Medijsko središče

KOLUMNE

Vlasta Nussdorfer VII/15. Spet kup problemov in zagat 1. september je še najbolj povezan z novim šolskim letom. Zgodi se sicer, da se začetek za kakšen dan ali dva premakne, a to ne spremeni dejstva, da marsikoga ob tem datumu dobesedno zmrazi. Kdo se bo učil z otroki, kako uskladiti urnike obšolskih dejavnosti in katerih, kako vse plačati, bo otrok zbral dovolj točk, kako ga motivirati za učenje, kako bo z disciplino, kaj, če ima naš otrok kakšno motnjo, kako čim prej dobiti odločbo o usmeritvi, dovoliti pregled glave zaradi pojava uši ali ne, kako otroku vzeti mobitel, kdaj mora zares spati in kako to doseči, bo morda žrtev ali nasilnik, pri kom od staršev bo živel, če se razvežeta, in s kom vse bo imel stike ... sto in eno vprašanje in iskanje pametnih odgovorov. Številnih ni prav lahko najti. 18.09.2019

Vlasta Nussdorfer VII/14. Kam »sodimo« ženske? K pisanju kolumne me je spodbudil članek v Mladini z naslovom Ženske za štedilnike? (30. 8. 2019). Polovica ljudi v Sloveniji, to je 55 odstotkov, naj bi namreč menila, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma. Podatki niso bili zbrani s spletno anketo, pač pa izhajajo kar iz uradnega poročila Evropske komisije za leto 2018; temeljijo celo na konkretnih statistikah. Po pregledu držav smo na visokem trinajstem mestu, med Hrvaško s 60 odstotki in Italijo z 51 odstotki, daleč od severnih držav, kjer imajo Švedska, Danska in Nizozemska pod 15 odstotkov. Na samem vrhu so Bolgarija z 81 odstotki, Madžarska z 78 odstotki in Poljska s 77 odstotki. Nas to lahko preseneča? Smo vznemirjeni, žalostni, morda celo razočarani? Se je po vseh letih bojev za enakopravnost spolov kaj spremenilo? Si morda le zatiskamo oči pred resnico? 04.09.2019

Vlasta Nussdorfer VII/13. Je sobivanje mogoče?

V teh avgustovskih dneh pri nas ni vroče le zaradi visokih temperatur, pač pa »vročico« dvigujejo tudi pogromi proti divjim zverem, ki so v različnih predelih države poklale precej drobnice. Po mnenju številnih grozijo tudi ljudem, ki jih je pred novim šolskim letom strah celo za otroke. Kdo je kriv, da se je njihovo število tako povečalo? Zakaj prihajajo povsem blizu domačij, kdo bo preprečil nove pokole? Ena od neparlamentarnih strank je za vsak zakonit odstrel ponudila denarno nagrado, a jo je po protestu nasprotnikov v hipu umaknila. Kmetje grozijo z blokado kmetijskega sejma, zagovorniki pravic živali s podpisi in velikimi protesti, vse pa se zgrinja na dve ministrstvi - za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo bo tu »zmagovalec«, če bo sploh kdo? In kdo »poraženec«? Bo spet potrebna kakšna dodatna »študija«?

20.08.2019

Vlasta Nussdorfer VII/12. O napredku tako in drugače Danes je napredek viden na številnih področjih. Samo pogledaš naokoli in že ugotoviš, da so najbolj popularne »igračke« mladih in starih prav pametni telefoni. Z njimi vstopajo v svet novic od blizu in daleč, otroci v igrice, ki so lahko tudi vse prej kot primerne, vsi, ki to želijo, v svet onih, ki se »razgaljajo« in hvalijo s fotkami od tu in tam, v prijateljstva, ki to niso … Všečkajo, pišejo sporočila in elektronsko pošto ter odpirajo desetine ikon, ki odpirajo različne skrivnosti. V lokalih se celo pari in parčki pogosto ne pogovarjajo, saj ima vsak svojo »škatlično« okupacijo. Kako bi se počutili naše babice in dedki, če bi se čudežno »vrnili«? Bi znali kuhati in prati, se naročati k zdravniku, opravljati bančne storitve, skratka živeti v današnjem svetu? Bi jim napredek sploh koristil? 07.08.2019

Vlasta Nussdorfer VII./11. Več obrazov revščine in dobrodelnosti V zadnjih letih pogosto govorimo o revščini, tako vidni kot nevidni. Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za kakšno žalostno zgodbo. Čeprav se je komaj končalo šolsko leto, nas prijazni glasovi v medijih že spodbujajo k darovanju enega ali petih evrov za šolske potrebščine za tiste, ki si jih ne morejo kupiti, kdaj pa tudi za povsem konkretno družino, ki bije težek boj. Celo za zdravje. V posebnih oddajah smo priča prenovi nekaterih domov v zgolj petih dneh. Kako ganljivo je gledati srečne obraze, ki vstopijo v prenovljene prostore, koliko solz sreče je že preteklo, celo otroških. Prav te nas še posebno ganejo. Tu so še otroci, ki jim dobri ljudje, društva in podjetja omogočajo počitnice, nekateri gredo tako prvič na morje. Tu in tam spoznamo kakšnega brezdomca, pogosto tragično zgodbo starejših. Tudi bolnih in osamljenih. Odgovor na to, kdo je kriv, ne reši ničesar. Treba je najti odgovor na vprašanje, kako vse te stiske rešiti. Smo še vedno tako opevana socialna država? Trudimo se. 24.07.2019

Vlasta Nussdorfer VII./10. Vrag je vzel šalo

S tem stavkom je svoj nastop na drugem posvetu predsednika republike o podnebnih spremembah začela dr. Lučka Kajfež Bogataj. Tokrat je predsednik na predstavitev in soočenje stališč poleg predstavnikov oblasti, zlasti ministra in državnega sekretarja, pa tudi znanih okoljskih strokovnjakov in nevladnikov prvič povabil tudi vse parlamentarne stranke, kar je bil zagotovo svojevrsten izziv.

10.07.2019

Vlasta Nussdorfer VII./9. Posebna "predstava" pred dnevom državnosti Zakon o varuhu človekovih pravic v 2. odstavku 43. člena določa, da mora varuh poročilo za preteklo leto predložiti najkasneje do 30. septembra, kar pomeni, da bi ga delovna telesa in državni zbor obravnavali pozno jeseni, če ne kar ob koncu leta. Kakšen smisel bi to imelo, ko pa gre za leto pred tem? Dosedanja so bila zato predsedniku parlamenta predana do poletja in nato dosledno obravnavana v oktobru oziroma zaradi volitev leta 2018, res šele v novembru. Na začetku mandata varuhinje sem ga za predhodnico predala prve dni julija 2013, sklenila pa, da ga bom vsako naslednje leto izročila mesec dni prej, kar je bilo za mnoge utopično, a sem se tega strogo držala in ga za zadnje leto - 2018, vsem trem predsednikom predala pred iztekom mandata, to je 20. februarja 2019. 26.06.2019

Vlasta Nussdorfer VII./8. Je slovensko pravosodje (že) prijazno do otrok? Kako je v našem pravosodju v resnici poskrbljeno za otroke? Ti se v njegovem »kolesju« lahko znajdejo kot nič krive žrtve kaznivih dejanj, pa tudi kot udeleženci, morda le posredni, v drugih postopkih, ki so jih sprožili odrasli in pri katerih otroci ne nosijo nobene odgovornosti. Seveda pa so lahko med 14. in 18. letom tudi storilci kaznivih dejanj oziroma zgolj osumljeni njihove storitve, kar jih prav tako zaznamuje. Se ob tem zavedamo, da lahko status žrtve v prihodnosti zlahka zamenjajo za status storilca, običajno celo nasilja? Jim je pri tem nudena ustrezna pomoč, jih razbremenimo težav žrtve, odstranimo storilca, poskrbimo za stike, ki jih ne obremenjujejo še dodatno? Je zaslišanj oziroma pogovorov z njimi res manj, se srečajo zgolj z enim izvedencem, in to v prijaznem okolju? Se z njimi ukvarjajo le specializirani strokovnjaki, daleč od soja medijskih luči in pogrevanja njihovih žalostnih zgodb pred vso javnostjo? Koliko let trajajo postopki, kakšen obliž je zanje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice in kdaj do nje sploh pride? 11.06.2019

Vlasta Nussdorfer VII./7. Volili smo za novih pet let Tokrat v Evropski parlament. Na vsakem koraku smo poslušali, kako pomembne so prav te volitve, kako lahko vse spremenijo, koliko je evroskeptikov, kako drugačna bi ta Evropa morala biti, kako močno je prisoten populizem, pri čemer so kandidate za poslance spraševali, kaj pravzaprav pomeni in prinaša, ali je desni ali levi, bi morali imeti celo evropsko vojsko, ali je poslancev preveč, kakšne bodo njihove plače in predvsem nekoč pokojnine, predvsem pa, za kaj se bodo zares zavzemali, če bodo izvoljeni. Veliko je bilo obetavnih besed. Ob rob vseh predvolilnih dogajanj pa se je vrnilo vprašanje predstavnikov nekaterih invalidskih organizacij - ali je dovoljeno nekomu odvzeti aktivno volilno pravico, če jo vsem dajejo ustava, predpisi Evropske unije, Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna konvencija o pravicah invalidov. 29.05.2019

Vlasta Nussdorfer VII./6. Bi morda prevzeli tudi invalidnost? Te dni so Slovenijo dodobra zaznamovali zgodba o kolumni znane astrologinje in odzivi nanjo. Marsikdo se je vprašal, zakaj toliko nestrpnosti. Jo je mogoče pripisati le sporočilu posameznice ali tudi širši skupnosti? Kako se vedemo do posebej ranljivih skupin? Znamo sprejemati drugačne ali nas vedno znova vznemiri vsakdo, ki ni »naš« ali je vsaj malo drugačen? Se sploh znamo vživeti v težave drugih ali jih preprosto ignoriramo, dokler ne postanejo tudi naše? Ali kdaj parkiramo na mestu za invalide in najdemo sto in en izgovor, zakaj smo to storili? Še in še je vprašanj na to temo, največje pa je: ali smo se iz slabih izkušenj kaj naučili? 15.05.2019

Vlasta Nussdorfer VII./5. Ali sploh znamo komunicirati z okoljem? 22. aprila smo znova praznovali svetovni dan zemlje. Se danes res vse bolj zavedamo posledic uničevanja okolja ali še vedno mislimo, da nam je vse to preprosto dano in da bo vsaj nam prizaneseno z največjimi katastrofami? Kakor kdo, kdaj in kje. Okoljevarstveniki so pogosto marsikomu v napoto, zavirali naj bi napredek, a hkrati se lahko vprašamo, kaj bi brez njih, njihovih opozoril in nadzora. Državi in družbi nastavljajo ogledalo, a se vanj pogosto neradi uzreta, saj je pogled običajno že rahlo umazan. Nevednost in celo brezbrižnost lahko postaneta uničevalki pametnega razvoja in jutrišnjega dne. Kako blizu so nam te trditve? Letos je bil svetovni dan predvsem v znamenju rastlinskih in živalskih vrst, ki izumirajo. Smo sokrivi? Odgovor je precej preprost. Morda ne povsem enoznačen. 24.04.2019

Vlasta Nussdorfer VII./4. Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti Kriminalisti, tožilci in sodniki ter nekaj odvetnikov smo se 1. in 2. aprila na Brdu zbrali na posvetu o otroku včeraj, danes in jutri. Spraševali smo se, ali se je v vseh letih kaj spremenilo, zakaj nekateri problemi ostajajo večni in kdaj bo za otroke drugače. Je čas prinesel celo nove pasti? Bo kdaj res upoštevana otrokova največja korist in kaj pravzaprav ta pomeni? Vsi namreč prisegajo nanjo, celo tisti, ki je v resničnem življenju ne vidijo. Včasih celo starši. 10.04.2019

Vlasta Nussdorfer VII./3. Da ali ne evtanaziji Je morda že pravi čas za razmislek o evtanaziji? V zadnjih mesecih se namreč zelo pogosto srečujemo z dilemami o načrtovani smrti, ko ni prav nobene druge realne možnosti. Odpirajo se številna vprašanja, pojavljajo odločna nasprotovanja in močni pomisleki, pa tudi odkrite želje, da bi ta možnost morala obstajati. Življenje je sveto, a le dokler mu lahko rečemo življenje. Bi bila odlična paliativa res dobra protiutež? 27.03.2019

Vlasta Nussdorfer VII./2. Se na »steklenem stropu« lahko porežeš? Prazniki pomenijo obujanje spominov in dejanj tistih, ki so zaznamovali zgodovinsko pomembne dogodke ter v naša življenja prinesli spremembe, zaradi katerih so ti dogodki postali praznovani. Tako se je na primer v zgodovino kot socialistka in velika borka za pravice žensk zapisala Clara Zetkin. Se danes še zavedamo pomembnosti 8. marca - dneva žena? Je kaj drugače, kot je bilo pred desetletji? So pravice žensk že izbojevane ali bo treba še vedno hoditi po poti njihovega udejanjanja in, če da, koliko časa še? Je nasilja in revščine več ter zakaj (še) potrebujemo politične kvote? Ali ni enakost nekaj tako samoumevnega? 13.03.2019

Vlasta Nussdorfer VII./1. Hiter pogled nazaj 23. februarja 2019 se mi je iztekel šestletni mandat varuhinje človekovih pravic. Zadnji meseci, tedni in dnevi so me spominjali na čas pred izpiti na fakulteti. Kaj bi takrat dala za en teden, včasih celo en sam dan. A, uspelo je. V zadnjem tednu sem letno poročilo o delu Varuha za leto 2018 predala vsem trem predsednikom; državnega zbora, vlade in nazadnje še republike. Marsikdo je pred tem rekel ali vsaj mislil: preprosta utopija. Poleg poročila o delu institucije sem vsem omenjenim izročila še poročilo državnega preventivnega mehanizma in tudi publikacijo o delu v šestletnem letnem mandatu. Okoli 900 strani branja. Še nikoli doslej to ni storil noben varuh, saj je rok za predajo poročila šele 30. september za minulo leto. 27.02.2019

Vlasta Nussdorfer VI./156. Kje in kdo v državi šepa Mineva šest let mandata varuhinje človekovih pravic. S sodelavci smo prebrali na tisoče pobud, prepotovali Slovenijo podolgem in počez, »poslovali« v 74 občinah, se srečevali z državnimi in lokalnimi organi, na sedežu Varuha in na terenu razpravljali z nevladnimi organizacijami, izdali šest letnih poročil in šest poročil državnega preventivnega mehanizma pa tudi številne druge publikacije, izvedli mnogo domačih in mednarodnih dogodkov, posvetov in okroglih miz. Postali smo do otrok in bolnikov z demenco prijazna točka. Državi in njenim institucijam smo namenili skoraj šeststo priporočil in spremljali odzive nanje. Odgovarjali smo vsem medijem in ob koncu mandata bo izšla še posebna publikacija o celotnem šestletnem mandatu. 13.02.2019

Vlasta Nussdorfer VI./155. Trpinčenje z razlogom Ko je minister za kulturo Dejan Prešiček v zelo gledani oddaji nacionalne televizije te dni izrekel stavek, da »nikoli ni trpinčil brez razloga«, smo seveda obnemeli. Takoj smo vedeli, da bo izjemno odmeval, pa čeprav bi lahko ocenili, da se mu je hudo zareklo. Ob doslednem zanikanju šikaniranja je s tem stavkom le dodal »razlog« in ga torej »upravičil«. A kljub pojasnjevanju, da je šlo zgolj in samo za napako, je stavek tu - slišan, citiran, objavljen ... in ob njem še pričevanja, prijave, izjave, sindikalne zahteve po zamenjavi. Seveda pa ni mogoče iti mimo številnih še vedno nerazčiščenih zgodb. Kako je mogoče, da je bilo prav na tem ministrstvu toliko prijav mobinga tudi pred aktualnim ministrom? Je on hujši od drugih, je le on kriv za smrt enega izmed zaposlenih, ali drži, kar pravijo tisti, ki se celo izpostavijo? Minister je ponudil odstop in predsednik vlade ga je sprejel. Pričakovano. 30.01.2019

Vlasta Nussdorfer VI./154. Redefinicija kaznivega dejanja posilstva - da ali ne? Slovensko javnost je te dni vznemirila novica s koprskega sodišča (VSK Sodba II Kp 46668/2015), kjer niso našli dokazov za obsodbo obdolženca za kaznivo dejanje posilstva, do katerega naj bi prišlo, ko je moški spolno občeval z žensko, medtem ko je spala, in je uporabil silo šele, ko se je zbudila in se spolnemu odnosu začela upirati. Obsojen je bil le za kaznivo dejanje prisiljenja. Primer je težko komentirati, saj niso znane vse podrobnosti. Vsekakor pa je odprl Pandorino skrinjico težav, dilem, vprašanj in želja po spremembi kazenske zakonodaje na tem področju. Je ta v skladu z Istanbulsko konvencijo in zakaj je treba za posilstvo dokazovati uporabo sile? Ali še nismo dovolj zreli za model soglasja? 16.01.2019

Vlasta Nussdorfer VI./153. Bogovi v belem Gotovo ni dileme o tem, kdo so. Zdravniki. Ob koncu leta ne mine dan, da si ne bi v voščilih želeli zdravja, bolni pa ozdravitve. In ni minil niti dan v letu, da jih ne bi omenjali ali o njih poročali. Šlo je tako za odmevne zadeve, ki so pretresle javnost, kot tudi povsem vsakodnevne, ki do nje morda niso niti prišle. In vendar so nastopali v teh zgodbah. Bogovi v belem. Uspešni, znani, sposobni, prijazni, naj zdravniki leta, pa tudi oni, za katere tega ni mogoče trditi. Pri Varuhu se srečujemo predvsem z nezadovoljnimi bolniki in svojci, ki opozarjajo, kličejo po spremembah v zdravstvu. Obljublja jih tudi novi minister. Mu bo res uspelo? Če komu, bi moralo prav njemu, saj ima naše zdravstvo že leta v malem prstu. Pa je sploh možno narediti red, ko pa ga ni uspelo še nikomur?! So nekaterim celo grozili? Toliko interesov, resnic in polresnic. Komu sploh (še) verjeti? 02.01.2019

Vlasta Nussdorfer VI./152. Ali res pričakujemo preveč? Vsak december je poseben in celo edinstven. Otroci pričakujejo darila dobrih mož, v katerih prihod še verjamejo, odrasli delamo obračune preteklega leta in hitimo z željami za prihodnost. Pišemo, sestankujemo, se srečujemo in želimo narediti največ, kar lahko. Tudi vse, kar nam morda več let ni uspelo. Kot bi se 31. decembra čas ustavil in začel teči povsem na novo. V letu, ki odhaja, smo dobili nov parlament, vlado in nove ali stare župane. Obljub je bilo veliko. Socialna pravičnost, zaposlitve za težje zaposljive, čistejše okolje, boljša in hitrejša zdravstvena oskrba, dobra infrastruktura, spoštovanje pravic, zlasti dostojanstva slehernika, in še marsikaj. Bo to res ali morda pričakujemo preveč? 19.12.2018

Vlasta Nussdorfer VI./151. Bo za žrtve kdaj res najbolje poskrbljeno? Spet praznujemo dneve boja proti nasilju nad ženskami. Te so resnično najpogostejše žrtve, a tu so še otroci in nikakor ni mogoče izključiti niti moških, pa čeprav v posledicah družinskega nasilja med njimi skoraj ni smrtnih žrtev. Zakaj moramo vsako leto od konca novembra do dneva človekovih pravic, ki ga praznujemo 10. decembra, nenehno poudarjati, da nasilje ni dopustno, da mora zanj veljati ničelna toleranca, da moramo biti dovolj zreli, da nesoglasja in spore rešujemo na miren način? Letos govorimo tudi o nasilju nad invalidnimi osebami. Koliko let se bo to še dogajalo in ali je res, da je sivo polje še vedno veliko večje od prijavljenih dejanj? Kaj bo prinesla Direktiva 2012/29/EU in zakaj še vedno ni implementirana v našo zakonodajo? Nam bo opomin pomagal, da se bo to zgodilo? 05.12.2018

Vlasta Nussdorfer VI./150 Ob volitvah je Varuh ugotovil Vsake volitve prinesejo nove kandidate, stranke in predvsem velika pričakovanja ljudi. Seveda se državnozborske razlikujejo od lokalnih, ko volivci svojih glasov v večini primerov ne namenjajo le strankam in listam, pač pa predvsem prepoznavnim posameznikom. Ti se jim zasidrajo v kratkoročni ali dolgoročni spomin po zelo različnih uspehih, prizadevanjih, dogodkih in javnih nastopih. Ali res zmagajo najboljši, je seveda veliko vprašanje, saj pri izpolnjevanju volilnega lističa igrajo vlogo tudi predvolilna propaganda, velike obljube in prepričljivost, ki ni nujno odsev resnične podobe kandidata. Je lahko uspešen športnik ali medijsko znana osebnost že garant dobrega politika? V nekaterih občinah so župani izbrani že pred volilno nedeljo, saj »tekmujejo« kar sami s seboj. Zakaj nimajo niti enega protikandidata, je težko reči. Odgovorov je lahko celo več. Kaj so prinesla leta Varuhovih priporočil in ali bomo imeli kdaj tudi e-volitve? 21.11.2018

Vlasta Nussdorfer VI./149. Ali lahko Varuh v resnici ponovi mandat Mandat Varuha človekovih pravic je šest let, z možnostjo samo ene ponovitve. Državnemu zboru ga v izvolitev predlaga predsednik republike, v parlamentu pa mora prejeti dvotretjinsko podporo vseh poslancev, to je najmanj 60 glasov. Nihče od dosedanjih varuhov še ni ponovil mandata. Bi moral ta trajati devet let, tako kot pri ustavnih sodnikih, brez možnosti ponovitve? Sem za. Uspeti tudi ne bi smel kandidat, ki (še) ni pustil vidnega "pečata", saj je za vsakokratnega varuha pomembno, da ga ljudje prepoznajo kot človeka, ki je nekaj oziroma veliko (že) naredil. "Maček v žaklju" je preveliko tveganje. Najbolje je tudi, da je primerno star, da se mu po mandatu, ki ga bo usodno zaznamoval, ne bo treba nikamor vračati, kaj šele iskati službo. 07.11.2018

Vlasta Nussdorfer VI./148. Zakaj je civilna družba tako pomembna Nevladne organizacije (NVO) so prostovoljna telesa in organizacije, ki uveljavljajo zelo različne cilje na številnih področjih našega življenja. V njih aktivni prostovoljci prisluhnejo in pomagajo ljudem, ki jih država z institucijami pogosto ne sliši, presliši ali noče slišati in vključevati v odločanje o zanje pomembnih zadevah. Kljub temu, da je civilna družba bistvena sestavina vsake funkcionalne demokracije in naravnost nepogrešljiva za popolno zaščito človekovih pravic, imajo njeni predstavniki nemalo težav. Včasih so za nekatere preglasni, preveč dosledni in prezahtevni. Varuh človekovih pravic pa jim prav zaradi tega daje posebno mesto in pomen. 24.10.2018

Vlasta Nussdorfer VI./147. Zakaj se nasilje nad otroki sploh lahko dogaja? Otroci niso miniaturni odrasli, temveč so odvisni od svojih staršev in drugih ljudi, ki morajo zanje poskrbeti. Otroški klici na pomoč so žal pogosto preslišani. Lahko bi rekli, da kdaj celo dobijo »udarce«, ki bi jih morali dobiti njihovi starši. Kot družba smo se ob sprejemanju družinskega zakonika spraševali, zakaj je vsaj na deklaratorni ravni tako pomembna prepoved telesnega kaznovanja otrok. Zato ker pomeni kršitev človekovih in otrokovih pravic, povzroča trpljenje otrok, tako fizične kot psihične bolečine, in pušča daljnosežne posledice. Zgrozimo se vsakič, ko slišimo ali beremo o nasilju nad nemočnimi bitji, ki jim ga prizadenejo odrasli, običajno najbližji. Tako je bilo tudi ob zadnjem medijskem odkritju nasilja nad malčki v zasebnem zavodu. Nekateri so še pred sprejetjem družinskega zakonika menili, da se otroke lahko »vzgaja« tudi s trdnejšo roko in prijemi. So še vedno enakih misli? 10.10.2018

Vlasta Nussdorfer VI./146. Kam s starejšimi Danes živimo bistveno dlje, kot so živele naše prababice in pradedki, prav zato pa je vsakogar rahlo strah starosti. Grozljiv je podatek, da na svetu vsake tri sekunde za demenco zboli vsaj ena oseba, kar tretjina za alzheimerjevo boleznijo. Strah nas je pravzaprav vseh bolezni, bolnišnic, domov za starejše, revščine, osamljenosti, izgube dostojanstva, nasilja in še marsičesa. Tudi vojn in uničenega okolja, da o številnih katastrofah niti ne govorimo. Se pravice starejšim zmanjšujejo ali je to le opažanje tistih, ki jih skrbi položaj starejših? 26.09.2018

