporazuma izhaja zgolj nasprotno. Slovenska javnost bi bila po vsej verjetnosti bolj pomirjena, če bi Arbitražni sporazum de facto zagotavljal, da bo arbitražni tribunal izrecno določil teritorialni dostop slovenskega morja z odprtim morjem. Vendar to iz sporazuma ne izhaja niti implicitno niti eksplicitno. Druga alinea prvega odstavka 3. člena Arbitražnega sporazuma ne bi bila sporna, če bi določala, da ima Slovenija pravico teritorialnega dostopa do odprtega morja. Določba bi se tako v angleškem jeziku glasila: 'The Arbitral Tribunal shall determine (b) Slovenia’s territorrial access to the High Sea.'

Arbitražni sporazum v prvem odstavku 3. člena ne določa teritorialnega dostopa slovenskega teritorialnega morja z odprtim morjem, kot tudi ne določa, da bo arbitražni tribunal določil tak dostop z odprtim morjem. Arbitražni sporazum v 3. členu določa zgolj, da bo arbitražni tribunal določil stično točko oziroma dotikališče Slovenije z odprtim morjem. Šele Arbitražni tribunal, če pride do njega, bo lahko določil, kaj naj bi dotikališče oziroma stična točka pomenila. Mednarodnopravna praksa pa v ničemer natančno ne sporoča, kakšne pravice in obveznosti naj bi izhajale iz take točke dotikališča.

Meddržavni mejni spori so nenehna grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Kljub zadnjemu formalnemu napredku v meddržavnem sporu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se dozdeva, da ni prišlo do bistvenega napredka glede rešitve spora na kopnem in na morju. Arbitražni sporazum Sloveniji ne prinaša dostopa do odprtega morja. Potrebno je vsaj tisočkrat premisliti, če je Arbitražni sporazum res dovolj vreden, da podobno kot Dorian Gray, odprodamo del slovenske duše, za katero so naši predniki prelivali kri in za katero smo mi sami garali in še garamo?


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.