c S
Pasti davčne oaze v Prekmurju
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
16.10.2009 Ministrstvo za lokalno samoupravo je v preteklem tednu javnosti predstavilo predlog zakona za razvojno podporo Prekmurju v obdobju med letoma 2010 in 2015. Zakon naj bi prinašal ukrepe za razvoj podjetništva in gospodarske konkurenčnosti v Prekmurju, saj naj bi preko davčnih olajšav ustvaril nekakšno davčno oazo, ki bi pritegnila gospodarske družbe, da preselijo svoj sedež v prekmursko regijo. Čeprav gre nekatere dele zakonskega predloga pozdraviti, se zdi, da bo predlog bolj kot navadnim ljudem koristil korporativnemu sektorju, kar pa je v nasprotju s poglavitnim ciljem zakona, ki naj omogoča - ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

Ekonomski strokovnjaki so v preteklem tednu že pojasnjevali, da predlog ne prinaša veliko novosti, razen predvidene ustanovitve med-podjetniškega izobraževalnega centra in regijsko gospodarsko središče v Pomurju.  Predlog naj bi določal ničelno davčno stopnjo od davka na dobiček in s tem posredno ustvarjal nekakšno davčno oazo v severno-zahodnem delu Slovenije. V prispevku želimo predstaviti na pasti, ki bi jih morebitna uvedba davčne oaze v Prekmurju prinesla Sloveniji.

Davčne oaze so opredeljene kot področja, v katerih se lahko gospodarske družbe izognejo davčnih obveznostim, ki bi jih sicer morala izpolniti v drugi državi ali območju. Davčne oaze so sistemi, ki so potencialno škodljivi za delovanje tržnega gospodarstva. OECD opredeljuje škodljivi davčni sistem (oziroma davčne oaze) kot sistem, ki ima naslednje ključne značilnosti: ničelna ali zelo nizka efektivna davčna stopnja ter slaba preglednost in pomanjkanje učinkovite izmenjave informacij. Kodeks ravnanja Evropske unije za poslovno obdavčenje obravnava davčne ukrepe, ki vplivajo ali lahko pomembno vplivajo na izbiro kraja poslovne dejavnosti v Skupnosti. Natančneje, kodeks določa, da je potrebno davčne ukrepe, ki zagotavljajo bistveno nižjo efektivno davčno stopnjo, vključno z ničelno obdavčitvijo, obravnavati kot potencialno škodljive. Preostali kriteriji, ki kažejo na davčno oazo so umetno določanje davčne osnove, oprostitev obdavčenja tujih virov dohodka, ne-transparentnost poslovanja ter dopuščanje pogajanja o višini davčne osnove oziroma davčne stopnje.

Davčne oaza omogoča nepošteno konkurenčno prednost gospodarskih družb pred tistimi družbami, ki poslujejo pošteno in izpolnjujejo davčne obveznosti. Skrivni bančni računi in naložbe v investicijskih skladih v davčnih oazah omogočajo bogatim elitam in gospodarskim družbam, da se izogibajo davčnim obveznostim. Analitiki poudarjajo, da se skoraj polovica imetja bogate elite v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu nahaja v davčnih oazah. Še bolj pomembno pa je, da bančne skrivnosti in davčne oaze omogočajo pranje prihodkov iz politične korupcije, trgovine z orožjem, mamili, ukradenimi umetninami ter zaščitenimi živalskimi vrstami. Pomanjkanje preglednosti pri poslovanju domačih in mednarodnih finančnih trgov prispeva k širjenju globalnega kriminala, terorizma, kršenja človekovih pravic, korupcije in nezakonitega izkoriščenja naravnih virov. Prav zato se je potrebno prizadevati se za odpravo škodljivih davčnih praks in za davčnih oaz. Davčne oaze so svetovni problem, ki zahtevajo globalne rešitve. Mednarodno usklajevanje in sodelovanje je zato bistvenega pomena v boju proti učinkom škodljivih davčnih praks. Izogibanje škodljivim davčnim režimom v Sloveniji je pomemben, čeprav majhen korak k reševanju globalnih problemov.

Žal tudi davčne oaze prinašajo le omejeno število novih delovnih mest, pa še to le na mestih z visoko izobrazbo kot npr. davčni in pravni svetovalci. Težko si je predstavljati, da so gospodarske družbe pripravljene prenesti celotne proizvodnjo iz  posameznih državah EU v prekmursko regijo samo zaradi zmanjšanja davkov. Nihče si ne želi, da bi v Sloveniji sledili nizozemskim praksam, ki za davčne namene dovoljujejo zgolj ustavljanje gospodarskih družb v poštnih nabiralnikih.

Ustanavljanje novih državnih razvojnih agencij predstavlja korak v napačno smer, ki lahko prispeva le k širjenju javne uprave in ne ustvarja novih in dolgoročno stabilnih delovnih mest. V javnem  interesu vseh v Sloveniji je, da Prekmurje pridobi nova delovna mesta v industrijah z visoko dodano vrednostjo. Ustvarjanje davčne oaze vsekakor ne bo pripomoglo k ustvarjanju večje podjetniške kreativnosti in višje socialne varnosti v prekmurski regiji, temveč bo zgolj omogočilo le še bolj ne-transparentno poslovanje gospodarskih družb tudi pri nas. Navsezadnje transparentno poslovanje in izpolnjevanje davčnih obveznosti gospodarskih družb sodi med poglavitna načela družbeno odgovornega poslovanja gospodarskih družb.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.