Vlasta Nussdorfer VI./145. Ali kot varuhinja res skrbim le za migrante? Varuh predstavlja nadzor oblastnikov, tako državnih, lokalnih kot tudi tistih, ki so jim bila podeljena javna pooblastila. Pri svojem delu se ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, pri intervencijah pa se lahko sklicuje tudi na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja. Je popolnoma neodvisen in samostojen. Organom lahko pošlje predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih dolžni obravnavati in nanje odgovoriti. 12.09.2018

Vlasta Nussdorfer VI./144. Za kaj vse bomo (še) zbirali donacije? Te dni sem malo bolj pozorna na zbiranje donacij za različne namene. Kar verjeti ne morem, za kaj vse ljudje zbiramo denar, zamaške, dražimo darila znanih športnikov ... 29.08.2018

Vlasta Nussdorfer VI./143. Kako bo ravnala nova vlada Skoraj vsak konec ima nov začetek in za vsakim začetkom je po navadi prej ali slej tudi konec. Zgodbe se namreč ponavljajo.
Vedno upamo, da bo bolje, kajti nihče si ne bi želel živeti slabše. Tako je tudi v politiki. Preobrat običajno prinesejo volitve, pa čeprav je veliko »novih« obrazov starih. Stavimo nanje, upamo, pričakujemo, želimo, celo zahtevamo. 15.08.2018

Vlasta Nussdorfer VI./142. Nam bodo polnoletni otroci dali dovoljenje? Kljub poplavi zakonov in uredb, tako domačih kot evropskih, ki naj bi nas zaščitile pred zlorabami, najbrž nismo bili še nikoli tako ranljivi, v takem krču in strahu pred neznanim in negotovim. Na nas preži tisoče nevarnosti. V skrbeh smo, da bi nas napadli hekerji, da bi nam kdo vdrl v računalnik, telefon, ukradel identiteto ali nas presenetil na sto in en neprijeten način ... 01.08.2018

Vlasta Nussdorfer VI./141. Je dom sploh človekova pravica? Ali je država s svojim aparatom naredila dovolj za tiste, ki si sami ne morejo kupiti in niti najeti primernega stanovanja? Zakaj ni povsod dovolj bivalnih enot in je pomembno, kje živiš? Kaj je s tistimi, ki jim grozi deložacija in z njo še "izguba" otrok? 18.07.2018

Vlasta Nussdorfer VI./140. Ali spoštujemo zasebnost otrok? Sprašujem se, kakšna je zasebnost otrok na spletu, če o njih odločajo njihovi starši, sploh če si niso enotni. Smo do modernega pojava dovolj kritični in ali se zavedamo, da v tem posebnem svetu ostane prav vse, kar se tam znajde? Nam bodo otroci, ko bodo najstniki, iskalci zaposlitve ali celo odrasli, hvaležni ali nam bodo morda kdaj izstavili račun? Se nam bo to, kar nas povezuje in zanima danes, še zdelo tako privlačno tudi jutri? Premislimo, morda dvakrat, preden se dokončno odločimo, da vse delimo s svetom, ki nas pogosto niti ne pozna, si bo pa to zapomnil. Za vse večne čase. 04.07.2018

Vlasta Nussdorfer VI./139. Nas diskriminacija drugih sploh zaboli? Kdo je še ni doživel ali vsaj zaznal? Že v šoli smo imeli tu in tam občutek, da je kdo privilegiran, da se komu ne piše najbolje ipd. S službo so prišle nove tegobe. Nekateri so napredovali hitreje, pa čeprav niso bili ravno "perle", drugi so vedno dobivali težje naloge in preizkušnje, kjer se niso mogli prav izkazati. Radi smo rekli, da pravice ni, a to je bilo zelo težko dokazati. Seveda je še veliko huje za ljudi, ki spadajo v različne manjšine, tudi zaradi invalidnosti, rase, spolne usmerjenosti, bolezni, starosti ... 20.06.2018

Vlasta Nussdorfer Svetovni dan okolja opominja Vsako leto 5. junija praznujemo. Svetovni dan okolja namreč. Ali se že zavedamo, da je v teh časih marsikaj povsem drugače, da države še vedno premalo razmišljajo o skrbi za okolje, kršitev pravic pa je žal vse več? Narava neusmiljeno vrača udarce, ki jih prejema, a niti najhujše katastrofe odgovornih ne izučijo. Se sploh zavedamo pravice ljudi do zdravega okolja? 06.06.2018

Vlasta Nussdorfer VI./138. Zakaj toliko nestrpnosti Se vam zdi, da smo strpni? Poglejte spletne strani, vstopite v klepetalnice, preberite odzive na medijske nastope politikov pred volitvami, oglejte si prenose pomembnih domačih nogometnih tekem in dogodke, ki jim sledijo. Odgovor bo na dlani — znamo biti, a niti nočemo. 23.05.2018

Vlasta Nussdorfer VI./137. Kako država prisluhne osebam s posebnimi potrebami? Že leta se sprašujem, ali država vidi vse drugačne – tiste, ki potrebujejo večjo in stalno skrb. Kako jim je pripravljena olajšati življenje, ki je zanje zelo težko, predvsem pa, ali ni največja skrb prepuščena prav najbližjim? 09.05.2018

Vlasta Nussdorfer VI./136. Otrok v preseku med starši, institucijami in zagovornikom Za otroke tako radi najdemo lepe besede, vemo kako bi moralo biti, pa žal ni. Spoznamo se na delo vseh institucij, jim beremo levite in iščemo odgovore, ki bi potrdili naš prav. Znamo povedati, da so postopki predolgi, a jih ne generiramo mi, pač pa nasprotna stran, pravico bomo, če ne uspemo doma, iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, nenazadnje prav zaradi največje koristi otrok. Ti si to zaslužijo, mar ne? Zagovornika bi želeli le, če mu bo otrok povedal, da smo mi najboljši. Čigav naj bo torej ta naš otrok in kakšen njegov "glas"? 25.04.2018

Vlasta Nussdorfer VI./135. Ali so lahko volitve obet za večje spoštovanje človekovih pravic? Prihaja prav poseben čas. Dvojne volitve in referendum. Pestro je in povsod je čutiti nemir. Nove stranke rastejo kot gobe po res močnem deževju. Vsak teden kakšna. Tudi etablirane z zanosom predstavljajo svoje programe. 11.04.2018

Vlasta Nussdorfer VI./134. Do rešitve za zaščito zdravja prebivalcev z dialogom Cepljenje že leta pravno in medicinsko stroko postavlja pred izzive, razdvaja posameznike in skupine, odpira številna vprašanja. Varuh človekovih pravic v okviru svojih pristojnosti v zadnjem času odgovarja predvsem na številna pisma, ki opozarjajo na neustavnost predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki bi necepljenim otrokom zaprla vrata javnih vrtcev. 28.03.2018

Vlasta Nussdorfer VI./133. So res brez vode in elektrike pri nas le Romi? Varuh človekovih pravic svoje delo opravlja tudi na terenu, saj se vsak mesec odpravi na zunanje poslovanje v eno izmed občin, kjer se sreča z občankami in občani, pogovori z županjo ali županom in ima ob koncu poslovanja še novinarsko konferenco za medije, predvsem lokalne. Tako ljudem ni potrebno prihajati v prestolnico. Seveda jo to izjemna prilika, da od ljudi neposredno sliši zgodbe vsakdana, celo kakšno, do katere sicer ne bi prišel. Tako je bilo tudi marca v Kostelu, eni najmanjših občin v Sloveniji. Kaj vse na poslovanjih izvemo in kako gleda država na številne kršitve človekovih pravic, ki jih izpostavljajo ljudje? 14.03.2018

Vlasta Nussdorfer VI./132. Ali je prav in pravično Pogosto se kot varuhinja človekovih pravic, ne le ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti, ki ga praznujemo 20. februarja, sprašujem, ali je prav in pravično, da kljub enakim pravicam, ki pripadajo vsem, ljudje živimo tako zelo različno. Nekatere pravice in ustavna načela za ene ostajajo le na deklaratorni ravni, uveljavitev načela pravne in socialne države je zanje nedosegljiva, ker živijo na socialnem dnu, oropani uživanja socialne pravičnosti in osebnega dostojanstva. Izgubljajo ga v vsakdanjem življenju, ko morajo stopati na številne pravne poti uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin, pogosto sami in brez ustrezne pomoči. 28.02.2018

Vlasta Nussdorfer VI./131. Pravim moškim resnično v bran O moških in ženskah beremo, govorimo, modrujemo, ene in druge kritiziramo, hvalimo, poveličujemo. Najpogosteje se to dogaja ob praznikih, ki so jim posvečeni, pa ob ubojih in umorih, ki doletijo zlasti ženske, pa pred volitvami, ko nekateri še vedno iščejo ženske kvote, v zadnjem času pa tudi ob odkritju številnih skrivnosti nekaterih tujih filmskih zvezd, ki so spregovorile o spolnem nadlegovanju. 14.02.2018

Vlasta Nussdorfer VI./130. Spet smo se »izkazali« V tednu, ko na veliko govorimo o nestrpnosti do drugačnih, se spominjamo holokavsta, ko nas straši že misel na prihodnost s Hrvati in mejo na morju, ko svet preplavljajo protesti, smo Slovenci spet pokazali temno plat »nevidnosti« na spletu. Bruhali smo »ogenj« in bes, sramotili, žalili. Tako intenzivno, da je biatlonec Jakov Fak odstopil od kandidature za nošenje slovenske zastave na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Kako se počutimo? Očitno kakor kdo. Ali ne bi prav Hrvatom dali misliti, če bi našo zastavo nosil nekdo, ki je njihovih korenin? Nismo zmogli in zapravili smo še eno priložnost. Niti ne prvo. 31.01.2018

Vlasta Nussdorfer VI./129. Različni pogledi na spolno nadlegovanje Ko so prejšnje mesece svet zajele novice o spolnem nadlegovanju slavnih, zlasti nekaterih filmskih igralk, in so te kot po tekočem traku spregovorile o »skrivnosti«, ki to najbrž sploh ni bila, so se odprla številna vprašanja: zakaj so tako dolgo molčale, kako je drugod in tudi pri nas, zakaj je to bil in je velik tabu, kaj odkritje pomeni za prihodnost? Bo tega zdaj manj? Kdo vse in kako zlorablja svoj položaj? Kje so meje sprejemljivega? Ali to res velja le za slavne? Ali morda kdo pri tem pretirava? 17.01.2018

Vlasta Nussdorfer VI./128. Obsoditi ali oprostiti? Razvpita drama Teror nemškega avtorja Ferdinanda von Schiracha je uspešnica evropskih in svetovnih odrov. Trenutno jo uprizarjajo v več kot štiridesetih gledališčih po svetu, tudi pri nas v Prešernovem gledališču v Kranju. Načenja številna pravna in etična vprašanja o nedotakljivosti človeškega življenja. 03.01.2018

Vlasta Nussdorfer Biti varuh v teh časih Pravijo, da je v teh časih zelo težko karkoli postati in ostati. Pa še res je. Pomislite na pomembnejše funkcije v državi, čemu vse so ljudje na njih izpostavljeni, kako kandidatke in kandidate »krvi« željna javnost secira in razkosa, še preden so uradno znani. Mnogi so prepričani, da lahko vidijo tako rekoč v drobovje slehernika, ki bi tako ali drugače (še) rad pokukal iz povprečja. 20.12.2017

Vlasta Nussdorfer VI./126. Deček s tatujem Na kaj pomislite ob besedi tatu? Zagotovo na tako priljubljene tetovaže, ki težko izginejo. Sicer niso več tabu, mnogi jih ponosno razkazujejo. Kaj pa pri »dečku s tatujem«? Tu bi se zamislili in se spraševali, kdo mu ga je naredil, kdo je to dopustil in kako da mu večne zaznamovanosti niso preprečili starši. Saj je vendar še otrok! O tem lahko intenzivneje razmišljamo zlasti zdaj, ko je minil mesec, v katerem so se zvrstili svetovni dan otroka, dnevi boja proti nasilju, evropski dan, namenjen ozaveščanju o spolnih zlorabah, bliža pa se še svetovni dan človekovih pravic. 06.12.2017

Vlasta Nussdorfer VI./125. Je preplet različnih svetov lahko sploh sporen Minuli teden je bilo v Slovenskem mladinskem gledališču moč doživeti že drugi koncert Slovenska popevka, ki je na odru združil gledališče in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga. Čustveno doživeta pesem Gregorja Strniše Čez tisoč let, ko mene več ne bo, ostaja v nepozabnem spominu. A, starši nastopajočih otrok so imeli pred predstavo solzne oči ... 22.11.2017

Vlasta Nussdorfer VI./124. Ob izteku življenja O vprašanjih, povezanih z iztekom življenja, je veliko lažje razmišljati, kadar nam še ne bije zadnja ura ali tega vsaj ne vemo. Tudi zato smo tik pred letošnjim dnevom mrtvih v Državnem svetu ob sodelovanju institucije Varuha opozorili na mnoge vidike smrti – pravne, etične, zdravstvene in moralne. Ugledni strokovnjaki so po predstavitvi prispevkov nekaj časa namenili še vprašanjem, idejam in dilemam občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo prostore drugega doma slovenske politike. 08.11.2017

Vlasta Nussdorfer VI./123. Ali smo dovolj zreli za demokracijo Vsako jesen zaznamuje več predstavitev Varuhovih poročil: v Državnem svetu in na njegovih komisijah, na državnozborskih odborih, komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, pa tudi na plenarnem zasedanju v Državnem zboru. Tokrat smo opravili že vse predstavitve, zadnjo 24. oktobra. Kaj ugotavljamo, kako na poročilo gleda politika, kje se je premaknilo in kje zataknilo? Kdo komu kaj očita, kje so rezerve in kaj lahko pričakujem do konca svojega mandata 23. februarja 2019? Je naša priložnost lahko predvolilni čas? Kaj bo pokazal pogled nazaj? 25.10.2017

Vlasta Nussdorfer VI./122. Ali teden otroka lahko kaj spremeni? Vsak dan je poseben in edinstven. Skoraj vsak dan, včasih celo teden ali mesec, je posvečen tudi ozaveščanju o kakem pojavu. Tako je pred kratkim minil teden otroka, v soboto smo praznovali pomembne prelomnice ustanove Mali vitez, ki pomaga otrokom, ozdravljenim od raka, včeraj je bil svetovni dan duševnega zdravja in tudi brezdomstva ... 11.10.2017

Vlasta Nussdorfer VI./121. Konfesionalna dejavnost razburja in deli Ali je samo predvolilni čas kriv, da konfesionalna dejavnost ljudi razburja in razdvaja? O tej temi je Varuh poročal že v dveh letnih poročilih, lani je bilo priporočilo sprejeto v Državnem zboru, šele po blagoslovu šole septembra pa je završalo. Odzvala se je poslanska skupina Levica, sklicana je bila izredna seja DZ, oglašajo se tako podporniki kot nasprotniki. Predsednik države, ki se je slovesnosti ob odprtju šole udeležil, poziva k strpnosti, ministrica oziroma inšpektorji dogodek preiskujejo, nekateri o tem tvitajo, prebrali smo tudi zanimivo kolumno na portalu IUS-INFO … Več kot dovolj razlogov za moj odziv. Strpen in objektiven. 27.09.2017

Vlasta Nussdorfer VI./120. Kako so kršene pravice osebam z duševno motnjo Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) je leta 2008 uveljavil poseben postopek neprostovoljne nastanitve oseb z duševno motnjo v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov. Določil je varstvo njihovega osebnega dostojanstva, individualno obravnavo in enako dostopnost. Vse od leta 2009 Varuh prejema številna opozorila o kršitvah človekovih pravic, zlasti zaradi prezasedenosti vseh posebnih socialnovarstvenih zavodov. So potrebne sistemske spremembe ali pa je mogoče stanje urediti tudi drugače? Gre za zelo občutljivo populacijo, kršitev njihovih pravic pa nedvomno pomeni tveganje tudi za druge, ki so v teh zavodih nastanjeni, in za strokovno osebje. Kakšen in kako hiter bo odziv pristojnih? 13.09.2017

Vlasta Nussdorfer VI./119. Spet je tu 1. september Ta dan je za marsikoga prelomen. Novo šolsko leto namreč vedno prinese veliko skrbi staršem, nove dolžnosti učencem in obveznosti učiteljem. Letos je zanimivo, ker se september začne na petek, in mnogi modrujejo, ali je šolsko leto pametno začeti ob koncu tedna. Nekateri so zadovoljni, drugi nejevoljni. Razloge imajo vsi, a enkrat se šola mora začeti. S tem časom so povezane tudi velike finančne skrbi, zlasti za tiste, ki se morajo obrniti po pomoč, ker sami takega zalogaja ne zmorejo. Ali se zavedamo, kako hitro ustvarjamo razlike? Tudi v šoli. 30.08.2017

Vlasta Nussdorfer VI./118. Kam pravzaprav vse to pelje? Spominjamo se mučiteljev umorjenega fanta in njunega snemanja žrtvinega trpljenja, pa sojenja in poročanja medijev o tem. Ali je morda to dalo zamisel 17-letniku, da je snemal izživljanje nad 13-letno žrtvijo? Zakaj zanj ni ustreznega mesta v kateri izmed institucij? Zakaj je bil izključen iz zavoda, kamor ga je namestila socialna služba? Zakaj ni v priporu, če je osumljen številnih kaznivih dejanj, kot poročajo mediji? Veliko vprašanj in premalo odgovorov. Kam vse to pelje, se sprašujejo tako laiki kot strokovnjaki. 16.08.2017

Vlasta Nussdorfer VI./117. Vse preveč smrdi in tudi gori V Sloveniji zadnje čase zelo pogosto smrdi in gori. Smrad se širi predvsem iz industrijskih objektov, celo bioplinarn, ki jim oznaka bio sploh ne ustreza. Požari za sabo pustijo opustošena pogorišča in strah pred hujšimi posledicami. Ljudje se sprašujejo, kaj gori in kakšne bodo posledice za zdravje, popolnih odgovorov pa ne dobijo, vsaj ne dovolj hitro. Odgovorni trdijo, da so večkrat ukrepali, vendar kazni in posamični ukrepi niso zadoščali. Zakaj onesnaževalcem kljub številnim kršitvam uspe obdržati okoljevarstvena dovoljenja in kdo pri tem ni opravil svojega dela? Bo zdaj po zavezi vlade končno drugače? Varuh na kršitve odločno in predolgo opozarja. 02.08.2017

Vlasta Nussdorfer VI./116. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (2) Poslanke in poslanci državnega zbora so pred parlamentarnimi počitnicami obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Večina je po živahni razpravi sklenila, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Na kaj je vseeno potrebno odgovoriti? Ali Varuh svoje naloge opravlja skladno s pričakovanji in čigavimi ter kaj pomeni, če jih ne? Ali ni nadzornik oblastnega ravnanja in kdaj lahko upraviči upe politike? Kakšna mora ta biti, da Varuha pohvali? To seveda ni nujno in sploh ni pričakovano. 19.07.2017

Vlasta Nussdorfer VI./115. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (1) Na vroč prvi poletni dan so poslanke in poslanci v državnem zboru obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Zelo živahni razpravi o potrebnosti sprememb je dan pozneje sledilo glasovanje in le s petimi glasovi proti so sklenili, da je zakon zrel za nadaljnjo obravnavo. Kaj prinaša, katere bodo spremembe in kaj moti manjšino, ki mu je odrekla podporo? Ali je jasno, zakaj spremembe? 05.07.2017

Vlasta Nussdorfer VI./114. Kako je biti varuh (4) Za varuha človekovih pravic je najpomembnejši trenutek v vsakem letu predaja letnega poročila. Najprej ga preda predsedniku državnega zbora, nato predsednikoma republike in vlade. Po predstavitvi pred ministri sledijo seje državnega sveta, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in na koncu osrednja seja državnega zbora, ki po večurni temeljiti razpravi odloča o sprejemu priporočil. Vse to navadno poteka med majem in oktobrom, ko je v pripravi že novo poročilo za tekoče leto. Tako se zgodbe z njim ponavljajo in prepletajo. Kaj pokaže pogled nazaj v petem letu in kako naprej? 21.06.2017

Vlasta Nussdorfer VI./113. Kako je biti varuh (3) Varuh ali varuhinja človekovih pravic lahko postaneš na predlog predsednika republike, ko zate v parlamentu glasujeta najmanj dve tretjini poslancev. Tako visoko podporo zahteva tudi sprememba ustave. Seveda ti mora biti tuje predhodno politično delovanje, saj nobena opcija v državnem zboru nima 60 glasov. Za prevzem funkcije moraš biti primerno star, čeprav ni starostne omejitve, in zelo izkušen, da lahko vplivaš na spremembe; celo z močjo javne besede in avtoriteto, ki si si jo ustvaril s trdim delom pred novim izzivom. Sam prevzem položaja za to nikakor ni dovolj. 07.06.2017

Vlasta Nussdorfer VI./111. Kako je biti varuh (2) Petintrideset let sem bila del represivnega aparata – tožilstva, organa pregona. Kaj je lahko narobe, če preganjaš storilce kaznivih dejanj, saj so vendar na drugi strani tudi njihove žrtve? Pregon lahko začneš, opustiš, nadaljuješ, predlagaš kaznovanje, se pritožiš. In vendar so odzivi na delo tožilca lahko negativni, bodisi na strani obdolženih bodisi žrtev. Kako pa je biti varuhinja? Nikoli si ne bi mislila, da moraš imeti tako zelo debelo kožo, da vse to preživiš. Vseeno pa je prijetnih izkušenj veliko več. To delo mi je k sreči pisano na kožo. Ali ni to najpomembnejše? 24.05.2017

Vlasta Nussdorfer VI./110. Kako je biti varuh (1) Minila so štiri leta mojega varovanja človekovih pravic. Štiri letna poročila in prav toliko predaj najvišjim predstavnikom oblasti. Nekaj tisoč dogodkov, več kot sto tisoč prevoženih kilometrov po domovini, na stotine medijskih vsebin, vsaj štirideset tisoč klicev obupanih, nemočnih, besnih, žalostnih in razočaranih, ki so poslali še vsaj sto tisoč zelo različnih pisem s številnimi prilogami. Kakšen je izkupiček? Več sto priporočil, mnenj, kritik, opozoril. Nekatera so bila upoštevana in uresničena, druga delno, nekatera (še) ne. In vsako leto novo poročilo na okoli štiristo straneh. Nastaja že peto. Sprašujejo, koliko nas je zaposlenih, kaj delamo in ali nam pri čem uspe. Denar za plače je namreč davkoplačevalski. 10.05.2017

Vlasta Nussdorfer VI./109. Ali resničnostni šovi poneumljajo? Vse več jih je. Resničnostnih šovov vseh vrst. Imeli smo Big brotherja, pa Kmetije in še marsikaj. Prodajale so se možnosti, da jih ljudje gledajo podnevi in celo ponoči. Dobili smo zmagovalce, prejeli so 50.000 evrov, imeli možnosti odpreti gostilno, osvojiti kmetijo, postali so prepoznavni, vabili so jih na »rdeče preproge«, polni so jih bili mediji. Nekateri zgolj kot »muhe enodnevnice«, drugi so na sceni ostali. Kako pa to vpliva na mlade? Pozitivno? Odvisno od vsebine in sodelujočih. 26.04.2017

Vlasta Nussdorfer VI./108. Ob svetovnem dnevu Romov Vsako leto 8. aprila imamo priložnost, da preverimo stanje na področju pravic romske manjšine. Tokrat je za 14. april sejo sklicala tudi parlamentarna Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Varuh svoja stališča, mnenja in priporočila sicer redno predstavlja v letnih poročilih. Leta 2012 smo pripravili celo izredno poročilo. Ali se je stanje od tedaj izboljšalo, ali je zagotovljena pitna voda – osnovna človekova pravica, kako je z dostopom do sanitarij, zakaj romski otroci nimajo enake prihodnosti kot drugi? Kdo nosi odgovornost za diskriminacijo? Bodo poslanci naredili korak naprej, bo vlada dosledno spoštovala enakost ljudi? Koliko let bomo o tem še razpravljali? 12.04.2017

Vlasta Nussdorfer VI./107. Ali je res za vse kriva kriza Dan za dnem enako: kriza na vseh področjih, kriza etike in vrednot, kriza v zdravstvu, gospodarstvu, okolju, politiki … O njej na veliko poročajo mediji in govorijo ljudje, o njej beremo na družbenih omrežjih. Toda ali je res kriva za prav vse? Kaj nas lahko reši? Ali je sploh še čas? Kakšne so vizije mladih, ki so povsem brez svoje krivde zabredli vanjo ali še bodo? Jo morda celo vedno znova generiramo? 29.03.2017

