c S
Medvedek Srečko
prof. dr. Jernej Letnar Černič Redni profesor za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com
01.07.2011 Slovenski prostor vsake toliko časa vznemiri takšna in drugačna prigoda z rjavim medvedom. Vsaj nekajkrat letno lahko beremo, kako se je rjavi medved sprehodil do smetnjaka bližnjega naselja ali kako je pobegnil po trku z osebnim avtomobilom. Večina nas naklonjeno spremlja prigode rjavih medvedov, saj nas če že ne drugega nasmejejo.

Našo simpatijo do medvedov je morda še najbolje povzel Srečko Kosovel v tretji in drugi kitici svoje pesmi 'Medvedi in Medvedki': 'In povejte, dragi očka,/kakšni so medvedki?/So res majhni kakor mucke,/so li sladkosnedki?/Če ste videli zares jih,/bi jih s sabo pripeljali,/in z medvedki majhnimi/mi bi se igrali.'

Toda tokrat vse ni bilo tako idilično. Sprva je javnost dobrodušno spremljala prigode simpatičnega medvedka Srečka, ki naj bi se iz naravnega okolja prostovoljno zatekel v varstvo kmetije v Podvrhu, kjer so ga sprejeli z odprtimi rokami. Ko pa naj bi državni inšpektorji, po poročanju medijev, medvedka želeli celo usmrtiti, se je javno mnenje izrazito obrnilo v prid Srečku. Po drugi verziji dogodkov, ki jo ponujajo na inšpektoratu za okolje in prostor, pa naj bi Srečka nekdo nezakonito ujel. Kakorkoli že, medvedka so inšpektorji kasneje prisilno odvzeli, ter ga namestili v zavetišče v Muti, od koder so ga neznanci zopet spusti na prostost. Po dobrem tednu dni na prostosti pa naj bi Srečka znova našli ter ga vrnili v zavetišče na Muto, od koder naj bi ga poslali v romunsko zatočišče.

V Sloveniji se upravičeno radi pohvalimo z neokrnjeno naravo, kjer prebivajo mnoge živalske in rastlinske vrste. Še bolj, smo ponosni, da pri nas živi ena največjih populacij rjavih medvedov na evropskem kontinentu. Medvede celo izvažamo v druge evropske države, kjer jih lahko preštejejo na prste ene roke. Medvedje tvorijo navsezadnje enega od simbolov slovenstva. Naša država naj bi bila torej znana kot medvedom prijazna država. Strokovnjaki ocenjujejo, da trenutno na Slovenskem živi od štiristo petdeset do sedemsto rjavih medvedov. Slednje je vsekakor visoko število, če upoštevamo, da jih je na Slovenskem na začetku stoletja živelo le nekaj deset.

Rjavi medved je na Slovenskem zaščitena naravna vrsta. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) pa določa, da v slovenskem pravnem redu z medvedi in drugo divjadjo upravlja Republika Slovenija. Pri tem se poraja senca dvoma o strokovnosti upravljanja naše države z enim od njenih največjih bogastev. Slednje izhaja ne samo iz neposrečenega ravnanja z medvedkom Srečkom, temveč tudi iz celotnega ravnanja z rjavim medvedom v Sloveniji.

Zlasti preseneča visoko število načrtovanega odstrela rjavega medveda v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. aprila 2011, ki je določeno v prilogi št. 1 Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. Pravilnik inter aliadoloča, da se v omenjenem obdobju lahko odstrani 70 osebkov rjavega medveda. Vprašanje je, če je takšno število sorazmerno za dosego cilja varovanja prebivalstva, na območjih kjer prebiva večje število rjavih medvedov. Pravilnik sicer v 7. členu določa, da se 'pretežni del odstrela izvede v predelih gostejše naseljenosti prebivalstva, pri čemer se upošteva pogostnost primerov neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja v zadnjih treh letih.' Odvzem medvedov iz narave pa ne sme preseči 'dopustnega obsega odvzema osebkov iz narave, s katerim se zagotavlja ohranitev ugodnega stanja vrste' (4. člen pravilnika). Pri tem pa državni organi ne opredelijo pomena dopustnega posega.

Postopanje z medvedom Srečkom kaže na to, da enako kot na mnogih drugih področjih, Republika Slovenija nima premišljene strategije upravljanja z rjavim medvedom. Zadnja strategija upravljanja z rjavim medvedom je bila sprejeta daljnega leta 2002 in ne ustreza več sedanjim razmeram. Slednje navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da nimamo pri nas niti enega ustreznega zatočišča za prosto živeče divje živali, vključno z rjavimi medvedi. Ker edino zasebno zatočišče za živali po strokovnih ocenah ni primerno, je zdaj celo verjetno, da bo moral medvedek Srečko na dolgo pot do Romunije, da bo lahko spet prosto zadihal.

Če že državni organi namenjajo tako veliko pozornost vsakoletnemu odstrelu rjavih medvedov, bi lahko vsaj desetino te pozornosti namenili tudi ustanovitvi javnega zavetišča za medvede. V takšnem zavetišču bi se lahko medvedje znova prilagodili na življenje v naravi. Premisleka je vredno tudi nesorazmerno postopanje državnih organov, ki vsakoletno dovolijo odstrel od 15% do 20% celotne medvedje populacije. Če že ne drugega, bi morali državni organi bolje obrazložiti zakaj je odstrel primeren in nujen za uravnavanje populacije rjavih medvedov in varnosti prebivalstva.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.