Vlasta Nussdorfer Kaj se dogaja z našo zasebnostjo? Ali smo v nevarnosti, da nam prisluškujejo in nas snemajo celo v lastnem domu? Sodobna tehnologija omogoča tudi, da o sebi hitro izdamo preveč, za kar plačamo visoko ceno. Ali se naši otroci zavedajo, kako nevarno se je razgaljati pred neznanimi spletnimi »prijatelji«? Vedo to njihovi starši? 15.03.2017

Vlasta Nussdorfer VI./105. Prazniki morajo biti priložnost Prav je, da ob prazniku žensk vsako leto opozorimo na doseženo raven spoštovanja njihovih pravic ter analiziramo položaj in dejansko enakost. Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk z moškimi se še vedno precej razlikuje od dejanske. V Sloveniji smo na nekaterih področjih s premiki lahko zadovoljni, na drugih pa kazalniki vzbujajo skrb. Kako nam torej v resnici kaže? 01.03.2017

Vlasta Nussdorfer VI./104. Nasilje ima nove obraze Komu je pri nas huje, otrokom ali starejšim? Po silnih bojih in preštevilnih, med drugim tudi nadvse neumnih vprašanjih smo končno sprejeli zakon, ki vsaj na načelni ravni sporoča, da je nasilje nad otroki prepovedano. Pomeni poraz vzgoje, saj jih ponižuje in jih iz žrtev praviloma spreminja v nasilnike. Tepsti zna vsak, vzgajati pač ne. Glede starejših pa se premalo govori o psihičnem nasilju, ki jim jemlje poslednje dostojanstvo in jih postavlja v podrejen položaj. Ali naj nas bo prihodnosti strah? Tudi zaradi spleta?! 15.02.2017

Vlasta Nussdorfer VI./103. Tudi za prihodnost gre Ali se iz zgodovine česa naučimo? 27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je bilo osvobojeno največje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau. Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne je Evropski parlament z resolucijo kot zgodovinsko dejstvo prepoznal tudi genocid nad Romi. Danes smo priča novim vojnam, mučenju, begu milijonov ljudi. Kako bodo ti dogodki videti iz zgodovinske perspektive? 01.02.2017

Vlasta Nussdorfer VI./102. Pogled na statistiko (2) Ali nas statistični podatki prepričajo, čeprav načenjajo številne dileme in vprašanja in jih življenje pogosto ovrže? Je življenjski standard in socialno stanje sploh mogoče izmeriti na tak način? Statistika morda res marsikaj pokaže, vendar ne brez opisa in komentarjev. Prav vsakdanje življenje in pripovedi ljudi ji v vsakdanjem življenju dajejo nov obraz. 18.01.2017

Vlasta Nussdorfer VI./101. Razmišljanja ob statistiki Statistični podatki so vedno dostopni na spletnih straneh Statističnega urada, po pošti, telefonu ali elektronsko, z naročilom statističnih publikacij ali z obiskom v njihovem informacijskem središču. Toda kako si podatke razlagati? Ali jim je mogoče verjeti in ali prikazujejo vsakdanjo realnost? Ali je realnost življenja sploh mogoče preliti v številke? Prav tako se lahko vprašamo o resničnosti izsledkov anket in javnomnenjskih raziskav, saj je pomembno, kdo odgovarja, ali govori resnico in ali jo sploh pozna. 04.01.2017

Vlasta Nussdorfer VI./100. Kako razumemo načeli pravičnosti in dobrega upravljanja Varuh človekovih pravic RS neodvisno in samostojno obravnava zatrjevanja posameznic in posameznikov, da so jim bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, na podlagi 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic pa se lahko pri svojih intervencijah sklicuje tudi na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja. Kako ju razumemo, vrednotimo in presojamo, v povezavi z ustreznostjo dejanj, postopkov in odločitev državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil? Pretirano sklicevanje nanju bi nas lahko zaneslo v arbitrarnost presojanja, zato smo okroglo mizo ob letošnjem dnevu človekovih pravic namenili tej temi. 21.12.2016

Vlasta Nussdorfer VI./99. Dostojanstvo je pogosto poteptano Veliko ljudi živi v revščini, brezposelnosti, brezdomstvu, invalidnosti. Nekateri so izkoriščani ali celo brezobzirno opeharjeni za prigarani zaslužek. In to v pravni in socialni državi, kakor je Slovenija opredeljena v ustavi. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin je tudi zrcalo političnih strank in njihovih voditeljev. Dosledno jih omenjajo v svojih predvolilnih geslih in na shodih, pozneje pa žal pogosto prezrejo. 07.12.2016

Vlasta Nussdorfer VI./98. O pravicah oseb, ki jim je odvzeta prostost Zakon o ratifikaciji Opcijskega protokola določa, da naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM) izvršuje Varuh. Pri nadzoru sodelujejo tudi nevladne organizacije (NVO) in organizacije s statusom humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, zlasti na področju preprečevanja mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanj. Z njimi podpišemo poseben dogovor. Varuh je tako pri javno-zasebnem partnerstvu uvedel posebno novost, ki je lahko zgled za spremembe pri delu drugih državnih organov, na mednarodni ravni pa velja za uspešen model izvajanja Opcijskega protokola. Do kdaj bo treba na kršitve nenehno opozarjati? 23.11.2016

Vlasta Nussdorfer VI./97. Ali bi nas moralo biti strah Ob objavi kolumne bo že znan zmagovalec ameriških volitev. Smo se iz te posebne volilne kampanje česa naučili? Ali je v tako neusmiljenem brskanju po zasebnosti in intimi obeh kandidatov in njunih družin lahko kaj pozitivnega? Je to za volitve nujno? Ali nas morda lahko celo skrbi, da bo kmalu tako tudi pri nas? 09.11.2016

Vlasta Nussdorfer VI./96. Med javnostjo in zaupnostjo Zakon o varuhu človekovih pravic v 8. členu določa, da je postopek pri varuhu zaupen, o svojih ugotovitvah in ukrepih pa obvešča javnost in državni zbor. Zagotovo se lahko vprašamo, kako ohraniti zaupnost, če zlasti v primerih medijsko razvpitih zgodb javnost od nas pričakuje odgovore. Kako pojasniti, da bi trpela zasebnost pobudnic in pobudnikov, če pa le popolna zgodba zadovolji ljudi, ki sodijo o posameznikih in dogodkih, ki jih morda niti ne poznajo? Ali bi že prepričane razgrnitev vseh podrobnosti sploh prepričala? 26.10.2016

Vlasta Nussdorfer VI./95. Kakšna je prihodnost naših najmlajših in najstarejših Zakaj pravimo, da so otroci naše bogastvo, čeprav dediščina, ki jo bodo dobili, ne bo ravno obetavna? Nanje prežijo zlorabe vseh vrst, med drugim spletne, ogroža jih nezdravo okolje, obetajo se jim pomanjkanje delovnih mest, negotova starost in oddaljeno upokojevanje. Jih bodo vse bolj revne družine sposobne preživljati, šolati, zaposliti? Ali bodo starejši dočakali upokojitev in ostali doma čili, zdravstveno preskrbljeni in s človeka vredno pokojnino? 12.10.2016

Vlasta Nussdorfer VI./94. Kako država skrbi za zdravje in okolje Poleti smo pri Varuhu gostili pristojni ministrici za zdravje in okolje. Področji sta tesno povezani, težav pa je na obeh izjemno veliko. Jim bosta ministrici z ekipo lahko kos? Ali se je že kaj izboljšalo? Lahko upamo na nujne in obljubljene spremembe zakonodaje? Bomo zamujeno nadoknadili? Bodo grehe plačevali šele zanamci? Na kaj vse opozarjajo nevladne organizacije? Bo grožnja kaznovanja države na področju okolja pomagala? 28.09.2016

Vlasta Nussdorfer VI./93. Če babica postane mama in dedek oče Izjemni družinski dogodki, zlasti uboj ali umor enega od staršev, samomor drugega ali njegov pripor, in sirote, ki ostanejo, v ljudeh sprožijo izjemno močna čustva. Tako je bilo tudi v nedavnem primeru »koroških dečkov«. Postavljala so se številna vprašanja in zahteve, tudi po avtomatičnem odvzemu roditeljske pravice očetu zaradi storjenega kaznivega dejanja in možnosti, da bi otroke posvojili stari starši. Sledile so zahteve po spremembi družinske zakonodaje. Ta trenutek smo sredi vroče razprave o Družinskem zakoniku in predlogu novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pojavljajo se nove dileme, tudi zelo tehtne. 14.09.2016

Vlasta Nussdorfer VI./92. Bodo otroci še lahko odnašali smeti? Zakon, ki prepoveduje vse oblike telesnega kaznovanja otrok, velja v 49 državah po svetu. Pa ne le na pregovorno naprednem severu (na Švedskem od leta 1979, na Finskem od leta 1983, na Norveškem od leta 1987), temveč celo na Hrvaškem (od leta 1999) in v Avstriji (od leta 1989). Pri nas pa skoraj ne mine dan, da se ne bi kdo prav »pametno« spraševal, ali bo po novem otrok lahko odnesel smeti, ne da bi njegovim staršem očitali siljenje k čezmernemu delu. Ali smo res izgubili kompas in vso pamet? Kdo so ljudje, ki tako razmišljajo, in zakaj? 31.08.2016

Vlasta Nussdorfer VI./91. Ali je to resnična skrb za otroke? Ugotavljamo, da se ljudje zbudijo – komentirajo, grozijo, moledujejo, zahtevajo spremembe in "žaganje vej", na katerih sedijo odgovorni –, kadar umre otrok, kadar je žrtev hudega napada, spolnega nasilja, zanemarjanja, visokih temperatur v razbeljeni pločevini staršev, kadar je žrtev kogarkoli. Dvignejo se nevladniki, ljudje s "ceste" in od vsepovsod, mediji so polni zgodb. Povsem normalne reakcije, vendar nikakor ne smejo prinesti le »feniksov iz pepela«, ki prisegajo na najboljše za otroke. Deli in vznemirja celo prepoved telesnega kaznovanja. 17.08.2016

Vlasta Nussdorfer VI./90. Ali nas lahko reši večja represija Z napadi na policiste, ki opravljajo svoje službene dolžnosti, in s pojavom terorizma islamskih skrajnežev, vdanih skupini Isis (k sreči le v tujini) – tako z dejanji »volkov samotarjev« kot organiziranih skupin – se krepijo zahteve po represiji, zlasti policijski. Upravičeno ali zgolj trenutku prikladno? Kakšen bi bil primeren odziv? 03.08.2016

Vlasta Nussdorfer VI./89. Preizkušnje socialne zakonodaje tudi na Ustavnem sodišču Ljudje večkrat grozijo z Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU, ker so nezadovoljni z odločitvami vseh drugih sodišč, včasih celo Vrhovnega. Varuhu človekovih pravic zakonodaja omogoča neposredni dostop do Ustavnega sodišča, vendar ga uporabi le v primerih, ki se dotikajo širših problemov in kažejo na očitno neustavnost zakonodaje. Kljub našim zahtevam za oceno ustavnosti, ki so v takih primerih po mnogih mnenjih utemeljene, uspeh ni vedno v celoti predvidljiv. Odločitve Ustavnega sodišča pa je treba preprosto spoštovati, saj je to naša najvišja instanca preizkusa. 20.07.2016

Vlasta Nussdorfer VI./88. Manipulacije in neinformiranost Se vam zdi, da je to, kar berete in poslušate v medijih, resnica? Vedno? Prebirate le eno zvrst časopisov in revij, gledate več poročil ali le na enem od kanalov? Jih primerjate med seboj? Kako vse to dojemate? Kaj je pravzaprav resnica? Kako do nje sploh priti? Ali ima vsak svojo, čeprav bi morala biti ena sama? 06.07.2016

Vlasta Nussdorfer VI./87. 25 let pravic in krivic Četrt stoletja. Za zgodovino samostojne Slovenije vse, za svetovno bore malo. Smo se veselili in upali zaman? Smo danes res na dnu in se je treba le pobrati ? Bomo zmogli? Znamo biti tudi boljši? Poznamo le svoje pravice ali se zavedamo tudi naših dolžnosti? Imamo razloge za veliko praznovanje? Smo odkrili vso resnico ali je resnic morda več? In predvsem: zakaj ne znamo izpostaviti tudi vseh dobrih zgodb? Ni jih namreč malo! 22.06.2016

Vlasta Nussdorfer VI./86. Opozorila Varuha so kažipot vsem, ki jih opazijo Letno poročilo Varuha človekovih pravic je ogledalo stanja v naši domovini - tako življenja ljudi in njihovih bojev za uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin kot odziva države in njenih institucij na ugotovljene kršitve. Bodo slabo upravljanje in nespoštovanje pravic plačevali celo naši zanamci? Ignoranca vsekakor škodi, tako pravni kot socialni državi. 08.06.2016

Vlasta Nussdorfer VI./85. Deložacije so žal posledica Skoraj vsak teden vsaj ena nova, zelo žalostna zgodba polni poročila in naslovnice slovenskih medijev. Navadno je povezana z revščino, zdravstvom, nesrečami, deložacijami, korupcijo, vanjo so vpleteni otroci ... V številnih so v središču človekove pravice. Res pa je tudi, da ima vsaka taka zgodba navadno dve plati. 25.05.2016

Vlasta Nussdorfer VI./84. Ali so ranljive skupine res dovolj zaščitene? Slovenija je postala članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice v obdobju 2016–2018. Lepo, vendar se je ob tem treba vprašati, ali so najranljivejši res ustrezno zaščiteni, kot bi glede na sprejete domače in mednarodne zaveze morali biti. Ali niso prav te skupine v položaju, ki jim onemogoča aktivnejši boj za pravice, ker se morajo vsak dan posvečati »preživetju«, država pa jih ne vidi in ne sliši? Njihove zgodbe navadno privrejo na dan v medijih ali mednarodnih poročilih, ki zahtevajo odgovore. Pogosto pa se kmalu končajo - z novo afero, ki zasenči prejšnje. 11.05.2016

Vlasta Nussdorfer VI./83. Svoboda govora ali sovražnost Kako ohraniti popolno svobodo govora, obenem pa spoštovati pravico do dostojanstva in enakopravnosti glede na različne osebne okoliščine in upoštevati ustavno prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni kot visoko varovano družbeno dobrino? Ali ločimo sovražni govor od sovražnosti? Ima vsakdo pravico govoriti in pisati karkoli, tudi če s tem posega v pravice drugih? Ali se na take pojave odzivamo pravilno? 27.04.2016

Vlasta Nussdorfer VI./82. Koga ščititi in komu verjeti Te dni v Sloveniji spremljamo novo pretresljivo zgodbo. Tokrat o boju za rejništvo nad sirotama, ki sta od tedaj, ko je bil njun oče po umoru matere priprt, živeli pri dedku in babici. Center za socialno delo ju je tri mesece pozneje z odločbo tudi formalno odvzel očetu in ju iz vrtca odpeljal k neznanim rejnikom. Zanju se sorodniki, vaščani in popolni tujci po vsej Sloveniji, ki so podpisali peticijo, borijo tudi v medijih. Je center ravnal prav in v največjo korist otrok? So bile morda storjene strokovne ali pravne napake? 13.04.2016

Vlasta Nussdorfer VI./81. Kaj sporočajo otroci s posebnimi potrebami 21. marca je bil svetovni dan Downovega sindroma. Na ta dan vidimo »nevidne«, govorimo o njihovih pravicah in se zavemo, da so vsak dan med nami. Potrebni so pomoči, razumevanja, enakosti in pravic, ki so za druge otroke samoumevne. Prihajajo dan avtizma in vsi drugi dnevi, ki nas pozivajo k pomoči in sprejemanju drugačnih. Z njihovimi pravicami, čeprav možnosti za njihovo dosledno uveljavljanje žal še ni. Ali se je z leti vendarle kaj spremenilo in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? 30.03.2016

Vlasta Nussdorfer VI./80. Ženske, matere in njihovi prazniki Je enakost med spoloma vsakdanja realnost ali le fraza? Se pravice voliti in biti izvoljene dovolj zavedamo? Je mogoče ustaviti nasilje močnejših nad šibkejšimi? So kvote v politiki že dosegle namen in ali bi jih potrebovali tudi v gospodarstvu? Je moč žensk prava moč ali le posledica nemoči drugih? 16.03.2016

Vlasta Nussdorfer VI./79. Kakšen je pri nas položaj trpinčenih in zlorabljenih otrok? Nedavno sklicana seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je v Državni zbor RS privabila številne predstavnike vladnih institucij in društev, ki jim je skupna skrb za otroke. Kdaj bo ratificiran izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah? Kakšna je zakonodaja? Ali je otrokova korist varovana v največji možni meri? Kakšno je delo policije, centrov za socialno delo in pravosodja? Kdo naj otroke zaščiti? Kako je s tujimi otroki brez spremstva? In ne nazadnje, kakšna je vloga Varuha človekovih pravic na tem področju? 02.03.2016

Vlasta Nussdorfer VI./78. Varuhinja, meja in ustava – moj pogled Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, neutrudni borec za človekove pravice, v zadnjem času opozarja in piše predvsem o tem, kar se dotika begunske problematike in je po njegovem mnenju v nasprotju s postulati prava. Ali ima povsem prav, razmišlja o vseh vidikih, je včasih preveč aktivističen? Vsekakor je pošten in borben, to mu je treba vselej priznati. Kaj bi brez takih? Kljub temu je moj pogled na širšo problematiko lahko tudi nekoliko drugačen. 17.02.2016

Vlasta Nussdorfer VI./77. Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev; kako pa je pri nas? Pogosto slišimo, da gre za davkoplačevalski denar. Omenjajo ga novinarji pa tudi navadni smrtniki, ki opominjajo, da država plačuje in »nagrajuje« celo slabo opravljeno delo ali nedelo, da se denar nerazumno troši, da ni odgovornosti, preglednosti in plačevanja na podlagi uspeha, pa odškodnin za škodo, povzročeno iz velike malomarnosti. Tako trdijo mnogi. Na dan smo potegnili nekdanje vrednote, med drugim odgovornost in delavnost. Pravzaprav jih nismo nikoli zares »pokopali«, vendar smo pri delu nanje pogosto kar pozabili. 03.02.2016

Vlasta Nussdorfer VI./76. Smo res prišli tako daleč? Kako lahko svoboda govora tako hitro preide v žalitve, diskreditacije in celo neverbalno sovražnost? Ali smo lahko kos tistim, ki vedno najdejo vzroke za neusmiljeno blatenje? Nas je splet »razsvetlil« ali tudi »povozil«? Ali razumemo drugačne, zlasti tiste, ki so v manjšini in se ne morejo braniti ali si sami pomagati? Ali smo sploh pravični? Kako zaščititi najranljivejše? 20.01.2016

Vlasta Nussdorfer VI./75. Ali usod ljudi res ni mogoče spremeniti? Vsak od nas nosi svojo zgodbo, navzven vidno ali nevidno. Nekatere so zelo žalostne. Mnogi čutijo njihove posledice na zdravju in psihi. Ko se komu zaupajo, je včasih že prepozno. Ali v takih primerih odpovedo službe ali le ljudje v njih? Se spet sklicujemo na zakonodajo? Zakaj toliko krivic in tako različnih resnic? Vsak vidi svojo in jo tudi »prodaja«. Komu, za kakšno ceno in do kdaj? 06.01.2016

Vlasta Nussdorfer VI./74. Spoznanja Zakaj dan za dnem ponavljamo iste napake in se iz njih ničesar ne naučimo? Zakaj dobri zgledi ne vlečejo? Zakaj menimo, da se nič ne bo spremenilo? Zakaj toliko govorimo o etiki in morali, ko pa bi morali biti nekaj povsem samoumevnega? Zakaj mnogi ljudje pravijo, da so drugorazredni? Zakaj, zakaj? In to tudi ob koncu leta 2015. 23.12.2015

Vlasta Nussdorfer VI./73. Odprimo vrata dostojanstvu Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta leta 1948, gradi na skupnem idealu vseh ljudstev in narodov sveta. V njenem 1. členu je zapisano, da se vsi ljudje rodijo svobodni, imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni z razumom in vestjo bi drug z drugim morali ravnati kakor z brati. Večkrat pa se zdi, da je človeštvu zdrav razum odpovedal. Ali nas številni zakoni, mnogi sprejeti po hitrem postopku, varujejo pred krivicami, pohlepom, nepoštenostjo, zlorabami, zavistjo, krajami, revščino? 09.12.2015

Vlasta Nussdorfer VI./72. Vsi varuhi otrokovih pravic Vse težji časi prinašajo tudi vse več vprašanj. Smo sposobni obvladovati izzive? Ali smo kos kršitvam pravic otrok – naših in tujih, tudi begunskih? Dan boja proti spolnim zlorabam v Sloveniji praznujemo prvič, pa čeprav smo tem tabujem že napovedali hud boj. Smo dosegli prepotrebni napredek? Kaj pa alkohol, mamila in internet, ki prežijo na naše otroke v šolah in doma? Tudi telesnega kaznovanja še nismo prepovedali. Navsezadnje smo vsi varuhi otrokovih pravic? 25.11.2015

Vlasta Nussdorfer VI./71. Begunska kriza; drugič Oddahnili smo si, ko je v Dobovo končno pripeljal prvi napovedani vlak z begunci, še bolj pa zaradi njihovega rekordno kratkega zadrževanja v Sloveniji. Službe registracije, zdravstva in humanitarne pomoči so delovale usklajeno, tako da je bila agonija množic, tudi družin z otroki, veliko manjša kot na začetku. Nikakor ni mogoče prezreti izjave nemške kanclerke Merklove o grozeči vojni na Balkanu. Skrb zbuja tudi dogajanje na Švedskem – država je, kot poročajo mediji, humanitarno »na kolenih« in bi begunce vračala, tudi v Slovenijo. Pa različna mnenja o nakupih ograj, ki bodo nedvomno spremenile podobo doslej tako odprte Evrope. Prihajajo nove množice. 11.11.2015

Vlasta Nussdorfer VI./70. Begunska kriza in človekove pravice Čeprav smo že dalj časa na zaslonih nemo opazovali množice beguncev, ki so z najrazličnejšimi plovili dosegali italijansko obalo, in spremljali mnoge tragedije, ki so se tam dogajale, pa si verjetno res ni bilo mogoče zamišljati, da bodo stotisoči že letos tudi prek Slovenije potovali v obljubljene dežele. Tu in tam smo kot noji tiščali glave v pesek. Pa se je zgodilo in niti ne nenadoma: tisoči tudi pri nas. Kako smo se odzvali, kako je zdaj in kako bo v prihodnje? Preštevilna vprašanja in premalo popolnih odgovorov. Marsikoga pa je seveda treba pohvaliti. 28.10.2015

Vlasta Nussdorfer VI./69. Svetovni dan boja proti revščini Praznujemo ga 17. oktobra. Včasih je bila revščina zgodba peščice, danes množice. Resnično uveljavljanje človekovih pravic, ekonomskih, socialnih in kulturnih, je mogoče le v demokraciji in v odsotnosti revščine, ki zagotovo pomeni kršenje človekovih pravic. Odgovorna je država, ki ne stori dovolj za njeno odpravo, saj revščina prinaša diskriminacijo, uničuje pa tudi človekovo dostojanstvo. 14.10.2015

Vlasta Nussdorfer VI./68. Šola – učitelji, učenci in starši Minevanje časa je strašljivo. Zdi se, kot da bi šele pred kratkim praznovali vstop v novo leto, pa nas le malo loči od prihodnjega. Otroci so ravnokar pospravili šolske torbe in že imajo nove. Poslovila se je zima in prihaja nova. Ali čas res mineva čedalje hitreje? Ali imamo ob vstopu v novo šolsko leto le nove ali tudi stare probleme in grehe? O vsem tem se je in se bo še govorilo. Tudi pri Varuhu. 30.09.2015

Vlasta Nussdorfer VI./67. Koliko etike je v socialnem varstvu? Čemu kodeksi etičnih načel? Jih res potrebujemo ali pa se z njimi le rešimo odgovornosti za neetično ravnanje zaposlenih v določenih panogah, ker presojo o tem prepustimo častnemu razsodišču, ki predhodno sprejme pravilnik in nato ugotavlja etičnost ali kršitve? Ali torej tak kodeks potrebuje tudi socialno varstvo, ki bi že zaradi narave dela in nujne visoke strokovnosti moralo imeti tudi največ empatije? 16.09.2015

Vlasta Nussdorfer VI./66. Kaj v resnici sporočajo sodbe ESČP Pred dnevi je medije preplavila novica, da je Slovenija po deležu obsodilnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice na število prebivalcev njihova največja kršiteljica. Skrb vzbujajoča in zelo neugodna trditev zahteva odgovore na številna vprašanja. Katere so bile te kršitve, kdaj in komu so nastale, kje so vzroki, da smo v tako neslavni družbi držav kršiteljic? In seveda, kdo je kriv zanje? 02.09.2015

Vlasta Nussdorfer VI./65. Rodimo se enakopravni – v pravicah Rojstvo, ne glede na to, ali se zgodi v porodnišnici ali doma, na severni ali južni polobli, v vasi ali mestu, ob pomoči zdravnika, babice ali na samem, ljudem prinaša povsem enake pravice. Določajo jih preštevilne konvencije in deklaracije, ustave in akti visoko zvenečih imen in podpisnikov. Kje se torej zalomi? 19.08.2015

Vlasta Nussdorfer VI./64. Bo odpis dolgov rešil težave najrevnejših?

Težko je razumeti lačnega, če imaš poln hladilnik, brezposelnega, če zaslužiš plačo, človeka pred deložacijo, če zmoreš plačevati položnice, in bolnega, če si zdrav. Država mora ustvariti takšne razmere, da ljudje ne izgubljajo dostojanstva in živijo človeka vredno življenje. Zato podpiram prizadevanja vlade in pristojnega ministrstva za pomoč socialno najšibkejšim, saj prav skrb za najranljivejše kaže, da ostajamo socialna država, kot je zapisano 2. členu Ustave RS.

05.08.2015

Vlasta Nussdorfer VI./63. Človekove pravice in čustva Ali močna čustva vplivajo na spoštovanje ali celo kršenje človekovih pravic? Vsekakor. Vsaka pravica namreč vsebuje določen čustveni naboj. Ob kršitvah začutimo rušenje dostojanstva in izziv mnogih emocij. Zakaj toliko nestrpnosti? Strelovodi so predvsem ranljive skupine ljudi: otroci, manjšine, istospolni, starejši, invalidi, brezposelni, skratka šibkejši, ki postajajo lahek plen močnejših. Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje lahko sprostili vse svoje emocije in celo odločali o usodi kršiteljev? Ni treba veliko ugibati. 22.07.2015

Vlasta Nussdorfer VI./62. Čigavi so vsi ti problemi? Ali naj bo izobraževanje na domu izjema? Naj vse poti pri obravnavanju nasilja v šolah predvidi zakonodaja? Je pedofilom dovoljeno vstopiti v šolo? Je Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami treba prevetriti? Kako je z dodatno strokovno pomočjo in kdo naj jo nudi? Kdo si želi volonterskega pripravništva in kdo ga omejuje ali prepoveduje? Vse polno vprašanj in dilem, ki razdvajajo starše, šolnike in učence, vse pa vodi k ministrici za izobraževanje, znanost in šport. Prejšnji teden je bila na pogovoru pri Varuhu človekovih pravic. Ali lahko upamo na izpolnitev priporočil lanskega in letošnjega letnega poročila? 08.07.2015

Vlasta Nussdorfer VI./61. Varuhovo poročilo je zrcalo družbe Slovenija je pravna država, vendar je zaupanje v pravno varnost bistveno manjše, kot si državljanke in državljani samostojne, neodvisne države Slovenije zaslužimo in kot smo s tisočerimi zakoni, pravniki in uslužbenci javne uprave vseh poklicev in položajev tudi sposobni v celoti zagotoviti. 24.06.2015

Vlasta Nussdorfer VI./60. Je vzgoja pravica ali dolžnost in čigava? 4. junij je mednarodni dan, namenjen otrokom, ki so žrtve nasilja. Ob tem najprej pomislimo na žrtve vojn in grozot, ki jih te prinašajo. Toda nasilja je preveč, in to povsod, tako v vojnah kot v miru. Vsi se strinjamo, da vzgoja otrok ni med lažjimi življenjskimi opravili. Kljub temu pa smo prepričani, da to zmoremo. Ne dovolimo, da bi nas kdo poučeval. Sprašujemo se, ali vzgajati s trdo roko ali permisivno, primerjamo med seboj otroke, ki so vzgojeni tako ali drugače … Te dni veliko govorimo tudi o telesnem kaznovanju otrok. Ga prepovedati in kako ali pa je morda dovoljena kakšna zaušnica? Vse polno dilem. V medijih poleg mnenj strokovnjakov slišimo tudi vox populi. 10.06.2015

Vlasta Nussdorfer VI./59. Pravice in krivice (5) Kako je s socialno državo v smislu 2. člena Ustave RS? Ali je prav, da v družinah z najnižjimi dohodki otroci s preživnino preživljajo tudi druge družinske člane? Varuh meni, da ima sedanja ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za otroke – preživninske upravičence lahko hude, neposredne in dolgoročne posledice, saj nedopustno posega v pravice najranljivejših skupin prebivalstva. 27.05.2015

Vlasta Nussdorfer VI./58. Pravice in krivice (4) Dan za dnem se dogajajo krivice vseh vrst. Ljudje zahtevajo pravice, pa jih pogosto ne dočakajo ali pa so jim priznane prepozno, državni organi jih pri delu marsikdaj ne upoštevajo. Varuh na vse to opozarja v vseh letnih poročilih in mesečnih odzivih, tako na novinarskih konferencah kot tudi s stališči, objavljenimi na svoji spletni strani. Je nespoštovanja pravic več ali smo bolj občutljivi in krivice prej opazimo? 13.05.2015

Vlasta Nussdorfer VI./57. Pravice in krivice (3) Gre za človeka in njegovo dostojanstvo v vseh življenjskih obdobjih, pa tudi za ranljive skupine ljudi, ki se same pogosto ne znajdejo dobro v kruti realnosti in labirintu predpisov. Gre za človeka vredno prihodnost, ki je za mnoge ne bo, če jo bomo zapravili danes, če bodo ljudje životarili v malodušju, pesimizmu, zasvojenostih, celo »odklopljeni«. Tu je odgovornost države, ki ima pravo in socialo zapisano v 2. členu Ustave. Gre za odgovornost za sobivanje različnih, vendar s povsem enakimi pravicami. Kdo jih krši in zakaj, predvsem pa, kaj narediti, da ne bo »drugorazrednih« ljudi in brezbrižnosti nekaterih uradnikov? 29.04.2015

Vlasta Nussdorfer VI./56. Pravice in krivice (2) Marsikdo, ki ima moč odločanja, bodisi da je državni uradnik bodisi nekdo višje na lestvici, zatrjuje, da je pri svojem delu sicer vesten, pošten, pravičen, vendar nekaterih stvari preprosto ni mogoče rešiti ali vsaj ne dovolj hitro. Ko ga povprašaš, zakaj ne, pogosto navede slabo zakonodajo, pa čeprav zakoni včasih dopuščajo tudi širšo razlago. Če kdo, bi morali tisti, ki se vsak dan srečujejo s težkimi življenjskimi zgodbami, vedeti, kaj je prav in koliko časa lahko traja reševanje zadev. Poglejmo si nekaj krivic. 15.04.2015

Vlasta Nussdorfer VI./55. So pravice in krivice (1) Navadno ljudje zelo povzdignejo glas, kadar se borijo za svoje pravice, povsem tiho pa so, kadar jih kršijo drugim. Nekateri nanje le tiho opozarjajo, zamujajo roke za vložitev pravnih sredstev, kličejo in pišejo prepozno, ne priznavajo pravnomočnosti, grozijo z vsemi mogočimi sodišči, tudi zunaj države. Pogosto se sprašujemo, kje so pravice in zakaj toliko krivic. Mnoge izjave so sicer močno čustveno obarvane, a mimo nekaterih, že navzven vidnih krivic, zlasti za najšibkejše, preprosto ni mogoče iti. 01.04.2015

Vlasta Nussdorfer VI./54. Kritično o trenutku, ki ga živimo Smo dosegli dno ali lahko pademo še globlje? Je pokradeno vse ali se da vzeti še kaj? Bomo hlapci tujcem ali bomo gospodarili na svoji zemlji? Smo posojali drugim, ko sami nismo imeli? Nas bodo po sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, med drugim zaradi okolja, doletele hude evropske sankcije in plačila? Kako bomo zmogli? Kaj bo ostalo zanamcem? Ali je hrana, ki ni pridelana doma, še varna? Kdo upošteva priporočila Varuha? Vsa ta in še mnoga druga vprašanja dobivamo v besnih pismih, prejemajo pa jih tudi druge institucije v državi. Kaj ob tem sploh reči? 18.03.2015

Vlasta Nussdorfer VI./53. Zakaj toliko umorjenih? Preseneti nas to, česar ne pričakujemo. Ali se torej sploh lahko čudimo, da je toliko ubitih, umorjenih, pretepenih in poškodovanih, če pa do nasilja vseh vrst nimamo ničelne tolerance? Ženske umirajo »za štedilnikom«, pred službo, na delovnem mestu, celo v avtomobilih, kamor jih zvabijo na primer bivši partnerji pod pretvezo, da se bodo pogovorili. Ali država naredi dovolj? So pomembni zakoni ali ljudje, ki jih izvajajo v praksi? Ali Zakon o preprečevanju nasilja v družini že potrebuje spremembe? Kaj pa Kazenski zakonik? 04.03.2015

Vlasta Nussdorfer VI./52. Brez strehe nad glavo, kako naj živim? Čedalje več je mladih brezdomcev, ki propadajo v družbi sebi enakih in ne najdejo moči, da bi se vrnili v vsakdanje življenje – k domačim, delu. Mnogi so zaradi deložacije, brezposelnosti, izselitve izgubili tudi naslov stalnega prebivališča. Ali je rešitev naslov na centru za socialno delo? Kaj pomeni, če posameznik nima naslova stalnega prebivališča? Fiktivnih naslovov je vse več. Kaj pa tujci? 18.02.2015

Vlasta Nussdorfer VI./51. Je varovanje osebnih podatkov pravica ali dolžnost? Prejšnji teden, 28. januarja, smo praznovali evropski dan varstva osebnih podatkov, dan pred tem pa smo namenili srečanju z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009, ko je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča, je namreč pravica do varstva osebnih podatkov dobila status samostojne temeljne pravice. 04.02.2015

Vlasta Nussdorfer VI./50. Res vse v imenu krize? Dan za dnem poslušamo, da denarja v državni blagajni ni. Treba je zategniti pas, opustiti marsikateri načrt za prihodnost, zmanjšati že začete investicije, predvsem pa prihraniti nekaj denarja, celo že obljubljenega. 21.01.2015

Vlasta Nussdorfer VI./49. Prenovljeni Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami Se tisti malo starejši spomnite, da bi v svoji mladosti videvali otroke s posebnimi potrebami, še zlasti v javnosti in na različnih dogodkih, tekmovanjih, prireditvah? Ste takrat vedeli, da je bilo njihove nesrečne starše sram, pa tudi strah pred javnostjo? Kakšne so bile njihove pravice in kakšne so danes? Se je kaj spremenilo? So dnevi, namenjeni drugačnim, koga ozavestili? Se zavedamo, da s tem odnosom kažemo razgledanost celotne družbe in empatijo posameznikov v njej? 07.01.2015

Vlasta Nussdorfer VI./48. Smo res lahko le žalostni? Izteka se leto, še eno v nizu kriznih. Številna Varuhova priporočila državi so bila uspešna, saj so bila v državnem zboru sprejeta soglasno. Pa je to dovolj? Kdaj bo prišlo do realizacije, kakšna bo, koliko priporočil bo udejanjenih in predvsem kakšna bodo nova? Bo država kdaj res prijazna do invalidov, drugačnih, brezposelnih, sodobnih sužnjev, okolja, tistih, ki se jim bliža izguba službe ali deložacija? Kaj lahko naredi nova vlada, kaj nevladne organizacije in društva, koliko vsak posameznik? Kako glasni bi morali biti in ali bo to sploh dovolj? 24.12.2014

Vlasta Nussdorfer VI./47. Bo letošnji dan človekovih pravic kaj drugačen? December je poseben mesec tudi zato, ker želimo narediti vse, kar nam prej ni uspelo. Pri Varuhu delo v posameznem letu ocenjujemo po rezultatih obravnave prejetih pobud. Teh pa je vsako leto več, primeri so vse težji, mnoge pobude pa odpremo tudi kot širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Ker imamo že drugo vlado v tem letu, se želimo srečati še z nekaterimi ministricami in ministri, da bi dobili odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo številni pobudniki, včasih celo mediji, zadeve pa še niso urejene. 10.12.2014

Vlasta Nussdorfer VI./46. Kršitve pravice do zasebnosti Jo sploh še imamo? Zasebnost, kanček intime. Morda le v svojem domu ali tudi tam ne več. Kaj pa na cesti, v službi, na poti, v lokalu, na počitnicah? Kako je v šolah? So se ji udeleženci resničnostnih šovov s pogodbami res lahko v celoti odpovedali? Je to primerno sporočilo mladim, ki jih mora kdaj kdo spomniti, da oko kamere zmore, vendar ne sme pokukati kamorkoli in kadarkoli? Kaj pa mediji? So občutljivi za zasebnost? Pogosto odpovedo celo pri otrocih. 26.11.2014

Vlasta Nussdorfer VI./45. Po še enih lokalnih volitvah V letnem poročilu Varuha človekovih pravic beremo: »Nekatere občine se do občanov pogosto obnašajo avtoritarno in nadrejeno, niso pripravljene sklepati sporazumov in popuščati. Občane v sporih napotujejo na sodno pot. Občina se pravda na račun denarja davkoplačevalcev in ima ustrezno strokovno znanje, občani pa se zaradi dolge in drage pravde pogosto ne odločajo za takšno pot. 12.11.2014

Vlasta Nussdorfer VI./44. Ali je pravica do najvišjega možnega standarda v zdravstvu ogrožena O zdravju govorimo vsak dan – v službi in doma, ob čaju, na kavi in kosilu –, zlasti ko ga izgubljamo ali celo izgubimo. Takrat smo kritični predvsem, kadar moramo na obisk pri zdravniku ali specialistu čakati, medtem ko bi hitreje prišli na vrsto, če bi kljub osnovnemu in dopolnilnemu zavarovanju plačali iz lastnega žepa. 29.10.2014

Vlasta Nussdorfer VI./43. Pravice otrok in starejših Zakaj se pogosto sprašujemo, ali otroci in starejši rabijo posebnega varuha svojih pravic? Otroci delijo usodo svojih staršev in država poseže v njihovo ravnanje le v izjemnih primerih. Se starejši niso sposobni braniti sami, aktivno varovati svojih pravic, jih udejanjati? 15.10.2014

Vlasta Nussdorfer VI./42. Ali je Varuh lahko »tekmec« sodni veji oblasti? To je bilo eno izmed provokativnih vprašanj, zastavljenih na evropski konferenci združenja "International ombudsman institute" ki je med 17. in 19. septembrom 2014 potekala v Tallinnu, ob udeležbi 115-ih predstavnikov Evropskih varuhov človekovih pravic in nacionalnih institucij za človekove pravice. Spraševali smo se, ali Varuh vzpodbuja demokracijo, o vplivu mednarodnih in evropskih norm na njegovo delo, o smernicah in standardih dela, pa tudi ali bi morali varuhi vzpodbujati zakonodajne reforme, nenazadnje pa smo spregovorili tudi o njihovi vlogi do nadzornih institucij države in pravosodja kot samostojne veje oblasti. 01.10.2014

Vlasta Nussdorfer VI./41. Je delo Varuha na terenu potrebno? Čeprav je Varuhova osnovna naloga obravnava pobud, ki jih prejme na zelo različne načine, običajno po pošti, smo v stiku s pobudniki tudi na terenu. Praksa mesečnih obiskov različnih občin je že dala pozitivne rezultate; pridejo predvsem tisti, ki morda ne bi zmogli pripotovati v Ljubljano, tudi in celo zaradi finančne krize. Pomenijo tudi srečanja z župani in celo nevladnimi organizacijami, ki tam delujejo. Kakšna so naša spoznanja, kaj srečanja pomenijo in kako reagiramo, da se kršitve človekovih pravic ne bi ponavljale? 17.09.2014

Vlasta Nussdorfer VI./40. Pa se je spet začelo Prvi septembrski delovni dan je zagotovo zelo stresen tako za mnoge učence in dijake kot tudi njihove starše in učitelje. Predstavlja zalogaj za denarnice, nova velika pričakovanja, pa tudi strah in na koncu željo: uspeti. Novo je vedno neznanka. In vendar se mnoge stvari ponavljajo. Tudi za Varuha predstavlja šolsko leto ponovno seznanjanje s kršitvami pravic otrok, pa tudi učiteljev in številnimi vprašanji, kje so dolžnost in kje pričakovanja do nekaterih že zapisanih priporočil v naših letnih poročilih. Jih bo treba ponavljati? 03.09.2014

Vlasta Nussdorfer VI./39. Mednarodni dan humanitarnih dejavnosti Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2009 razglasila 19. avgust za mednarodni dan humanitarnih dejavnosti. Zagotovo je to dan, ko v ospredje postavljamo skrb za pomoč ranljivim, zapostavljenim, diskriminiranim in neslišanim. Gre za obletnico napada na sedež Združenih narodov v Bagdadu, ko je umrlo 22 žensk in moških, med njimi tudi humanitarec Sergio Vieria de Mello. V letu, ko se soočamo s humanitarnimi katastrofami, bolečino mnogih, ki nič krivi trpijo zaradi morije na lastnih tleh, je poklon temu dnevu še kako pomemben. Sprašujemo se ali je prav, da države in vlade širom sveta tudi zaradi želje po premoči in nadvladi, mnoge državljane pahnejo v revščino, osebne stiske, depresije, samomore, humanitarne katastrofe? 20.08.2014

Vlasta Nussdorfer VI./38. Naša dvojna morala Po več kot letu dni opravljanja funkcije varuhinje človekovih pravic, lahko poleg predaje letnega poročila za minulo leto, suvereno sporočim, kaj opažam, o čem poročajo ljudje, kaj se dogaja s človekovimi pravicami pri nas, kaj ljudi vznemirja, žali, žalosti, pa tudi ali pišejo in kličejo tudi zadovoljni, se kdo za pomoč sploh kdaj zahvali. Ali znamo biti pravični, strpni in prizanesljivi? Sploh koga cenimo in mu priznamo, da se vsaj zelo trudi? So res vsi nesposobni, nepošteni, politično motivirani; v mislih in dejanjih? 06.08.2014

Vlasta Nussdorfer VI./37. Pravica do osebnega dostojanstva Zgodba staršev male Elizabete se je dotaknila mnogih, saj je v trenutku zaokrožila po spletu. Odprla je številna vprašanja, predvsem, kaj je prav, kaj je etično in kaj moralno, seveda pa tudi zakonito.
Imajo njeni starši pravico do pokopa ploda, starega le 16 tednov? 23.07.2014

Vlasta Nussdorfer VI. 36 – Naše sobivanje s človekovimi pravicami Kaj reči ob letu osorej? Smo znali in zmogli spoštovati soljudi, njihove pravice, smo bili pri osveščanju uspešni? Kdo jih je najhuje kršil, kje se priporočila ponavljajo iz leta v leto in zakaj? Varuhovo poročilo je svojevrstno ogledalo. V njem se zrcalijo pravice, predvsem pa njihovo kršenje. 09.07.2014

Vlasta Nussdorfer VI./35. Izzivi za novo oblast Dnevno spremljamo zgodbe »mrtvih« podjetij, neizplačila plač, odpovedi pogodb, hude stiske zaposlenih, zahteve po daljšem delavniku, nezakonito zaposlovanje varnostnikov za določen čas, "posojanja" delavcev. Do kdaj bomo poslušali vse te žalostne zgodbe? Bodo morali mladi, celo z magisterijem in doktoratom, poleti res na ulici tujcem čistiti čevlje? Dogajajo se celo samomori obupanih, saj mnogi hudih pritiskov preprosto ne zmorejo. 25.06.2014

Vlasta Nussdorfer VI./34. Med enimi in drugimi volitvami Ločimo čas pred in čas po volitvah. Nagovarjanja ljudi so polna lepih obljub, ciljev, idej … katerih skupni imenovalec je zagotovo obet lepšega in boljšega življenja prebivalcev Slovenije. V obljubah vidim tudi spoštovanje človekovih pravic. Zakaj se potem pogosto zalomi? So krivi politiki, ki jih izvolimo, volivci, ki so prišli na volitve, oni, ki jih ni bilo, ali nekdo tretji, celo v Evropski uniji in njenih institucijah? 11.06.2014

Vlasta Nussdorfer VI./33. Varuhova skrb za medijsko poročanje o otroku – bitju s prihodnostjo Več let se že sprašujem komu koristi in kaj ima od tega tisti, ki izve, kako je ime otroku, ki je v posledici hudega družinskega nasilja izgubil mamo, kdo je tista deklica, ki je bila spolno zlorabljena in je morda lastnemu očetu rodila otroka, kako zgleda otrok, ki mu mama že več let preprečuje stike z očetom, kje stanuje in v katero šolo hodi deček, ki ga starša pretepata in mora na kmetiji opravljati najtežja dela. Smo res bolj radodarni, če ob humanitarnih akcijah vidimo otroka brez postelje, v hiši polni plesni in morda celo podgan, ki mimogrede, še nikoli ni bil na morju? 28.05.2014

Vlasta Nussdorfer VI./32. Ob svetovnem dnevu družine Ali današnja družina zaradi številnih sprememb v družbi izgublja svoj pomen ali na njem celo pridobiva? Zna in zmore otroke vzgajati ali to morda vse bolj prepušča drugim institucijam? Se pesimizem in celo cinizem, pa tudi negativno razpoloženje selijo v družine ali jih te širijo navzven? Bomo kdaj sprejeli tudi vse "drugačne"? 14.05.2014

Vlasta Nussdorfer VI./31. Kdo je delu ukradel čast? Varuh človekovih pravic je 24. aprila z Državnim svetom RS pripravil posvet, na katerem smo iskali odgovore na vprašanja, kako se različni državni organi ukvarjajo z uresničevanjem pravic delavcev, kje so največje sive cone, kako učinkovito poteka pregon kršiteljev pravic delavcev in kakšne so možnosti za izboljšave na tem področju. 30.04.2014

Vlasta Nussdorfer VI./30. Strpnost ni pravica, pač pa velika dolžnost Začetek aprila vsako leto prinaša svetovni dan Romov, dan zdravja in dan avtizma. Skupni so jim številni problemi, ki se dotikajo ljudi, njihovega življenja, počutja, zdravja, odnosa skupnosti, pa tudi želja po boljši bodočnosti, zlasti romskega prebivalstva, bolnikov, otrok in odraslih s posebnimi potrebami. Pogosto se sprašujemo, kakšen je razkorak med deklariranimi vrednotami in tistimi, ki jih dejansko živimo, saj te v ospredje običajno postavljajo predvsem lastne potrebe, hotenja, prizadevanja in želje. 16.04.2014

Vlasta Nussdorfer VI./29. V luči človekove pravice do zdravstvenega varstva Je situacija res tako dramatična, da odstopajo ministri in predvsem, kaj so resnični vzroki? Nove primerne kandidate bo brez jasnih odgovorov namreč čedalje težje najti. Na določene vzroke in nepravilnosti je Komisija za preprečevanje korupcije javno opozorila, Nacionalni preiskovalni urad pa zatem v enem samem dnevu opravil številne hišne preiskave, zasegel dokumentacijo in s Specializiranim državnim tožilstvom začel predkazenski postopek. 02.04.2014

Vlasta Nussdorfer VI./28. Nam je za otroke res tako zelo mar? Imamo polna usta obljub, da bomo resnično upoštevali otrokovo največjo korist, da jih ne bomo pretirano izpostavljali medijem, da ne bodo plačevali »kazni« namesto lastnih staršev oziroma skrbnikov, da ne bodo lačni, da bo preživnina obveznost, ki se ji ne da izogniti in bo imela prednost pred avtomobili, potovanji in luksuzom, pa tudi, da bomo pozorni na zlorabljanje, zanemarjanje in vse žrtve nasilja, zlasti zanj nič krive otroke. 19.03.2014

Vlasta Nussdorfer VI./27. Po letu dni

Te dni mineva leto dni od prevzema funkcije varuhinje človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Kaj zapisati, kako pomagati preštevilnim, ki iščejo svoje pravice na vseh poteh in institucijah, celo v tujini? Kje in zakaj je največ krivic? Je res vzrok le kriza? Finančna ali »druga«? Kako je z uradniškim odnosom preštevilnih javnih uslužbencev? Bi se dalo narediti še več in bolje? Vprašanja, na katere Varuh kot institucija dan za dnem išče številne odgovore.

05.03.2014

Vlasta Nussdorfer VI./26. Revščina vseh vrst je tu Kdo je reven in kdo ne, še ne ali nič več, so vprašanja, ki si jih zastavlja vse več ljudi; na vseh nivojih, od mladine do starejših, brezposelnih in vseh tistih, ki živijo od socialnih transferjev, pa tudi delodajalcev, gospodarstvenikov in politikov. Kaj pa je s tisto drugo »revščino v naših glavah«? Kdo je sploh bogat in na katerem področju? Kdo koga sovraži; bogati revne ali revni bogate? 19.02.2014

Vlasta Nussdorfer VI./25. Deložacije kot skrajna možnost Novice o deložacijah posameznikov in družin pomenijo, da bodo verjetno brez pravega doma. Se kdo sprašuje, kje bodo odslej živeli? Kaj bo z otroki, če jih imajo? Jim jih bodo odvzeli in bodo šli v rejništvo? Kdo naj skrbi za ljudi, ki ne zmorejo poravnavati obveznosti vsakdana, saj živijo le od socialnih prejemkov? Kje so tu človekove pravice, do kod segajo obveznosti socialne države? 05.02.2014

Vlasta Nussdorfer VI./24. So očetje diskriminirani? Očetje, ki vstopijo v boj za svoje otroke in jim sodišča teh ne zaupajo v vzgojo, varstvo in oskrbo, pogosto trdijo, da je to rezultat diskriminacije z materami, ki otroke, tako pravijo, vedno "dobijo". Občutijo krivice, borijo se za stike z lastnimi otroki, matere pa imajo tisoč in en izgovor, da otroci ne morejo ali ne želijo na stike z njimi. Tu so še številni izvedenci, ki menijo, da so matere primernejše za vzgojo otrok, zlasti za mlajše. Pravdam ni videti konca, o mnogih krivicah pa odloča celo Evropsko sodišče za človekove pravice. Odškodnina po mnogih letih ne odtehta krivic, ki so jim bile povzročene. Otroci so zmanipulirani in za vedno "izgubljeni". Taki so očitki mnogih očetov. 22.01.2014

Vlasta Nussdorfer VI./23. Kritično o letu 2013 Ko govorimo o manjšinah in njihovih pravicah, običajno mislimo, da gre za narodnostne manjšine, Rome, otroke, invalide, bolne, pa tudi starejše, pozabljamo pa, da je najmanjša manjšina prav posameznik. Človek, ki se dnevno srečuje in sooča z državnimi institucijami in je velikokrat preslišan, utišan, preboječ, osamljen, pogosto pa so kršene tudi njegove pravice. Kako sem kot nova varuhinja človekovih pravic v Republiki Sloveniji doživljala posameznike, njihove pobude, pisma, apele in kako se je odzivala država? 08.01.2014

Vlasta Nussdorfer VI./22. December malo drugače Letošnji december je za Varuha prav poseben. Proslavljamo 20-letnico Zakona o varuhu človekovih pravic, ki je bil sprejet 20. decembra 1993. To je zagotovo trenutek, ko se lahko ozremo v preteklost in si začrtamo jasno pot v prihodnost. Kot četrta varuhinja človekovih pravic se lahko vprašam, ali imamo kot ena izmed nadzornih institucij dovolj pooblastil, kako na nas gledajo državljani in institucije, ki jih nadzorujemo, pa tudi kako v praksi udejanjiti vseh 28 različnih zakonov, ki nudijo pravne podlage za delovanje Varuha. Ob vstopu v novo leto je vsekakor primeren trenutek, da se temu posvetimo. 25.12.2013

Vlasta Nussdorfer VI./21. Ob dnevu človekovih pravic 10. december 2013 – 65. obletnica sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic ni in ne sme biti dan, ko o človekovih pravicah pogosteje govorimo, pač pa trenutek, ko se je treba spet in znova zavedati, da so te pogosto kršene, na kar Varuh redno opozarja slovensko javnost, tudi v svojih letnih in posebnih poročilih. Človekove pravice in svoboščine so oklep, ki nas ščiti in pravilo, ki nam daje moč, a nas hkrati tudi omejuje, kajti posameznikove pravice so omejene s pravicami drugih. 11.12.2013

Vlasta Nussdorfer VI./20. Kaj ugotavljamo pred Mednarodnim dnevom invalidov? Resolucija Združenih narodov je v oktobru leta 1992 razglasila 3. december za Mednarodni dan invalidov, s ciljem, da bi se v družbi zavzemali za njihove pravice, vzpodbudili razumevanje invalidnosti, pa tudi vključevanje invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje, odpravljali pa tudi preštevilne ovire v njihovemu vsakodnevnemu življenju. 27.11.2013

Vlasta Nussdorfer VI./19. Pravica živeti tudi jutri Tajfuni, zlasti najhujši v vsej svetovni zgodovini, po imenu Haiyan, ki je te dni prizadel Filipine in mnogim krajem popolnoma spremenil podobo, deževje, ki širom Evrope grozi s poplavami velikih razsežnosti, ognjeni zublji, ki požirajo gozdove, taleči se led na Antarktiki, hrup, smrad, sumljivo ravnanje z industrijskimi odpadki ... in ob vsem tem kapital pred zdravjem. Vse to ponovno in tokrat zagotovo zares pred nas postavlja izziv: moramo res vse to pustiti zanamcem ali lahko uničenje planeta sploh še preprečimo? 13.11.2013

Vlasta Nussdorfer VI./18. So tragedije lahko opomin? Tragedije so v minulem tednu dobesedno pretresle Slovenijo. V gradbenem podjetju je nekdanji delavec ustrelil lastnika družbe in njegovega sina, nato pa storil samomor. Pisalo je, da je prišel po zaslužen denar, dejanje pa je storil iz velikanskega obupa, ker ga ni dobil. Bo takih dejanj še več? Se delodajalci sploh zavedajo dolžnosti do zaposlenih? Kršitev na področju delovnih razmerij je žal vedno več. 29.10.2013

Vlasta Nussdorfer VI./17. Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi 18. oktobra Evropska unija že sedmič zapored obeležuje Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Pojav predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, zlasti do dostojanstva in osebne svobode. Trgovina z ljudmi je v zadnjem desetletju presegla dvajset milijonov žrtev, od tega je bilo skoraj šest milijonov otrok. 16.10.2013

Vlasta Nussdorfer VI./16. Svetovni dan starejše generacije Število starejših povsod po svetu narašča. Tudi zaradi vse daljše življenjske dobe. Obstajajo pričakovanja, da bodo današnji dvajsetletniki dočakali vsaj sto let. Že danes je v Sloveniji več kot dvesto stoletnikov, tudi upokojevanje se je zamaknilo za nekaj let. V slovenskih domovih za starejše je trenutno 26.280 ljudi (7 odstotkov starejše populacije). Kaj pa ostali? Je zanje dobro poskrbljeno? Minilo je Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. 02.10.2013

Vlasta Nussdorfer VI./15. Kaj vse je lahko nasilje; tudi »fazaniranje«? Kje ste bili na prvi šolski dan? Morda v mestu in ste tam srečali tudi množico mladih - »živih grafitov«. Na nasilje so Varuha opozorili številni, tudi mediji. Kako se zoper vse to boriti? Je to morda le običaj ali že presega ne le meje dobrega okusa, temveč tudi tolerance? Kaj menite vi in ali gre za nov ali star pojav sprejemanja novih »prvošolčkov«? Je družba doživela novo obliko nasilja? Morda pa smo k sreči tudi mnogo bolj občutljivi nanj. 18.09.2013

Vlasta Nussdorfer Praksa varovanja pravic otrok v Sloveniji Ob začetku slehernega šolskega leta vsi namenimo večjo pozornost otrokom. Od najmlajših do najstarejših. Presegli smo razmišljanje, da so otroci le do 14. leta starosti, ko postanejo kazensko odgovorni mlajši mladoletniki. Upoštevano Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je otrok do 18. leta starosti. Obravnavamo nekatere posebej ranljive skupine: otroke razvezanih staršev, žrtve nasilja in otroke s posebnimi potrebami. Posebno mesto pa ima tudi Zagovornik – glas otroka. 04.09.2013

Vlasta Nussdorfer VI./13. Kako naj sobiva romsko in večinsko prebivalstvo v Sloveniji? Ko stolpce dnevnega časopisja in ostale medijske vsebine preplavljajo dogodki v katere so vpleteni pripadniki romske skupnosti, živeči v nelegalnih in komunalno neurejenih naseljih, zlasti na širšem območju Novega mesta, pa tudi prebivalci okoliških naselij, se tudi Varuh znajde v začaranem krogu nedostojnih življenjskih razmer, izključenosti, neizobraženosti, nezaposljivosti, pa tudi problemov večinskega prebivalstva, ki opozarja na nasilje, napade na tujo lastnino, pa tudi neuspešno ukrepanje organov oblasti, kar vse vzbuja vse večjo nestrpnost in vodi v številna vprašanja: »Kaj narediti, kdo, kdaj …?« 21.08.2013

Vlasta Nussdorfer VI./12. So pasji dnevi res za vse enako pasji? Vročinski val, ki nas je te dni zajel, nikomur ne prizanaša in vse več jih je, ki iščejo pomoč. Varuh že štiri leta v poletnih dneh opravlja meritve temperatur, zlasti v institucijah, kjer so nameščeni bolniki, obiskuje domove starejših občanov, policijske postaje in kraje, kjer so osebe z odvzeto prostostjo (zavodi za prestajanje kazni zapora). Ugotavljamo tako kršitve Ustave Republike Slovenije kot tudi Evropske socialne listine, ki so jo podpisale vlade – članice Sveta Evrope. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na druge, ki jim vročina otežuje vsakodnevno delo. Predvsem delavce na gradbiščih. So sploh zaščiteni? 07.08.2013

Vlasta Nussdorfer VI./11. O čem poroča državni preventivni mehanizem? Po Zakonu o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (Opcijski protokol) Varuh človekovih pravic RS izvaja tudi naloge in pooblastila državnega preventivnega mehanizma (DPM), sodelujejo pa tudi izbrane nevladne organizacije in organizacije, ki so pridobile status humanitarne organizacije, ukvarjajo pa se z varstvom človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Na kaj kažejo obiski krajev odvzema prostosti v RS? 24.07.2013

Vlasta Nussdorfer VI./10. Kako smo varovali pravice? Ob podaji letnega poročila aktualna varuhinja oziroma varuh človekovih pravic s sodelavkami in sodelavci razmišlja kakšno je bilo minulo leto, koliko je bilo pobud in kako uspešni smo bili pri varovanju neodtuljivih pravic in svoboščin ljudi, kar je naša osnovna naloga. V zadnjem času se vse prepogosto izgovarjamo na krizo, tako finančno kot tudi politično oziroma krizo vrednot, v kateri smo se znašli in ta je lahko celo izgovor, da nam človekovih pravic ne uspe dosledno spoštovati. Zagotovo spoštovanje pravic ni poceni, vendar je v pravni državi nespoštovanje še dražje. 10.07.2013

Vlasta Nussdorfer VI./9. Varuhi okolja Varuh se je 12. junija v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje na že 4. srečanju v letu 2013 sestal s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki so mu prisostvovali tudi sodelavci Inštituta za okolje in prostor iz Celja, Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Spraševali smo se kako gledamo na ekologijo, kaj je bilo narejenega v Celjski kotlini, kako onesnaženi so zrak, tla, hrana, podtalnice in površinske vode, ali gre za ekološko bombo, kako je drugod in kaj narediti, da bi pravilno pristopili k degradiranim in prekomerno onesnaženim krajem. 26.06.2013

Vlasta Nussdorfer VI./8. Memorandumu ob rob 31. maja 2013 so razglasili zmagovalca natečaja Multimedije na nedavno končanem Festivalu fotografije in človekovih pravic, katerega pokrovitelj je bil Varuh. Zmagal je Luka Drakskobler z ganljivim in obenem zelo navdihujočem filmom o deklici Barbari, ki ima težko obliko cerebralne paralize in se s svetom okoli sebe sporazumeva zgolj s pomočjo oči. Zakaj omenjam ta film? Ker se je sam postavil kot uvod v teden, ki smo ga pri Varuhu, s predsednikom države Borutom Pahorjem in številnimi starši otrok s posebnimi potrebami posvetili boju za njihove pravice. Zakaj? Ker so jim pogosto kršene. 12.06.2013

Vlasta Nussdorfer VI./7. Strah pred vzgojo otrok Kako lahko en sam namig ali nasvet strokovnjaka, tokrat dr. Milivojeviča na uglednem posvetu Društva državnih tožilcev Slovenije in Generalne policijske uprave, razburi strokovno in laično javnost, starše, mladino, novinarje in še koga, je ta hip povsem jasno. Skoraj tako kot tedaj, ko so se nekateri učitelji in starši spraševali ali bodo še lahko pobožali svojega otroka, ga stisnili k sebi in poljubili, pa četudi najbolj spodobno – na lice. Kot bi nam tu in tam odpovedala zdrava pamet. 29.05.2013

Vlasta Nussdorfer VI./6. Razočarani, na robu obupa in pod pragom revščine Poslovanje Varuha izven sedeža predstavlja srečanja s pobudniki širom Slovenije. Praviloma enkrat mesečno. V letošnjem maju trikrat. V Mariboru se je namreč naročilo preko sto pobudnikov, ki bi radi predstavili svoje probleme, zaradi česar bo potrebna ponovitev obiska, izjemoma pa gremo v tem mesecu še v Koper. Stiske ljudi so velike, kažejo na nemoč mnogih, da bi sami reševali oziroma rešili probleme, s katerimi se srečujejo. Tudi zaradi krize, ki jih potiska na rob preživetja. Bodo zmogli? Počutijo se kot »hlapci Jerneji«, ko iščejo svojo pravico. 15.05.2013

Vlasta Nussdorfer VI./5. Kje vse so kršene človekove pravice? Po dveh mesecih varovanja človekovih pravic sem vesela, da na številna vprašanja, zlasti medijev, o tem kaj bodo moje prioritete v mandatu do leta 2019, nisem odgovorila povsem določno, pač pa pustila čas in prostor za teme, ki jih bo narekoval jutri. Ta počasi prihaja, a dan ni enak dnevu in to kar je bilo morda včeraj hudo kršenje človekovih pravic, danes lahko nadomesti novo. Zato lahko po prvi tiskovni konferenci, že strnem minulo in zarišem bodoče delo. 01.05.2013

Vlasta Nussdorfer VI./4. Ali nas lahko Svetovni etos Slovenija reši? Junija 2012 je bilo v Mariboru ustanovljeno gibanje Svetovni etos Slovenija, ki je imelo 12. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani svoj posvet. Uvodni pozdrav mu je namenil prof. Hans Küng, častni predsednik ustanove Weltethos Tübingen, ki je menil, da Slovenija ta hip doživlja težke čase, nekateri njeni problemi v politiki in gospodarstvu pa imajo lahko tudi etično dimenzijo. 17.04.2013

Vlasta Nussdorfer VI./3. Izključenost otrok s posebnimi potrebami Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990, še posebej govori o skrbi za duševno ali telesno prizadete otroke, od držav podpisnic pa zahteva, da jim zagotavljajo dejavno udeležbo v družbi. Priznana jim je pravica do posebne skrbi, učinkovit dostop do usposabljanja, izobraževanja, storitev zdravstvenega varstva, rehabilitacije, priprave na zaposlitev in čim večjo socialno integracijo. Kako pa je v praksi? 03.04.2013

Vlasta Nussdorfer VI./2. Da življenju in pravici do dostojne smrti Življenjska doba se podaljšuje, tudi zaradi čudežev medicine. V Sloveniji je že preko dvesto starostnikov, ki so dočakali stoletnico. Daljša je delovna doba, povečujejo pa se tudi pričakovanja do zdravstvenega osebja. Kljub temu pa ob diagnozi rak še vedno doživljamo stres, še zlasti ob strahovitem povečanju števila obolelih. 20.03.2013

Vlasta Nussdorfer VI./1. Človek je človeku najnevarnejši Razmišljam o ljudeh. Tako o tistih, ki trpijo krivice kot tudi o onih, ki jih drugim povzročajo. Desetletja sem se ukvarjala s kaznivimi dejanji, njihovimi storilci in žrtvami, sedaj je delo in poslanstvo varuhinje človekovih pravic še mnogo širše. Dotika se vseh sfer življenja posameznikov, pa tudi skupin, običajno manjšin, ki se čutijo prikrajšane zaradi ravnanja večinskega prebivalstva. 06.03.2013

Vlasta Nussdorfer V./65. Življenje je ena sama pot Na življenjski poti venomer hitimo; od rojstva k vrtcu in šoli, pa na fakulteto, podiplomski študij v domovini ali tujini, do zaposlitve, v njej iščemo užitek ali delo za preživetje, pridejo otroci in pot se ponovi … delamo in hitimo od cilja do cilja, skupaj ali sami, končni pa je upokojitev, zdravje, srečna starost. Kaj pa med potjo? 20.02.2013

Vlasta Nussdorfer V./64. Dela za varuha bo žal vedno preveč Čeprav jih Ustava RS v drugem poglavju razlaga in daje, jih mnogim ljudem jemljejo. Človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub temu, da je povsem jasno, da nam pripadajo ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, pa tudi gmotno stanje, izobrazbo, rojstvo in družbeni položaj ali druge osebne okoliščine, so pogosto kršene. 06.02.2013

Vlasta Nussdorfer V./63. To je najina »skrivnost« V petek 18. januarja 2013 se je v Mariboru odvijal prav poseben dogodek. Organiziralo ga je mlado dekle, ki je želelo pred javnost stopiti s svojo nadvse tragično življenjsko zgodbo. Spraševali smo se kako je mogoče, da ima to bitje za sabo tako hudo življenje. Kako je možno, da žrtev vedno znova postane žrtev? Kje so pravice otrok? Kje dolžnosti ustanov, ki bi morale pomagati? Do kdaj bodo tako hudo trpeli naši otroci? 23.01.2013

Vlasta Nussdorfer V./62. Nasilje, ki ne pozna meja Posilstvo indijskega dekleta je odprlo številna vprašanja o pravicah žensk, o nasilju, zlasti spolnem, krutosti posiljevalcev, ki je posledično pomenila celo dekletovo smrt. Sledile so demonstracije udeležencev obeh spolov, še zlasti številnih deklet in žena. Ob takih in podobnih dogodkih se vedno znova sprašujemo kje so meje nasilja, zakaj tako hudo nespoštovanje žensk in njihove privolitve ali odklonitve spolnih odnosov, kdo ima sploh pravico posiljevati in ali so kazni za ta dejanja primerne? Medtem se je zgodilo še eno – zelo hudo, tudi v Indiji. Pa res le eno? 09.01.2013

Vlasta Nussdorfer V./61. Še en obračun Konec leta. Dan samostojnosti in enotnosti. Bliža se silvestrovo in tista tako usodna polnočna prelomnica. Hitimo, marsikaj bi še radi naredili, kupili, koga obdarili, kaj sklenili. Delamo obračune in načrte. To je tudi čas, ko pregledamo rezultate opravljenega dela in pripravimo nov rokovnik. Vsi, ki so napovedovali konec sveta, so se k sreči zmotili in še dobro, da jim nismo niti malo verjeli. 26.12.2012

Vlasta Nussdorfer V./60. Za pravno državo ni (skoraj) nikoli prepozno Zadnjih dvajset let smo brezglavo želi kar je nekdo posejal. Živeli nezdravo, hoteli vedno več in več, tako da ni bilo nikoli dovolj dobro. Cene nepremičnin so hitele v nebo, potrošništvo se je silno razbohotilo, denar ni bil le za življenje potrebna dobrina, pač pa je postal božanstvo, pred njim so ljudje padali na kolena, pozabili na poštenje, začeli izkoriščati druge, postajali lastniki podcenjenih tovarn, delnic, pohlep je uničil človečnost, razslojevanje je postajalo iz dneva v dan večje. In sedaj smo tu, kjer pred dvajsetimi leti ne bi želeli biti. Na razpotju; eni pred vrati »nebes«, drugi pred vrati »pekla«. 12.12.2012

Vlasta Nussdorfer V./59. Več kot gospodinjski blues V teh dneh smo praznovali mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, v spomin na tri aktivistke v Dominikanski Republiki, ki so bile leta 1960 kruto umorjene, ker so se uprle diktatorju Rafaelu Truillu. Praznujemo ga od leta 1981 dalje. Opozorila generalnega sekretarja ZN Ban Ki-moona na milijone žensk in deklet, ki so žrtve vseh vrst nasilja, so sicer pomembna, a pogosto ostajajo preslišana, zlasti v krogu tistih, ki nasilje izvajajo. Zato Gospodinjski blues Patricije Peršolja opozarja, svari in uči. 28.11.2012

Vlasta Nussdorfer V./58. Kdo lahko sodi o javni etiki? Nikoli še nismo toliko govorili o vrednotah, očitno pa jih nikoli doslej tudi še nismo tako pogrešali. Dan za dnem se sprašujemo kje so, katera je najpomembnejša in zakaj je pogosto njihovo iskanje podobno iskanju igle v senu. 14.11.2012

Vlasta Nussdorfer V./57. Kako je z dvomom? Dvom. Gre za najboljšo dramo Johna Patricka Shanleya, katere premiera je bila 27. oktobra 2012 v Prešernovem gledališču v Kranju. Avtor je zanjo prejel Pulitzerjevo nagrado za dramatiko, leta 2008 je režiral še filmsko različico Dvoma, sedaj pa smo si uprizoritev lahko gledali tudi pri nas. Gre za tematiko spolnih zlorab katoliških duhovnikov, ki je bila včasih tabu tema verujočih in neverujočih, danes pa zavest, da se je to dogajalo, se dogaja in se žal najbrž še bo, prodira v vse pore družbe. 31.10.2012

Vlasta Nussdorfer V./56. Zakaj toliko kršitev človekovih pravic? Ne mine dan, da ne bi bila javnost obveščena o dogodkih na škodo žensk, deklet, malih deklic in celo dojenčic; doma in po svetu. Spolne zlorabe, družinsko nasilje, trgovina z ljudmi, zloraba prostitucije, pornografija ...
Tako te dni zgroženi poslušamo in beremo, da so pakistanski Talibani napadli 14-letno deklico zaradi njene kampanje za pravico do izobraževanja deklet. 17.10.2012

Vlasta Nussdorfer V./55. Ali denar res kupi vse? Oni dan smo brali, da je 76-letni hongkongški tajkun Cecil Chao Sze-tsung ponudil 500 milijonov hongkongških dolarjev (64 milijonov ameriških dolarjev) bodočemu možu svoje hčerke, ki jo je razglasil za idealno bodočo ženo dobremu moškemu, čeprav ima ona že svojo partnerico. 03.10.2012

Vlasta Nussdorfer V./54. Kako najti izgubljeno čast in dobro ime? Majhna dežela pridnih in delavnih ljudi, s prelepo naravo, gorami, morjem, jezeri in zgodovinskimi znamenitostmi, bi nam lahko rekli. Če odmislimo vse nove »pridobitve«; zavist, lenobo, pohlep in nemoralo mnogih, ki vsemu gornjemu dajejo zelo slabo popotnico za bodočnost naše mladine, pa tudi za naš ugled doma in v tujini. Bo kdo še verjel, da bančniki ravnajo pošteno, zdravniki zdravijo glede na Hipokratovo zaprisego, sodniki sodijo pravično, ko pa so bili mediji dan za dnem polni novic o slabih kreditih, spodrsljajih v zdravstvu in pravosodju in vse večjem kriminalu, ne le majhnih, pač pa tudi velikih »rib«? 19.09.2012

Vlasta Nussdorfer V./53. Kdo vse se bo še prijavil? Imamo jih. Kandidate za predsednika republike. Menda ta hip že sedem in prav te dni se je začelo zbiranje podpisov za tiste, ki bodo na tak način kandidirali. Skoraj vsi. Je kriva demokracija ali kaj drugega, da se vsak teden tega precej vročega poletja, prijavi še kak nov kandidat? Javnost pozna vsaj po večji primernosti za to funkcijo, tri kandidate; dosedanjega predsednika dr. Danila Türka, prejšnjega predsednika vlade Boruta Pahorja in evro poslanca dr. Milana Zvera. 22.08.2012

Vlasta Nussdorfer V./52. Strah pred vsakim svitom Je tudi vas dan za dnem strah novic svetovnih bančnih agencij, ki nižajo bonitetne ocene, tudi nam, ne le Italiji, Grčiji, Španiji, pa ne le za eno, pač pa kar za več stopenj hkrati? Se tudi vi sprašujete komu od ekonomistov in politikov sploh še verjeti? Se vas polasti nemir, ko slišite besedo bankrot, ki tokrat ni le osebni stečaj, pač pa lahko nekega dne pomeni »bankrot« države? 08.08.2012

Vlasta Nussdorfer V./51. Pokoli, streljanja, kriminal mladih

Norveška se te dni spominja Brejvikovega pokola pred natanko letom dni in premier Jens Stoltenberg je dejal: « Morilcu je spodletelo, ljudje so zmagali.« Hladnokrvnemu množičnemu morilcu bodo sodbo izrekli konec avgusta. Sodniki bodo namreč morali odločiti ali je bil prišteven in mu posledično izreči zaporno kazen ali pa bodo zanj odredili psihiatrično zdravljenje. A, celi svet – konkretno Ameriko, pretresa nova tragedija. James Holmes je namreč v Koloradu več mesecev načrtoval pokol na premieri najnovejšega filma o Batmanu, saj je prek interneta kupil 6.000 kosov streliva in drugo opremo, nato pa ubil 12 ljudi in jih 58 ranil. V ZDA se je ponovno vnela stara, že obrabljena tema – razprava o dostopnosti orožja.

Tudi Slovenija za take, k sreči milejše dogodke, ni imuna. Prav to poletje smo zabeležili uboj in poskus uboja, storilec je bil mladoletnik. Kaj ob vsem tem reči?

25.07.2012

Vlasta Nussdorfer V./50. Kdo smo in koliko vemo? Iz Ženeve so v »pasjih dneh« letošnjega poletja sporočili, da imajo veselo novico o obstoju novega subatomskega delca, ki bi lahko bil HIGGSOV BOZON, zadnji manjkajoči delec v standardnem delu vesolja. 83-letni znanstvenik Peter Higgs je vzkliknil: »Res je neverjetno, da se je to zgodilo v času mojega življenja«, saj je sam leta 1964 predlagal idejo o tem bozonu. 11.07.2012

Vlasta Nussdorfer V./49. Stalne kršitve pravic otrok Pa je mimo še en dan; Svetovni dan boja proti izkoriščanju in prisilnemu delu otrok. Koliko jih danes dela preveč in so žrtve različnih oblik izkoriščanja, koliko pa jih sploh ne pozna osnovnih delovnih navad?
Kljub vsem konvencijam, protokolom in direktivam, je kršitev pravic otrok toliko kot še nikoli. 27.06.2012

Vlasta Nussdorfer V./48. So kazni res na razprodaji? Leta in leta smo poslušali želje, celo zahteve po poenostavljenih, hitrejših in bolj ekonomičnih kazenskih postopkih. Vse bolj se je uveljavljala kontradiktornost z enakostjo orožij obeh strank, ob nespornem zagotavljanju pravic do poštenega postopka. Novela ZKP-K je prinesla tri nove procesne institute: predobravnavni narok, na katerem se obdolženec izjavi o krivdi, sporazum o priznanju krivde, ki ga obdolženec izpelje z državnim tožilcem, in narok za izrekanje kazenske sankcije, ki se opravi namesto glavne obravnave. 13.06.2012

Vlasta Nussdorfer V./47. Hitreje in uspešneje nad neplačnike preživnin Minuli teden smo se na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sestali predstavniki Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Vrhovnega državnega tožilstva RS, Varuha človekovih pravic in Generalne policijske uprave, da bi javnosti predstavili dogovor, po katerem bomo odslej drugače pristopali do neplačnikov preživnin. 30.05.2012

Vlasta Nussdorfer V./46. Kako najti srednjo pot? O tem razmišljam te dni, ko se vlada o neljubih ukrepih varčevanja pogaja s sindikati, ko ljudstvo dviguje svoj glas širom Evrope, ko Grki ne uspejo najti pravega mandatarja, ki bi sestavil vlado, ko se nenehno govori o krizi v številnih državah, ko so mnogi ljudje na cestah, pa ne le, ker so brez službe, ko izobraženci modrujejo in Evropa slavi dan miru ... 16.05.2012

Vlasta Nussdorfer V./45. Dosje, ki razburja "Nikomur ne smeš povedati", je bil naslov dokumentarca, ki je v minulem tednu razburil marsikoga, saj je odkrito spregovoril o temi spolnih zlorab nad otroki in šokiral z zgodbami, ki bolijo. Ne le žrtve, tudi vse nas, ki se s temi problemi dnevno srečujemo. Avtorica Jelena Aščič, novinarka Radiotelevizije Slovenija je pred najširši avditorij postavila boleče izpovedi žrtev, jih pospremila z mnenji strokovnjakov z različnih področij, soočila pa nas je tudi z obsojencem, ki prestaja dolgoletno zaporno kazen na Dobu in se, (če se res) najbrž edini, zaveda, da je storilec hudih kaznivih dejanj zoper otroke. 03.05.2012

Vlasta Nussdorfer V./44. Bo nasilja na delovnih mestih še več? Je mobing modna muha ali resen problem? Ga sploh prepoznamo in se mu znamo upreti? Evropska socialna listina sicer določa, da se morajo pogodbenice zavezati k pospešenemu ozaveščanju pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu, sprejeti pa tudi vse ukrepe za zaščito delavcev pred takim ravnanjem. Pospešiti morajo tudi ozaveščanje in zaščito pred drugimi ponavljajočimi se negativnimi in žaljivimi dejanji, usmerjenimi proti posameznikom na delovnem mestu. 18.04.2012

Vlasta Nussdorfer V./43. Kdo odloča v imenu otrok? Država posega v življenje družin le in kadar je to nujno potrebno, da zaščiti najšibkejše, obvaruje otroke pred nasiljem vseh vrst, zanemarjanjem, odloča o odvzemu otrok, rejništvu, posvojitvi, ali pa tudi, kadar ob razvezah in razhodih staršev, razsoja o zaupanju v vzgojo, varstvo in oskrbo ter stikih otrok s starši. Zakaj nekateri postopki trajajo več let, zakaj mnogi trdijo, da so kršene pravice otrok in bo moralo o njih sodbo izreči še Evropsko sodišče? 04.04.2012

Vlasta Nussdorfer V./42. Ali pravna država deluje ali ne? Že nekaj let vztrajno poslušamo trditve, da pravna država ne deluje. Oglašajo se tako tisti, ki ne morejo do svojih pravic, saj so prepričani, da so jim kršene, ali do njih pridejo prepozno, pa tudi tisti, ki menijo, da so jim kršene pravice do poštenega in pravičnega sojenja, pa tudi številne pravice Zakona o kazenskem postopku, materialne zakonodaje, Ustave RS, Konvencije o človekovih pravicah in ... 21.03.2012

Vlasta Nussdorfer V./41. Spet ta dan Kateri že? Ja, praznik žensk, žena ... pa še en bo v marcu; materinski, tokrat združen tudi z referendumom o Družinskem zakoniku. Praznik pomeni praznovanje, lahko pa celo slabo vest in opomin za tiste, ki se niti na en dan v letu sicer ne bi spomnili predstavnic šibkejšega spola, pogosto brez mnogih pravic, z velikimi obveznostmi in pričakovanji, še danes najpogostejših žrtev nasilja vseh vrst. Kakšna pa so zanje sporočila družbe, mož, sinov, sodelavcev, delodajalcev, medijev ... So – smo enakopravne le na papirju ali tudi in že v resnici? 07.03.2012

Vlasta Nussdorfer V./40. Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskega solidarnosti S 1. januarjem 2012 smo vstopili v Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskega solidarnosti, v katerem želijo Evropska unija in države članice vzpodbujati uresničenje vizije družbe vseh starosti, podaljšanje življenjske dobe obrniti v prid starostnikom in drugim generacijam, vzpodbujati zaposlovanje in ohranjanje delovne aktivnosti tudi za tiste, ki so že upokojeni, skrbeti za dolgotrajno bolne in invalidne posameznike, vzpodbujati mobilnost starejših, zdravo staranje, neodvisno življenje doma, strpnost in vključitev v informacijsko družbo, ki je postala nuja vsakdana. Bomo to zmogli? Ali lahko Evropsko leto in vključitev celotne družbe, ne le naše, tudi preostalih držav Evropske unije, pri tem pomaga? 22.02.2012

Vlasta Nussdorfer V./39. Današnji kulturni dan Kultura. Na kaj nas beseda spominja? Kdo je kulturen in kaj kulturno? Pomislimo morda celo na bonton, pa na dostojno obnašanje, morda branje knjig in še kakšno proslavo. Je to to? Jo torej sploh kdo še rabi, ko pa dandanes ljudje hodijo drug po drugem, zmagujejo močnejši in celo nekulturni? Če bo takih največ, jih ne bo moč niti obsojati, saj manjšina ne more kritizirati večine. Vsaj ne uspešno. Naj jo torej zanemarimo, pozabimo? Ne. 09.02.2012

Vlasta Nussdorfer V./38. Bo vlada poskrbela za krepitev nevladnih organizacij? Nevladne organizacije rabimo ključne državne ukrepe, spremembe statusne zakonodaje, davčne olajšave za donacije, pospeševalne ukrepe za socialno podjetništvo in izboljšanje vključevanja javnosti v oblikovanje predpisov za delo nevladnikov. Združujemo namreč več kot milijon članov, ki pripadajo 24.000 nevladnim organizacijam. Slovenija se s tem, torej tako po številu nevladnih organizacij kot tudi izjemnem številu prostovoljcev, uvršča v sam svetovni vrh, žal pa politika delovanja nevladnega sektorja še ne vzpodbuja in mu ne pomaga, vsaj ne v zadostni meri.

Kljub nekaterim pozitivnim spremembam. 25.01.2012

Vlasta Nussdorfer V./37. Pa je vse to res? Dan za dnem novice. Celo iz ure v uro. Nove, najnovejše. Poslušamo jutranja poročila, pa še ena v avtu, nato prelistamo kak časopis in glej ga, še na internet je treba pogledati. Nekaj jih lahko slišimo še na avtobusu, v trgovini ali gostilni, pa nato doma; prva, druga in tretja večerna, tik pred spanjem pa še enkrat internet. In če te kdo pred polnočjo vpraša, če bi dal »roko v ogenj« za vse kar si slišal, kaj se ti zdi resnica in kaj laž, potem bi bil v hudi, hudi zagati. 11.01.2012

Vlasta Nussdorfer V./36. Pregledi, obračuni, načrti in želje Ko odbije dvanajst, na prav poseben dan v letu, ki mu pravimo silvestrovo, se vse za hip ustavi, svet preplavijo neverjetni občutki in skoraj vse se začne znova. Zato je čas pred temi, prav posebnimi prazniki, primeren za pregled, obračun minulega, pa tudi za načrte. V prihodnost zremo z negotovostjo, polni pričakovanj, a hkrati tudi realnega strahu. Bomo zmogli, bo svet spet zajela recesija, bo ta še hujša, kaj narediti? Veliko, lahko bi rekli ogromno vprašanj, a precej manj odgovorov. Vsaka želja prikliče novo, včasih še večjo. Znamo še biti skromni? 28.12.2011

Vlasta Nussdorfer V./35. Moč, oblast in Damoklejev meč Volitve prinašajo oblast, po njih se ta lahko pri nekaterih nadaljuje, pri drugih zmanjša, tretjih poveča. Je oblast res slast? Se je sploh moč dogovarjati, če ima vsak svoje videnje in ne popušča? Danes, tik pred dvanajsto, je sploh še čas za iskanje zmagovalca in poraženca ali bi morali brezpogojno slediti ciljem, ki bi ljudi rešili iz krize? Tik-taka nam, pa tudi drugim, Evropi, evru, riše se nova recesija in brezpogojno je potrebno izpolniti obljube, ki prinašajo rešitev za vse, ne le tiste, ki ne bodo nikoli revni ali vsaj ne tako revni kot je večina. 14.12.2011

Vlasta Nussdorfer V./34. Ali živimo v pravni in pravični državi? Na okrogli mizi najvplivnejših pravnikov leta 2011 smo si zastavili številna vprašanja o pravni državi, o tem kaj pravnike v njej moti, kakšna bi morala biti, da bi ji lahko tako rekli, kaj lahko vsak izmed nas naredi in kaj morajo storiti drugi, pa tudi kdo je odgovoren, da javnomnenjske raziskave kažejo na popolno odsotnost zaupanja vanjo. Odgovore smo iskali na različnih področjih, predvsem tistih, na katerih je vsak od nas »doma«, čeprav nam je pravo že od mladih nog tako skupno. 30.11.2011

Vlasta Nussdorfer V./33. Kdo ima pravico soditi? Prepričana sem, da po letu dni skoraj ni odrasle osebe v Sloveniji, ki ne bi slišala za koroško deklico, in prav tako skoraj ni medija, ki ne bi objavil vsaj nekaj stavkov o tem nesrečnem otroku. O njem se pogovarjajo tako v strokovni kot tudi laični javnosti, zlasti veliko v slednji. 16.11.2011

Vlasta Nussdorfer V./32. Ali državo bolj skrbijo zaporniki kot njihove žrtve? Ustava RS v poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah med drugim določa, da so te omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava. Zagotovljena sta sodno varstvo človekovih pravic in svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. Tako torej to velja tako za storilce kaznivih dejanj kot tudi njihove žrtve. 02.11.2011

Vlasta Nussdorfer V./31. Dan svetovnih demonstracij Bosmans pravi, da dobri časi ne padejo z neba. Dobre čase si lahko naredimo sami, vendar ne z denarjem in tehniko, marveč s srcem in dobroto. Le dobri ljudje delajo dobre čase: če vlada dobrohotnost; če molči nasilje; če se blaginja deli; če se ljudje imajo radi; če se najde prostor tudi za kakšno rožo in čas za prijazno besedo. 19.10.2011

Vlasta Nussdorfer V./30. Med zakonodajo in realnostjo So otroci vajenci odraslosti, pripravniki za vstop v življenjska razmerja, miniature odraslih? Je otrok celo »oče in mati« odraslega človeka, kot je ugotavljal psihoanalitik Sigmund Freud, kar lahko razumemo, če vidimo otroka kot skupek vzorcev vedenja, ki mu jih predstavljata starša, čeprav zagotovo nista edina, ki vplivata na njegov razvoj. Tu so še stari starši, pa sorodniki, vrtec, šola in ostali, ki vstopajo v njegovo otroštvo. Otrokove pravice niso nič manjše oziroma manj pomembne kot pravice odraslih in imajo jih ne glede na spol, jezik, vero, barvo kože, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, invalidnost, rojstvo oziroma kakršenkoli drug položaj. Govora je o pravicah, kaj pa o dolžnostih? 05.10.2011

Vlasta Nussdorfer V./29. Ali se zgodovina ponavlja? »Zgodovinski« spomin, zlasti naših staršev, sega daleč nazaj, v hude in težke čase, ko so dékle, pa ne le v povestih, pač pa dejansko, tu in tam rojevale gospodarjeve otroke, ti pa so ob nepriznavanju očetovstva postali »pankrti«. »Pankrti« so bili vsi otroci, pri katerih se je kot edini starš pojavila le mati samohranilka, ki je, milo rečeno, doživljala številna ponižanja. Za očeta se običajno ni vedelo, mnogi so le ugibali in na vasi s prstom kazali nanj, ženske pa so se z otroki nadvse težko prebijale skozi življenje. 21.09.2011

Vlasta Nussdorfer V./28. Ali se je sploh in kaj premaknilo? Zakoni, zakoni, pa še pravilniki in navodila. Tudi na področju nasilja, ki ga poznamo že leta, desetletja, da celo o stoletjih in tisočletjih ne govorimo. Danes vsi vemo, da se je zakonodaja spremenila, da je mnogo boljša kot je bila; prepoznava in precizira nasilje, celo tisto v družini uvršča v posebno kaznivo dejanje. In vendar smo vedno znova pred številnimi vprašanji; zakaj se dogaja, kje ga je največ, kako je z žrtvami, ali smo pri pregonu uspešni, kako ga zmanjšati, kdo bo odstopil, ker je storilec sodil žrtvi in sebi, pustil pa nič krive otroke. So to posledice boljšega ali slabšega dela? 07.09.2011

Vlasta Nussdorfer V./27. Ne strici, otroci so mi povedali Kaj bi dali za resnico, pogosto pravimo. Še zlasti, če bi lahko o njej kaj več izvedeli od otrok, ki so doživeli ali preživeli nasilje, pa žal te zgodbe zaprejo v skrivne kotičke duše in srca, ključ pa nevedoč kako zelo pomemben je, odvržejo. O posledicah pričajo njihova telesa in psiha, brazgotine so običajno tako hude, da jih nosijo celo življenje. Sprva v nežni otroški duši in kasneje v številnih posledicah, ki se kažejo kot bolezni odraslih. Damasio je zapisal, da čustva niso razkošje, pač pa mnogostransko pomagalo v boju za preživetje. Zato so pri naših otrokih tako izjemnega pomena. 24.08.2011

Vlasta Nussdorfer V./26. O izkoriščanju Gledati televizijo, brati tiskane medije, poslušati radio? To je sedaj vprašanje. Najprej bi rekla; NE, a tako preprosto to le ne gre. So del vsakdana. Danes poročajo o vas, jutri o nas; vsi se lahko znajdemo v stiski, nesreči, marsikdaj bi se kaj dalo celo preprečiti, spremeniti.
Če ne veš, sicer ne trpiš. A, nismo noji, da bi tiščali »glave v pesek«. Marsičesa brez medijev ne bi izvedeli in marsikdo se ne bi rešil. 10.08.2011

Vlasta Nussdorfer V./25. Izguba zaposlitve, delavci brez plač, mobing ... Kaj se dogaja? Vse več je brezposelnih, mnogi to še bodo, marsikdo nima plačanih socialnih prispevkov, nad zaposlenimi se izvaja mobing ... Kdo je na delovnem mestu sploh še srečen? Kaj je vzrok in kaj posledica? Lahko hudi časi generirajo vse to, kdo bo naredil red in ali ni kriza izgovor za marsikatero dejanje? 26.07.2011

Vlasta Nussdorfer V./24. Kaj lahko rečemo o samostojni poti? Dvajset let je relativno dolga doba. Za nekatere, ki so blizu stotemu, malo. Za druge, ki so komaj dočakali polnoletnost, veliko. Praktično celo njihovo življenje.

Kaj pa za državo? Zgodovinsko gledano je to kratko obdobje, če pa se spomnimo vseh dogodkov, ki smo jih doživeli in k sreči tudi preživeli, je pogled lahko drugačen. Kaj nas navdušuje, kaj moti, kaj nas je razočaralo, česa si ne želimo? 13.07.2011

Vlasta Nussdorfer V. 23. Nasilje ne prizanaša niti starejšim Bodi mehak, obleci si dobroto!
Ne pusti nobenega človeka
stati v hladu. 29.06.2011

Vlasta Nussdorfer V. 22. Čezmejno sodelovanje Potem, ko smo na Miklavžev večer leta 2003 od avstrijskega Weisser Ringa prevzeli Beli obroč in mu nadeli ime Beli obroč Slovenije, je njegovih več kot sedem let delovanja, že pustilo viden pečat v slovenskem prostoru. Na vprašanja: «Kdo smo? Kje smo?« in »Kaj delamo?«, odgovarjamo, da smo društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki se odziva na dogodke in usode ljudi, ki se srečujejo z različnimi oblikami nasilja, najpogosteje v družini. Nastali smo po vzoru številnih evropskih držav in za »botre« dobili Avstrijce. V naš prostor smo vstopili na pobudo Društva državnih tožilcev Slovenije, sedaj pa se širimo še drugam. 10. junija 2011 je bil po našem vzoru ustanovljen Bijeli krug Hrvatske. 15.06.2011

Vlasta Nussdorfer Videokonference v pravosodju; tudi prihranek časa in denarja Po vzoru in priporočilih Sveta Evropske unije se začenja novo obdobje delovanja slovenskih sodišč. Prinaša ga z video sistemom opremljenih enajst razpravnih dvoran na okrožnih sodiščih, enajst na centrih za socialno delo, ena v Zavodu za prestajanja kazni zapora Dob, eno napravo bo imela v uporabi policija, obstajajo pa tudi tri mobilne enote. Vse to bo omogočalo racionalnejša in hitrejša, za mnoge pa tudi manj boleča zaslišanja v različnih fazah postopkov, tako kazenskih kot civilnih. 01.06.2011

Vlasta Nussdorfer V./20. Je trgovina z ljudmi tam daleč ali tu blizu? Se sploh zavedamo koliko ljudi ni svobodnih v svoji odločitvi, v svojem mišljenju, prostoru in času kjer živijo in delajo?
Trgovina z ljudmi je ena večjih in najbolj donosnih dejavnosti v mednarodno organiziranem kriminalu, prizadene lahko ljudi vseh slojev, predvsem pa revne in premalo osveščene, ogrozi njihovo varnost, pa tudi njihove pravice. Jo poznamo in ali se sploh zavedamo njenih razsežnosti? 18.05.2011

Vlasta Nussdorfer V./19. Vlaki pa kar vozijo … Dan za dnem poslušamo o vlakih, ki vozijo v različne smeri, z odličnimi strojevodji, po voznem redu ali brez, pa tudi o dobrem in zlu v ljudeh, tu in tam daleč, napredku in padcih, svetlobi in temi, lepi in mračni prihodnosti, ki bo nastopila ali celo ne … Ob vsem tem pa se sprašujemo: kje bomo čez deset let. Ali bomo imeli sobo z razgledom? 04.05.2011

Vlasta Nussdorfer V./18. Lahko ste botri slovenskim otrokom Slovenijo, pa tudi svet, v teh trenutkih pretresajo številni žalostni, celo tragični dogodki, naravne katastrofe, potresi, poplave, ki so najbrž tudi odziv na številne ekološke spremembe. Davek za vsa mučenja narave je nesporno tu.
Svoje pa terja tudi nasilje, ki bi mu mnogi lahko ubežali, pa nimajo moči, energije, znanja, želja.
A, tu je še revščina, za katero marsikdo sploh ni kriv, da ji je izpostavljen. Še najmanj otroci. 20.04.2011

Vlasta Nussdorfer V./17. Zakaj so celo otroci »talci« nasilnikov? Vsaka tragedija v družinskem krogu, še zlasti, če ima za žrtev otroka, se nas še posebej dotakne. Vse prepogosto pa se žal učimo iz napak. Po bitki je sicer lažje biti general, a premnogi dogodki preteklosti jasno sporočajo, da je nasilje proces, ki se običajno začne med štirimi stenami, brez dodatnih prič in le redkeje seli v javnost. Vsaj do tedaj, ko ima že posledice in jih nekdo tam zunaj zagotovo opazi. Dom, kakršenkoli že je, je kraj, kjer je nekdo močnejši in drugi šibkejši. Zagotovo pa za to niso prav nič krivi otroci. Do kdaj bo tako? 06.04.2011

Vlasta Nussdorfer V./16. Ali lahko Jamstveni in preživninski sklad RS rešuje preživetje mnogih otrok? Otroci niso krivi, da imajo v nekaterih primerih neodgovorne starše. Celo take, ki zanje ne čutijo prav nobene odgovornosti, ne plačujejo preživnine in celo naredijo marsikaj, da nimajo sredstev oziroma premoženja, ki bi ga lahko kdo rubil. Kazenska zakonodaja sicer sankcionira celo neplačevanje, a kaj, ko je to ultima ratio. 23.03.2011

Vlasta Nussdorfer V./15. Spet ta praznik Če praznik pomeni srečanja, srečanja pa so lahko povezana s srečo, zakaj ne bi torej pogosteje praznovali? Za ene je zveličaven 8. marec, dan žena, za druge 25. marec, materinski dan. Saj ni pomembno kdo in kdaj praznuje, pač pa to, da sta oba dneva skupna ženskam, saj je Klara Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1911 dala pobudo za dan, posvečen prav ženskam. 09.03.2011

Vlasta Nussdorfer V./14. Nevidni Otrok s posebnimi potrebami je strah vsakega para v pričakovanju otroka, je strah bližnjih in je strah družbe. Ko se sprehodimo po ulici in se srečamo iz oči v oči z osebo s posebnimi potrebami, kaj naredimo? Smo v dilemi, kam pogledati? Kako reagirati? Se izogniti? Ogovoriti, odriniti iz misli ali obrniti oči? Jo kakorkoli odstraniti iz našega življenja ali se ji izogniti – je to strah s soočenjem ali nepoznavanje »skrivnosti« življenja? (spremna beseda dokumentarno igranega filma Nevidni) 23.02.2011

Vlasta Nussdorfer V./13. Nismo rojeni le zase

Nova knjiga dr. Marka Pavlihe s pomenljivim naslovom odpira potrebo po novi etiki. Mednarodno priznani pravni strokovnjak, redni profesor za gospodarsko, transportno in zavarovalno pravo, v štirih letih tega tisočletja prodoren politik v vlogi ministra za promet, zadnja leta med deseterico najvplivnejših pravnikov v Sloveniji, celo prvi med enakimi, pred nas v hudih trenutkih preizkušnje, ko prihajajo številne reforme, ko so mladi brez dela in starejši v strahu, da ne bo pokojnin oziroma hitre zdravstvene pomoči, če jo bodo rabili, ko so številni pod pragom revščine, postavlja vprašanja, išče odgovore in mnoge tudi najde. List za listom knjige, ki bi ji lahko rekli: zeleno, ki te ljubim, zeleno..., opominja, da sami zase ne more živeti in preživeti.

09.02.2011

Vlasta Nussdorfer V./12. Če se ne zberemo in poberemo, nas bo pobralo! Dan za dnem grozote, tesnoba ob slabih novicah, depresija postaja bolezen številka ena, sprašujemo se, če se sploh splača živeti, imeti otroke, kdaj bo konec sveta, kdaj vojna, zakaj ptice padajo z neba, kako prihaja do množičnih poginov rib, kaj sporoča nebo, zakaj so celo živali v stresu, če so sploh, kje bo udarilo naslednji dan ali že uro. Ali bomo tako nadaljevali? Do kdaj in zakaj? 12.01.2011

Vlasta Nussdorfer V./11. Dvajset let pozneje ... Spominjam se evforije, ki je prevzela ljudi tistega mrzlega decembrskega dne, ko smo se skoraj stoodstotno izrekli ZA. Za samostojnost Slovenije, novo pot, za poštene odnose med ljudmi, življenje na poti v Evropo, za »Švico v malem«, svojo politiko in finančno samostojnost, za srečnejše prihodnje generacije. Pa smo uspeli? Je bolje ali slabše, nas preveva optimizem ali smo padli globoko v pesimizem? 29.12.2010

Vlasta Nussdorfer V./10. Bodi prostovoljec - Spreminjaj svet!

Leto 2011 je razglašeno za Evropsko leto prostovoljstva. Njegovo geslo bo: »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«.

Sprašujemo se, kaj bi svet brez prostovoljcev, koliko neprecenljive pomoči nudijo ljudem v stiski, kako dragocene so ure, dnevi, meseci in leta, ko se nesebično razdajajo, dopolnjujejo delo državnih organov, ga kritično presojajo, z resničnimi napori nadgrajujejo.

15.12.2010

Vlasta Nussdorfer V./9. Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo Gre za povsem novo Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki od držav zahteva preventivne in zaščitne ukrepe, ukrepe kazenskega prava, pa tudi otrokom prijazne preiskovalne in sodne postopke ter njihovo spremljanje. Sprašujemo se kdaj jo bo Slovenija ratificirala in kaj bo to pomenilo. 01.12.2010

Vlasta Nussdorfer V./8. Prikazovanje pornografskega gradiva V zadnjih tednih Slovenijo pretresajo številni postopki, povezani s posestjo pornografskega gradiva in zasegi računalnikov, na katerih naj bi bilo naloženo, ugotavlja se mreža posredovanja, sprašuje po obdelavi in prikazovanju. Ob tem ljudi burijo vprašanja, ali se lahko zgodi, da nam na nezaščiteni ali premalo zaščiteni hišni računalnik kdo od »sosedov« oziroma zlonamernih vsiljivcev v naši odsotnosti in brez naše vednosti naloži tako pornografsko gradivo, kako dokazati, da ga je naložil, lastnik računalnika pa o njem nič ne ve. Javnost presoja, kaj je pornografsko gradivo in ali ne gre zgolj za seksualne vsebine, pri čemer zakon pri mladoletnikih razširitev, uvoz, izvoz ali drugačno ponudbo tega gradiva, kaznuje enako. 17.11.2010

Vlasta Nussdorfer V./7. Paliativa kot skrb prihodnosti: Kako živeti tako, kot da bi bil danes naš zadnji dan? Za koga je smrt lahko izhod in celo boljša od življenja? Ali nanjo pomislimo le, ko je prehudo živeti in ob dnevu, ko se živi spominjamo mrtvih? Nam jo kdo ali kaj lahko olajša? Zakaj je bila in je še za mnoge večni tabu? 03.11.2010

Vlasta Nussdorfer V./6. Revščina je lahko tudi duhovna Prihajajo prazniki, pa dnevi spomina na mrtve, tu je dan sonca, pa dan zemlje ... Bilo je leto družine, poznamo dneve namenjene boju proti diskriminaciji, leto boja za pravice invalidov, trenutno se nahajamo v letu boja proti revščini. Vedno se sprašujem kaj pomenijo dnevi in leta, ki nas spominjajo in opominjajo, da so mnogim pravice še vedno kršene, da so nekatere vrednote skoraj izumrle, da ljudje potisnjeni na rob rabijo pomoč ... Ali sestanki, simpoziji, posvetovanja, zbori ... res prinesejo rezultate? Kakšne, kdaj in komu? 20.10.2010

Vlasta Nussdorfer V./5. Za ljudi z manj priložnostmi Drugačnost. Zaznamovanost. V medijih teh ljudi ne vidimo oziroma redko. Če že, potem je v ospredju njihova invalidnost. Vse polno je stereotipov, predsodkov, tabujev. Poudarjamo, da imajo enake možnosti, a praksa kaže, da nimajo enakih priložnosti. Zakaj? Kaj narediti, da temu ne bo tako? So krivi sami, ker ne uspejo prodreti ali mi, ker jih ne vidimo in ne priznavamo, da so lahko v določenih pogledih povsem enaki, če že ne boljši od nas. 06.10.2010

Vlasta Nussdorfer V./4. Ali potrebujemo varuha otrokovih pravic? Država naj bi še posebej ščitila najšibkejše in ob njih tudi in predvsem otroke. Pa jih res? Koalicijski sporazum bodoče vlade RS je po volitvah, natanko pred dvemi leti, vseboval tudi zavezo o takem varstvu in vzpostavitev učinkovitejšega sistema zagovorništva oziroma kar samostojnega varuha otrokovih pravic. 22.09.2010

Vlasta Nussdorfer V./3. Zgolj simbol vere ali tudi podrejenost žensk? Sleherna vera se povezuje z določenimi simboli. Po njih se celo razlikujejo, večkrat pa se sprašujemo ali jih verniki sprejemajo brez zadržkov, do kod segajo in ali vera kdaj tudi omejuje svobodo odločanja ljudi o življenju, oblačenju, odnosih do soljudi ... 08.09.2010

Vlasta Nussdorfer V./2. Žur s pravim razlogom Nenehna vprašanja; ali je res toliko spolnih zlorab nad otroki? Zakaj se dogajajo? Ali jih bo kdaj manj? Ali ni za otroke postopek celo hujši od nekaterih dogodkov? Zakaj so tolikokrat zaslišani? Na številna vprašanja je sicer tudi veliko odgovorov, a zagotovo gremo v pravo smer, če bomo otrokom kdaj olajšali mučna pripovedovanja o tem kar se jim je zgodilo. Tudi zato prinaša letošnji »ŽUR z razlogom« pozitivno sporočilo; pomoč pri vzpostavitvi »prijaznih sob« za pogovore z otroki širom Slovenije. 25.08.2010

Vlasta Nussdorfer V./1. Kako usodno plačilo Marsikdo nikoli ne pomisli na trenutek »slovesa« s tega sveta, nekateri tu in tam, redki pa se na to posebej pripravljajo. Pri tem ni pomembno le kdo jih bo nasledil v premoženju, pač pa žal tudi kdo pokopal. Včasih majhna in celo nepomembna »gesta«, odraz trenutnih okoliščin, a z dalekosežnimi posledicami. Pravniki pač ne moremo iz »svoje kože« in dobro je vedeti kaj ta obred in njegovo plačilo pomenita. 11.08.2010

Vlasta Nussdorfer IV./74. So otroci ponovno žrtve? Otroci, ki se zaradi različnih kaznivih dejanj znajdejo v kazenskih postopkih kot oškodovanci – žrtve nasilja vseh vrst, običajno postopke doživljajo kot zelo travmatične. Dodatno jih zaznamujejo, pomenijo podoživljanje dejanj, ki se jim ne bi smela dogajati. Je država naredila dovolj? Koliko in kakšne so bile spremembe, kaj bi se še dalo narediti? 28.07.2010

Vlasta Nussdorfer IV./73. Vodi odprava telesnega kaznovanja otrok v filiarhat? Že leta in desetletja se vztrajno borimo proti nasilju vseh vrst, zlasti nad šibkejšimi; ženskami, otroki, invalidi in starejšimi. Sprejeta je bila nova zakonodaja, praksa pa le počasi sledi vse obsežnejši teoriji. Zahteve po odpravi telesnega kaznovanja otrok dobivajo vse večjo podporo, še vedno pa so umestna vprašanja o pravi vrsti strategije, po kateri otroci ne bi postali vzgojitelji svojih staršev, celo mali tirani. 14.07.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 72. Kje je spoštovanje hrane? Včasih je veljalo: Če ti pade kruh na tla, ga poberi in poljubi. Danes pravega spoštovanja do kruha skoraj ni več. Radi rečemo, da delamo za vsakdanji kruh, da je drag in predrag, a ga je še vedno veliko preveč tudi v smeteh. Kako ga cenijo otroci, če ga sploh? Te dni so Slovenijo razburile novice o tem, da so v dveh šolah v Ljubljani otrokom za teden dni odtegnili topli obrok, ker se niso spoštljivo vedli do hrane. Prav ali narobe? 30.06.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 71. KAJ JE IZKORIŠČANJE OTROK? Svetovni dan boja proti otroškemu delu praznujemo vsako leto 12. junija. To je dan, ko se spet borimo proti tistim, ki otroke izkoriščajo v pridobitne namene, ki jim jemljejo svobodo in lepote otroštva, sprašujemo pa se tudi ali naši otroci delajo preveč ali premalo. Je boj študentov za malo delo res boj za preživetje? Ogromno vprašanj in prav tako veliko zelo različnih odgovorov. 15.06.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 70. EVROPSKA LISTINA PRAVIC IN ODGOVORNOSTI STAREJŠIH Slovenija in svet se starata. Država je sicer komaj polnoletna, mnogo državljank in državljanov pa v tretjem oziroma v četrtem življenjskem obdobju. Podatki o tem koliko bo starejših tam okoli polovice tega stoletja, so osupljivi. Pokojninska reforma kaže plombirane, tu in tam že celo redke zobe, zdravstvena vse bolj kapitalistične obrise. 19.05.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 69. STARI CILJI, NOVE ZGODBE … Zakaj se ob določenih praznikih vedno znova vračamo v preteklost, obujamo spomine, prisegamo na tradicijo, primerjamo sedanjost z minulimi dogodki?

Tudi ob 27. aprilu in 1. maju. Leto za letom, ne glede na to kdo je na oblasti. 05.05.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 68. VREDNOTE VČERAJ, DANES, JUTRI Se je že kdaj toliko govorilo o vrednotah kot ravno danes? Kaj to pomeni? Ali jim bije plat zvona, so v krizi, zatonu ali na novem pohodu? Še veljajo stare ali prihajajo nove? Kako jih razložiti mladim? Jim sploh dajemo pravi zgled ali se zatekamo k zasilnim izhodom? Je vredno toliko govoriti ali bolje molčati? 21.04.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 67. Pedofilski škandali Pedofilija. Do nedavnega skrbno varovana družinska skrivnost. Tabu tema, o kateri se skoraj ni govorilo. Storilci zlorab so bili in so mora otroštva. Nihče ne ve koliko jih je, a zagotovo jih je najbolj strah odkritja. Celo po mnogih letih, ko so oddaljena dejanja že zastarala. Zakonodaja se spreminja žrtvam v korist, svet pa pretresajo novi škandali. Njihovi storilci so dušni pastirji, ljudje so šokirani, cerkev že trpi posledice. 07.04.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 66. Kampanja Ne-odvisen.si Pod pokroviteljstvom predsednika države, ob sodelovanju Ministrstva za šolstvo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in številnih županov ter znanih osebnosti, se pred dvemi leti začeta kampanja s ciljem boja proti odvisnosti vseh vrst, nadaljuje. Prepotovala naj bi Slovenijo po dolgem in počez, osveščala najmlajše, osnovnošolce, srednješolce in njihove starše. Da odvisnost preži na mlado in staro vsepovsod, da se je treba mamilom, alkoholu, internetu, … skratka, negativnim odvisnostim, upreti in pomagati, da tisti, ki so že zašli, najdejo pravo pot. Da bi le zmogli. 24.03.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 65. Spet ta praznik! Zakaj prazniki, praznovanja? Prinašajo spomin ali opomin? Kaj praznujejo ženske in kaj moški, komu prazniki prinašajo veselje in koga žalostijo, če …? Marec ni le mesec pomladi in prebujanja narave, pač pa čas, ko se zazremo v preteklost, ki ženskam ni bila naklonjena in sedanjost, ki je mnogim le na papirju. Pravice, krivice, nasilje, ideje o kvotah in enakosti spolov. Prazne marnje ali odraz resničnih želja? 10.03.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 64. Spoštovanje do vseh in samega sebe Vsak dan nove afere, dogodki, ki razburjajo javnost, povzročajo sivino in depresijo. Sprašujemo se ali je to življenje, ali je sploh vredno življenja, kako naprej, komu verjeti, če sploh komu. Iščemo izhode in upamo na čudež. Nauk modrosti: zaupaj sebi in začni se imeti rad. Tako je zapisal Charlie Chaplin ob svojem sedemdesetem rojstnem dnevu. Tu so njegove misli, ki lahko vodijo v jutrišnji dan. 24.02.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 63. Kako jih zaščititi? Na stotine milijonov otrok vsakodnevno trpi različne oblike nasilja, življenja jim jemljejo tako vojne kot mir. Zaradi prvih so mrtvi ali ranjeni, ostajajo brez staršev in najbližjih, v miru pa so žal prepogosto izkoriščani, zanemarjeni, pretepeni, spolno zlorabljeni, pa tudi invalidni. Globoko jih pretresejo tudi posledice naravnih nesreč. Haiti jo je doživel in tudi tu so otroci, ki so ali bodo za vedno izginili. Kako jim pomagati? Kaj svet naredi zanje? 10.02.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 62. Nariši nov dan Po uspešnem projektu Ne-odvisen.si, ki je potekal konec leta 2007 na Primorskem, sedaj prihaja vseslovenski, večji, obsežnejši in še uspešnejši, ki bo potekal kar nekaj let. Namenjen najmlajšim, najstnikom in odraslim, da bi se lažje znašli v svetu, v katerem na vsakem koraku, zlasti na mlade prežijo droge, alkohol, internetna in še kakšna usodna odvisnost. Da bi le zmogli, da bi nas dosegla osveščenost in klici mnogih na pomoč, preden bo zanje in seveda tudi za nas, prepozno. 26.01.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 61. Veliko vprašanj in nikoli dovolj odgovorov Zakaj si toliko mladih sodi s smrtjo? Zakaj ne vidijo izhoda v življenju, pač pa ga najdejo v njegovi, običajno nasilni in dokončni prekinitvi? Morali bi pomisliti na vse tiste, ki se tisti hip borijo za vsak dan, celo vsako uro, ki upajo, da jim ne bo treba umreti, da jim bodo, če ne rešili, pa vsaj podaljšali življenje. Kako zmanjšati samomorilnost? 19.01.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 60. Je prepoved telesnega kaznovanja otrok prava rešitev? Predlog novega Družinskega zakonika vsaj tiho razdvaja javnost tudi na področju predvidene prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Nekateri pravijo, da je klofuta prav za otroke vzgojna, drugi, da nima nihče, še najmanj država , pravice staršem predpisovati načina vzgoje lastnih otrok, tretji, da je za doseganje discipliniranja nujno potrebno določeno nasilje, so pa seveda tudi prizadevanja in gibanja, ki sledijo domačim in tujim vzorom in temu ostro nasprotujejo. Ali si otrok zasluži več ali manj pravic kot odrasli? 12.01.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 59. Konec ali začetek, tokrat kar oboje hkrati Vse se dogaja ciklično; za zimo pomlad, za poletjem jesen, januarju sledi februar, novembru december. Za plimo pride oseka, sončnemu vzhodu sledi zahod, otroštvo vodi v zrelost, ki jo še prekmalu nasledi starost, luna se vrti okoli zemlje v mesečnem ciklu, zemlja pa okoli sonca v letnem ciklu. 05.01.2010

Vlasta Nussdorfer IV. 58. Življenje v soju sveč Končal se je svetovni vrh, še en v nizu mnogih, tokrat v Kopenhagnu in svet so obšle novice polne razočaranj, jeze in celo obupa. Narejeno je bilo malo več od nič, okoljska konferenca je bila le manifestacija lepo oblečenih svetovnih voditeljev, ki so sicer sedli skupaj z velikimi pričakovanji, se družili ob govorancah in prepričevanjih skoraj prepričanih, se klanjali kronanim glavam in se razšli brez zavez, ki bi vsaj na papirju reševale človeštvo. 28.12.2009

Vlasta Nussdorfer IV. 57. Spoštovanje različnosti Ljudje smo si tako različni in vendar nas mnogo stvari tudi druži. V življenju namreč ni pomembno kakšen si, ampak, da te nekdo ceni in te sprejema takšnega kot si. To velja tako za otroke kot za odrasle, zdrave ali invalidne, bele ali črne, moške ali ženske, geje in lezbijke, mlade in starejše. In vendar pogosto ni tako. 23.12.2009

Vlasta Nussdorfer IV. 56. Ali je res toliko krivih ovadb? Slovenijo vsak dan razburka kakšna novica. Večinoma so slabe, saj dobrih ljudje ne širijo tako radi in o njih pogosto molčijo. Seveda je prav, da smo kritični, še zlasti, če gre za otroke, ki si zaslužijo le najboljše in najlepše; našo skrb, uresničevanje vseh njihovih pravic, (mimogrede tudi dolžnosti) in vendar je vedno potrebno slišati obe plati in pogosto počakati na epilog zgodbe, da lahko rečemo »bobu bob«. 15.12.2009

Vlasta Nussdorfer IV./55. Zakaj obroč? V mesecu boja proti nasilju si belo pentljo ponosno pripenjajo predstavniki vladnih in nevladnih institucij. Je ena izmed mnogih, ki simbolizira odločnost boja za pravice ljudi, v tem primeru za ženske, ki so običajno z otroki, kot najšibkejše, tudi najpogosteje žrtve nasilja. 08.12.2009

Vlasta Nussdorfer IV./54. Ples drog, pijače in posilstev Zagotovo vas ne preseneča, da do posilstva lahko pride tudi med znanimi osebami, ki zlorabijo celo prijateljstvo in naklonjenost. Najhuje je, če to naredijo tako, da se žrtev zaradi opojnih snovi tega niti ne spominja, saj je povsem nemočna in tudi, ko se iz stanja »vrne«, ne ve kaj si je dogajalo, zagotovo pa, da se je zgodilo. Posilstvo namreč. O tem se te dni govori in piše. 01.12.2009

Vlasta Nussdorfer IV./53. Konvencija nas opominja Dvajset let Konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Povsem jasno je postalo, da so otroci osebnosti, ki začenjajo živeti življenje nekoč odraslega, otroštvo pa jim bo pokazalo pravo pot, jih opremilo s samozavestjo ali uničilo za vselej. Ta pomemben dokument so ratificirale vse države, članice OZN, z izjemo ZDA in Somalije. 24.11.2009

Vlasta Nussdorfer IV.52. Če daš, dobiš... Obiski karizmatičnih voditeljev in bivših predsednikov prinašajo medijski blišč, veliko pričakovanj, vizije rešitev, celo velikih kriz in usodne recesije. Pa je to res? Ali lahko Billova podoba v ljudeh izzove predstavo spremembe, začetek konca depresivne brezposelnosti in revščine vse večjega dela prebivalstva? 17.11.2009

Vlasta Nussdorfer IV./51. Oh, ta ego Ko razpravljamo o vzgoji tujih otrok, imamo vse polno nasvetov, priporočil in idej, ko se znajdemo pred lastnimi, pogosto ne vemo ne kot ne kam in kako. Popuščamo, se prepiramo, dokazujemo svoj prav in včasih celo obupamo. Nad njimi ali seboj. 10.11.2009

Vlasta Nussdorfer IV./50. Ko pride čas Smrt. Konec življenja. Zaključek neke poti, nemoč predvideti kdaj bo za koga nastopila in niti kako. Zagotovo pa se vsakomur življenje nekega dne izteče in tedaj za njim ostanejo svojci, prijatelji, znanci, žalujoči ...
Dan spomina na mrtve vsako leto obudi misel na nekoč žive, ki se jih vsaj na ta dan na različne načine spomnimo. Nekaterih pa celo nihče. Nikoli. 03.11.2009

Vlasta Nussdorfer IV./49. Žalostno, da bolj ne more biti Zakaj je črna kronika najbolj brani del slehernega časopisa? Ali ljudi res vedno pritegnejo tuje žalostne usode, ker ob njih zbledijo številni lastni problemi? So res potrebne pretresljive slike mrtvih, povoženih, ubitih ali hudo poškodovanih? Kri, poplave, potresi, hiše v plamenih ..., dogodki, ob katerih se dvigne srčni utrip, v oči stopi solza, sediš, gledaš in upaš, da kmalu mine.
27.10.2009

Vlasta Nussdorfer IV./48. Družinski zakonik buri duhove Ko posegamo v družino, zagotovo naletimo na številne pravne rešitve, pa tudi njihove kritike. Polemičnost je zaželena, odzivi in različni pogledi pričakovani, saj nenazadnje urejamo odnose, oblike različnih skupnosti, se dotikamo življenja odraslih in otrok. Gre za poseg države v osebna razmerja, določamo okvire in poti različnih intervencij, se sprašujemo kdaj, do kod in kam. 20.10.2009

Vlasta Nussdorfer IV./47. Odsotna prisotnost Zgrozila sem se ob iskrici, ki sem jo nekoč prebrala v nekem slovenskem časopisu. Zapisano je bilo: Otroka lahko naredi prav vsak bedak. Ko globoko razmislimo, vidimo, da je sicer starševstvo pomemben »poklic«, vendar kako ugotoviti ali so ljudje nanj pripravljeni, kako bo z otrokom, ki se bo rodil. Koliko časa bo potrebno, da bo družba ugotovila, da eden ali celo oba starša nista primerna za vzgojo, kakšen vik in krik bosta zagnala,... Tudi, ker biti oče ni avtomatizem, pač pa veliko, mnogo več, smo pripravili prvo okroglo mizo prav na to temo. 16.10.2009

Vlasta Nussdorfer IV./44. Živi in pusti živeti Tako je zapisal Mahatma Gandhi. Dan za dnem srečujemo veliko nesrečnih ljudi. Zatekajo se celo v odvisnosti vseh vrst, depresija utegne postati v prihodnosti bolezen številka ena. Zato je pomembno, kako živimo in kako mislimo. Kajti celo misli so energija, ki ruši in uničuje. Pomemben je vsakdo, ki razmišlja pozitivno, spreminja z lastnim zgledom in širi energijo, ki lahko polepša svet in ljudi v njem. 22.09.2009

Vlasta Nussdorfer IV./43. Zakaj ti tajni postopki? Še vedno se sodbe razglašajo v imenu ljudstva, vedno bolj so sodišča s sojenji na ogled javnosti. Željam po obveščenosti sledijo mediji in lov na zanimive novice, četudi krute in pretresljive, je vedno hujši.
Kaj pa otroci, so zaščiteni, kdaj in kako? 15.09.2009

Vlasta Nussdorfer IV./42. Sporočilo flamenka žrtvam kaznivih dejanj Je ples lahko terapija? Vsekakor. Ženske – žrtve nasilja so pogosto nesamozavestne, ne najdejo poti rešitve, zatekajo se v depresijo, celo duševne bolezni. Na Belem obroču Slovenije bomo poskušali z novim projektom – s plesom do manjših posledic nasilja. 08.09.2009

Vlasta Nussdorfer IV./41. Pravice niso kršene le zapornikom Opozarjali so pazniki, oglasili zaporniki, pojavile tožbe. Zaradi njih bodo nedvomno sodbe; take ali drugačne. Kaj nas bo še doletelo? Kdo ima prav, do kod segajo njihove pravice, kdo vse bi se še lahko oglasil? 01.09.2009

Vlasta Nussdorfer IV./40. O, groza, dopusti! Je vsak dopust res odrešujoč in blagodejen? Kaj pa tisti, ki ga imajo vse leto; prisilnega, zaradi izgube službe, bolezni, upokojitve?
Običajno pomeni nabiranje moči za nove delovne napore, a včasih bi po njem rabili še enega – pravega, da bi se od dopusta zares odpočili. Kakšnega bi torej radi? 25.08.2009

Vlasta Nussdorfer IV./39. Smo preveč panični? Pravijo, da ima strah velike oči in se vedno nečesa bojimo. Že od ranega otroštva namreč nenehno poslušamo; pazi, da…, pazi, če...
S prepovedmi in navodili za različne prilike ali neprilike živimo in kljub znanju in neznanju umiramo. Vseh starosti; ob nesrečah ali zaradi bolezni. Marsikaj lahko celo preprečimo. Nam preveč informacij lahko celo škoduje? 18.08.2009

Vlasta Nussdorfer IV./38. Še en žur s pravim razlogom; pomagati Še en Si.mobilov ŽUR z razlogom. Tokrat spet konec avgusta z DJ Umkom in zelo jasnim sporočilom mladim: treba je razvijati družbeno odgovornost in prispevati en evro. Vstopnica bo namreč odgovor na poslani SMS. 11.08.2009

Vlasta Nussdorfer IV./37. Do hišnih ljubljenčkov znamo biti mnogo boljši Kakšni smo Slovenci? Veliko damo nase, zanimamo se za sosede, včasih celo preveč, znamo pa biti hudo nekritični do svojih ravnanj. Nihče ničesar ne prizna, nihče se ne čuti krivega, vsak išče izgovore. A kjub vsemu nas hudo prizadenejo dogodki v zvezi z otroki, zlasti tujimi. Razburjamo se nad zanemarjanjem otrok s strani staršev, ki bi pogosto znali za hišne ljubljenčke poskrbeti mnogo bolje kot za svoje otroke. 04.08.2009

Vlasta Nussdorfer IV./36. Na "Pivu in cvetju 2009" tudi o revščini in socialni izključenosti Strah me je poročil. Dan za dnem novi ljudje brez službe, grožnje z odpuščanji, srhljiva odkritja ter sumi finančnih zlorab tam, kjer so sedaj ljudje na cesti ali še bodo. Vse več iskalcev prve zaposlitve med mladimi in tistimi, ki bi še radi delali, pa so vložili preko tristo prošenj, njihova starost je preko petdeset let, pogojev za upokojitev pa še ni. 28.07.2009

Vlasta Nussdorfer IV./35. Smo pred mobingom sedaj bolj varni? 30. maja 2009 je vlada sprejela Uredbo o ukrepih zavarovanja dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave, s katero so začeli veljati ukrepi za zagotavljanje zdravega okolja, brez spolnega nadlegovanja, trpinčenja, pa tudi mobinga. 21.07.2009

Vlasta Nussdorfer IV./34. Nas mora biti strah? Konec pouka prinaša olajšanje marsikateremu učitelju, nekaj sivih las staršem in veselje mladini. Je nasilja med mladimi poleti več ali manj? Se iz šol preseli na igrišča, v obmorske kraje, na ulice, …? Nas mora biti strah mladih nasilnežev ali gre le za prehodni pojav odraščanja? 14.07.2009

Vlasta Nussdorfer IV./33. Kje si oče? Posameznik. Družina. Družba. Drug brez drugega ne bi zmogli, znali, uspeli. Zlasti težko je živeti sam. Zato so tako pomembni odnosi znotraj družine, kakršnakoli je. Z obema roditeljema ali le enim. Tega se premalo zavedajo starši, ko se razhajajo in otroci doživijo eno največjih travm; boj zanje, pomeni boj za prestiž in zmago. Za kakšno ceno? 07.07.2009

Vlasta Nussdorfer IV./32. Zakaj se plačilu preživnine zavezanci lahko izmikajo? Otroke so dolžni vzgajati in preživljati starši, če živijo skupaj ali vsak zase. Te svoje obveznosti pa se marsikdo ne zaveda dovolj in se ji skuša celo izogniti. Pregon za storilce kaznivega dejanja neplačevanja preživnine je resnično ultima ratio, včasih pa celo edina. Žal prepogosto le na papirju. Kaj narediti, da bodo vsi otroci v enakem položaju, ne glede na to kako odgovorne starše imajo? 30.06.2009

Vlasta Nussdorfer IV./31. Kako nova zakonodaja živi v praksi Še nikoli toliko zakonodaje na področju nasilja: Zakon o preprečevanju nasilja v družini, KZ-1, Pravilnik o sodelovanju organov. Centri za socialno delo dobivajo večjo veljavo, pa ne le to, tudi odgovornost za dobro, hitro in uspešno pomoč žrtvam nasilja v družini. Bodo zmogli, bo nasilja manj, se bodo žrtve počutile močnejše, …? Vse polno vprašanj, ki čakajo na odgovore. 23.06.2009

Vlasta Nussdorfer IV./30 Forum Janinih Slovenk Ženska. Bitje prihodnosti. Žena, mati, hči, babica ali celo vse v eni osebi. Kako živi, kakšne pravice si je izborila skozi zgodovino, kaj vse je dosegla na svoji strmi poti vzpona? Koliko bojev je izgubila, a še ni obupala! 16.06.2009

Vlasta Nussdorfer IV./29 Skrivnosti slovenskih žensk Skrivnost nas vedno vznemirja in buri domišljijo. Kdo, kaj, kdaj, zakaj, …? Ugibamo, razmišljamo, iščemo odgovore. Zakaj nekatere stvari ostajajo skrivnost, druge pa poletijo v javnost še preden jih kdo izusti? Ko jih nekdo objavi, je kot bi ušel duh iz steklenice. Ne obvladamo jih več, širijo se, raznašajo jih naokoli. 09.06.2009

Vlasta Nussdorfer IV./28 (c) Je pravniški poklic res poslanstvo? Je prava pot prava res prava? O tem z različnih vidikov razmišlja povsem nova knjiga GV Založbe z naslovom: Prava pot prava. Deset pravnic in pravnikov, deset življenj, deset pogledov na isti pojem. Pravo. Zanimivo branje, namenjeno predvsem tistim, ki bodo ali so že bili bruci. Včeraj ali celo pred davnimi leti. Kaj nas druži, kaj razdvaja, kje vidimo izzive? 02.06.2009

Vlasta Nussdorfer IV./28 (b) Je pravniški poklic res poslanstvo? Je prava pot prava res prava? O tem z različnih vidikov razmišlja povsem nova knjiga GV Založbe z naslovom: Prava pot prava. Deset pravnikov, deset življenj, deset pogledov na isti pojem. Pravo. Zanimivo branje, namenjeno predvsem tistim, ki bodo ali so že bili bruci. Včeraj ali celo pred davnimi leti. Kaj nas druži, kaj razdvaja, kje vidimo izzive? 26.05.2009

Vlasta Nussdorfer IV./28 (a) Je pravniški poklic res poslanstvo? Je prava pot prava res prava? O tem z različnih vidikov razmišlja povsem nova knjiga GV Založbe z naslovom: Prava pot prava. Deset pravnikov, deset življenj, deset pogledov na isti pojem. Pravo. Zanimivo branje, namenjeno predvsem tistim, ki bodo ali so že bili bruci. Včeraj ali celo pred davnimi leti. Kaj nas druži, kaj razdvaja, kje vidimo izzive? 19.05.2009

Vlasta Nussdorfer IV./27. Smrt se sprehaja po naših cestah Ali sploh mine dan, da ne bi slišali za hudo prometno nesrečo, smrt vsaj enega udeleženca v prometu ali kakšno hudo telesno poškodbo? Zakaj ubijata predvsem hitrost in alkohol? Kaj sploh narediti in ali se da morijo sploh še ustaviti? Zakaj tako malo ljudi spoštuje pravila, zakaj so vedno krivi drugi? 12.05.2009

Vlasta Nussdorfer IV./26. Ali je delo sploh še vrednota? Med delom in delavnostjo je seveda razlika. Nekdo dela, ker mora delati, nekdo je delaven, ker preprosto tako čuti, ker mu delo prinaša veselje, brezdelje pa žalost. Ali je praznik dela enak tistemu izpred let? Kaj reči ljudem, ki so delo nič krivi izgubili? 05.05.2009

Vlasta Nussdorfer IV./25. Nas zanimajo tragedije drugih? Kruha in iger, bi lahko rekli. Grozljive novice o smrti treh mladih bitij, umoru iz koristoljubja in še na zahrbten način, pokopu edinega vdovinega sina, nožih in orožju, pa srhljivem mafijskem obračunu, … to so novice, ki se berejo. Članki pomenijo vrtoglavi dvig naklade. Kaj se dogaja z nami? Nas to res tako mami k branju ali le tolaži, da je z nami še v redu, drugim pa se godijo hude stvari? Senzacionalizem ali kaj drugega? 28.04.2009

Vlasta Nussdorfer IV./24. Kriza vrednot Ali finančna kriza resnično prinaša tudi krizo vrednot? Je ta njena posledica ali vzrok? Zakaj v vsakodnevnem življenju ni doslednega spoštovanja človekovih pravic, spoštovanja slehernega bitja, poštenosti in pravičnosti, kje je morala, ki nalaga vestno izpolnjevanje pogodb, povračilo škode, strah pred posledicami zlorab, …? 21.04.2009

Vlasta Nussdorfer IV./23. Mladi znajo in zmorejo delati čudeže V zapisih najdemo ugotovitve, da so mladi nevzgojeni, nemogoči, nasilni, nemoralni, razdiralni, neobvladljivi, … Prepričani smo, da je govora o današnji mladini in presenečeni, ko ugotovimo, da gre za pisanje, ki je staro več stoletij. 13.04.2009

Vlasta Nussdorfer IV./22. Kako močno smo diskriminatorni? Pravijo, da je najbolje biti bel med belimi, črn med črnimi, mlad med mladimi, star med starimi, …, da le ne izstopaš v ničemer, ker te to lahko začne hudo boleti. Na vprašanje ali smo homofobični, skoraj ni potrebno iskati odgovora. Smo, le, da nekateri skoraj ne, drugi močno in boleče, s seveda redkimi izjemami. Boj za enakost in enakopravnost ne glede na …, zagotovo ni končan. Morda je tam na sredini poti. 07.04.2009

Vlasta Nussdorfer IV./21. Je kriza lahko priložnost? Gledati, brati, spremljati ali preprosto izpustiti vse kar diši po poročilih, ki govorijo o stotinah odpuščenih, stečajih, praznih policah Rdečega križa in ljudeh na robu preživetja? Je sploh možno mimo alarmantnih padcev na borzah in ali smo že na dnu? Dan za dnem opozorila. Kako to vpliva na ljudi? 31.03.2009

Vlasta Nussdorfer IV./20. Mladoletniški postopki med preteklostjo in sedanjostjo ter vizijo prihodnosti Mladoletniški postopki so nekaj zelo specifičnega. Če kje, tu velja, da lahko vsi uradni udeleženci v njih mladoletnikom pomagajo ali pa jim celo škodujejo. Storjeno kaznivo dejanje je namreč klic na pomoč. Ne preslišimo ga. Morda ima mlado bitje, ki je zašlo na stranpota življenja, le nas. 24.03.2009

Vlasta Nussdorfer IV./19. Legalizacija prostitucije - da ali ne? Že ob besedi prostitucija mnogi obmolknejo, pri čemer ne veš ali vse vedo in so preprosto tiho ali ne govorijo, ker ničesar ne vedo. Je še ena tabu tema pretekle zgodovine in tudi današnji čas ne kaže, da bo jutri bolje. Prisilna prostitucija je namreč del trgovine z ljudmi, tudi otroki, celo s človeškimi organi. Kako jo prepoznati, nadzorovati in preprečevati? 17.03.2009

Vlasta Nussdorfer IV./18. Oh, ta nehvaležnost Pravijo, da za »prosim« pride »hvala«, seveda pa tu in tam slednja celo odpade. Je torej prav, da smo za dar hvaležni in ali je nehvaležnost pogost pojav? Se splača vseeno biti dober, že zaradi samega sebe, ne glede na svet, ki nas obdaja in odziv, ki bo prišel ali celo ne?
Nenazadnje smo se za dobroto odločili povsem prostovoljno. 10.03.2009

Vlasta Nussdorfer IV./17. Ljudi najbolj prizadene denarno kaznovanje Spominjam se denarnih kazni za prekrške in tistih tako modernih polovičk. Dokler so ljudje uspeli zavleči postopke s pritožbami do zastaranja, ki se je zaradi obilice prekrškovnih spisov kaj lahko zgodilo, ni nihče ničesar priznal, pa tudi ni bil pripravljen plačati ničesar. 03.03.2009

Vlasta Nussdorfer IV./16. Ali obstaja upanje zanje? Brezdomstva je vedno več. Je pojav, ki odstira številne probleme v družbi, ne pomeni le ljudi brez strehe nad glavo, pač pa tudi mnoge, ki živijo v negotovih ali neprimernih pogojih, ki jih v hudi finančni stiski lahko vsak hip pahnejo na cesto, ki pa so ji lahko prepuščeni celo do prezgodnje smrti. Kakšna žalost. 23.02.2009

Vlasta Nussdorfer IV./15. Evtanazija - jo dovoliti ali prepovedati? Italijanski primer sedemnajst let umirajočega dekleta, za katerega se je oče odločil, da prekine agonijo, buri duhove. Pripeljana na kliniko v Udine, da ji tam odklopijo sondo za umetno hranjenje in s tem izpeljejo postopek, ki jo bo pripeljal v smrt, je doživela burno reakcijo italijanske vlade, Vatikana, pa tudi javnosti. Ta se je razklala; ji dovoliti umreti ali ne? Dekle je umrlo, na plan pa so privrela čustva ljudi in vprašanje bo nedvomno spet delilo svetovno javnost. 17.02.2009

Vlasta Nussdorfer IV./14. Ob Dnevu varne rabe interneta Internet dandanes spremlja mlado in staro, ob njem se mnogi zbujajo, pa tudi zaključujejo delovni dan. Pomeni nujo, vstop v svet informacij, zabave, … pa tudi številnih pasti. Smo mu lahko kos, ali zlasti za mlade predstavlja nevarnost večjega števila nezakonitih vsebin, ki so škodljive, spletnega nadlegovanja, otroške pornografije in celo sovražnega govora? 10.02.2009

Vlasta Nussdorfer IV./13. Otroci kot žrtve neizmerno trpijo Ko se zgodi zločin, kjerkoli že, so tu mediji in poročanje. Bralce in poslušalce privabijo v kioske in priklenejo pred ekrane. Šokantna novica, nato podrobnosti, če se le da še fotografije udeležencev. Kako to vpliva na žrtve in kako se počutijo, ko so naenkrat v celoti razgaljene? 03.02.2009

Vlasta Nussdorfer IV./12. Kako živimo, trpimo, kako zbolimo, …? Ali je res, da vsak dan srečujemo vse več nesrečnih ljudi, takih, ki so bili še včeraj zdravi, pa onih, ki poznajo nekoga v bližini, ki bo vsak hip ostal brez službe? Ali res že vsak pozna koga, ki je bil kdaj pretepen, koga, ki zna biti hudo nasilen, koga, ki si ne zasluži, da bi mu rekli dober in pošten človek? 27.01.2009

Vlasta Nussdorfer IV./11. Moj pogled na reševanje nasilja Ali imamo slabo zakonodajo ali je ne znamo uresničevati v praksi ali ...? Gre za nasilje v družini, v družbi, nasilje danes, ki pa je bilo tudi včeraj in ga najbrž jutri ne bo moč povsem izkoreniniti. Kako bomo uspešni, pa je odvisno ne le od zakonodaje, pač pa od ljudi, ki jo zlasti na svojih delovnih mestih znajo, zmorejo in želijo uresničevati. Seveda tudi od žrtev, ki pravočasno stopijo na pot iskanja pravice in mirnejšega življenja, pa tudi od storilcev, ki ga prenehajo izvrševati. Kako naprej? 20.01.2009

Vlasta Nussdorfer IV./10. Na dan prihajajo velike stiske ljudi 13. januar 2009. Dan za dnem grozljive novice; zaprta plinska pipa iz Ruske federacije, polarni mraz širom Evrope, na stotine ljudi, ki so imeli še včeraj službo, grozote vojn in humanitarne katastrofe, nemiri, politične krize in ljudje s sto in enim osebnim problemom, mnogimi celo zdravstvene narave. Da o boju s pravnimi predpisi niti ne govorimo. Don Kihoti na pohodu. 13.01.2009

Vlasta Nussdorfer IV./9. Začeli smo znova … Kako smo se počutili tistih nekaj sekund pred polnočjo? Misli so begale sem in tja, malo v preteklost, mnogo bolj v prihodnost. Kozarci, penina in čestitke. Včeraj je že preteklost, ki je v ničemer ni moč spremeniti, jutri popolna neznanka, ostaja torej le danes, dan, ki je tu in ga lahko izkoristimo. In vendar nas prav prihodnost najbolj zanima, pogosto celo bega in straši. Kaj bo, kako… če sploh bo? Mnogo vprašanj in le malo odgovor s pravo »težo«. 06.01.2009

Vlasta Nussdorfer IV./8. Groza, spet ti prazniki! Pomislite kako ste veseli, ko se bližajo praznični dnevi, že vikend je pravi balzam. V četrtek se že veselite petka in tako je do sobote, ko je nedelja, pa je že potrebno misliti na novi delovni teden. A mnogi se praznikov bojijo, prinašajo osamljenost in posledično depresijo. Nimajo kam iti, s kom govoriti, vse je tako pusto in prazno. Še mnogo bolj kot med tednom, ko se človek lahko skrije v mestnem vrvežu in množici ljudi. 30.12.2008

Vlasta Nussdorfer IV./7. Je res treba nasilno umreti? Ko nož ali strel vzameta življenje, ko to celo vidijo otroci, ki ostanejo sirote brez enega starša in z drugim v zaporu, se vedno sprašujemo ali bi to lahko preprečili, kdo naj bi to storil, kdo je zatajil, če sploh?
Je potrebno na tak način umirati? Bo tako vedno? Ali imamo ustrezno zakonodajo in službe? Veliko vprašanj in tudi odgovorov. 23.12.2008

Vlasta Nussdorfer IV./6. Dan človekovih pravic 10. december, letos šestdeseta obletnica sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. Je to le dan, ko o njih veliko govorimo ali dan, ki mu morajo slediti vsi v letu? Začelo se je leta 1215 z Magno Charto Libertatum, to je veliko listino svoboščin in nadaljevalo s številnimi deklaracijami, konvencijami in zapisi v ustavah, tudi naši. 16.12.2008

Vlasta Nussdorfer IV./5. Pismo o nameri Beli obroč Slovenije, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj je 1. decembra 2008 z Mestno občino Velenje in Sirius-om.SI d.o.o. podpisal prvo Pismo o nameri za realizacijo pilotnega projekta celovitega reševanja nasilnih dejanj na področju lokalnih skupnosti in države, h kateremu je kot prva lokalna skupnost pristopila Mestna občina Velenje. 09.12.2008

Vlasta Nussdorfer IV./4. Zakaj leto otroka? V oktobru praznujemo teden otroka, v novembru svetovni dan otroka. Letos smo to storili 20. novembra, ko smo hkrati obeležili tudi devetnajsto obletnico sprejema Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Ob tednu in dnevu se intenzivno ukvarjamo z otroki, njihovimi problemi, nasiljem, pravicami in … 02.12.2008

Vlasta Nussdorfer IV./3. Knjiga kot dar Zdi se, da je moč knjige izjemna. V sleherni je sporočilo, le slediti mu je treba. Prinaša ga avtor, mi pa ga sprejmemo ali ne. Knjigo je moč brati na več načinov; hitro, počasi in vendar kadarkoli si to zaželimo. Knjige je seveda tudi moč pisati in z njimi širiti svoja spoznanja in ideje, jih prodajati; zase ali druge. Mogoče jih je torej tudi darovati v dobre namene. To pa je lahko njihovo največje sporočilo. 25.11.2008

Vlasta Nussdorfer IV./2. Sanje so postale resničnost Ali ste kdaj razmišljali o tem, da se invalidi ne le rojevajo, pač pa to lahko postanejo povsem zdravi ljudje; po boleznih, nesrečah, …?
Zato lahko razmišljate naprej; ali je zanje dobro poskrbljeno, kako se počutijo, so enakopravni, zakaj imajo nekateri vozičke, ki jih poganjajo z lastnimi rokami in drugi električne? Kako do slednjih priti? 18.11.2008

Vlasta Nussdorfer Aktualno: I. Uvod Če ste bili morda danes dopoldne še polni misli o finančni krizi, ki je zajela svet in ste se spraševali kdaj bo na višku in kdaj dosegla tako pričakovano dno, da bo moč spet začeti upati o dvigu, je morda ta hip na internetnih straneh številnih medijskih hiš že nova top novica; smrt pod streli, bomba, potres, zrušeno letalo ali strup v živilih. 11.11.2008

Vlasta Nussdorfer III/23 Nauk o basnih Prišli smo do konca. Tretjega sklopa kolumn. Po Abecedi življenja, Razmišljanjih in sedaj basnih z našimi »Obrazi«.
Se vam zdi, da ste v njih prepoznali sebe ali koga drugega? Smo se česa naučili? Je res, da nas zgodbe opominjajo in celo spreminjajo? 04.11.2008

Vlasta Nussdorfer III/22 V istem čolnu Se vam zdi, da bi kdaj odnehali, preprosto izstopili, rekli: »Ne, tega se ne grem več«. Ker se vam zdi vse preveč temno in brezizhodno.
In vendar je potrebno po poti naprej, vztrajati in se truditi, četudi imamo slab občutek, negativne izkušnje in ne ravno obetavna pričakovanja. 28.10.2008

Vlasta Nussdorfer III./21 Drevo življenja Se vam kdaj zazdi, da se nimate na koga opreti, da so vsi le hinavsko prijazni, da je svet pokvarjen in ljudje laskajo le pomembnim?
Občutite kdaj usodo »reveža« pod drevesom, v katerega lahko strela vsak čas udari? Malo jih je, ki bi lahko rekli, da se še nikoli niso počutili vsaj približno tako. 21.10.2008

Vlasta Nussdorfer III./20 Se smejimo dovolj? Smeh je pol zdravja, pravijo in vendar ne vemo kaj je druga polovica. Se danes sploh še znamo smejati, bi vprašali. Zakaj se dobro sprostimo šele po kozarčku ali dveh? Je res, da smo zagrenjeni, da nas je strah glasnega smeha, da pogosteje vidimo jok in žalost, kot srečne in vesele ljudi? Čemu in kaj spremeniti, da temu ne bo tako? 14.10.2008

Vlasta Nussdorfer III./19 Vsako delo je častno Ste se kdaj zamislili nad tem kako ljudje gledajo cestnega pometača, snažilko, voznika tovornjaka, zdravnika, odvetnika, znanstvenika, … ? Kakor kdo, bi rekli in vendar obstaja neka vrednostna lestvica poklicev, ki jo na nek način definira že izobrazba; od najnižje do najvišje, od nedokončane osnovne šole do doktorata znanosti, nekateri jih imajo celo več, so pa tudi taki, ki se podpisujejo s križcem ali dvema. 07.10.2008

Vlasta Nussdorfer III./18 So nehvaležneži tudi med nami? Pogosto slišimo govoriti; kaj bi dal, če se rešim, če naredim izpit, če ozdravim, če mi kdo pomaga, če dobim službo, če ….
In obljuba: pomagal bom drugim, hvaležen bom in do konca življenja srečen. Ali je to res? Je sploh kdo, ki kaj kmalu ne pozabi na to kar se mu je dobrega zgodilo in o hvaležnosti ni več duha ne sluha? 30.09.2008

Vlasta Nussdorfer III./17 Vse se vrača, vse se plača Lahko bi rekli tudi; milo za drago. Ko nas doleti nekaj hudega, pa vemo kdo je za to kriv, razmišljamo o maščevanju, tistem sladkem, ki bo storilcu dalo vedeti, da nismo od muh, da znamo »udariti« kjer in kadar bo treba.
Načrti se kar vrstijo, domišljija se sprosti in ideje poletijo v nebo. 23.09.2008

Vlasta Nussdorfer III./16 Prevaranti so povsod Nenehno spremljamo silne obljube o čudežnih ozdravitvah, o kapljicah, ki pomagajo shujšati za dvajset kilogramov, o prašku, ki ti očisti še tako zamazano obleko, o preparatu, ki vrne moško moč in … 16.09.2008

Vlasta Nussdorfer III./15 Se počasi sploh kam pride? Med človeškimi lastnostmi je za uspeh nedvomno ena pomembnejših. Počasi, a zagotovo privede do cilja. Pomeni napredek, ne sicer tako skokovit in zavidanja vreden, a zaslužen in občudovan. Vztrajnost. Lastnost, ki včasih zatone v pozabo. Zato je o njej vredno govoriti in pisati. 09.09.2008

Vlasta Nussdorfer III./14 Korist, korist, … in to le naša Se vam zdi, da je vse polno ljudi, ki se znajo dobro okoristiti s položajem, nato pa zaspati na lovorikah zmage, pri tem pa se ne zmenijo za nikogar, celo ne tiste, ki so jim nudili oporo, ko so jo še kako rabili. Prav nasprotno, ko so nekaj in nekdo, pozabijo na svet, katerega del so do nedavnega bili. 02.09.2008

Vlasta Nussdorfer III./13 Smo res kot mačke in miši? Ko poslušamo nekoga kako je poln idej, kako bo šefu povedal kar mu gre, kako bo zarobantil, pogosto vemo, da se bo tresla gora, a rodila miš. Vse polno jih je, ki le govorijo, ko pa je treba kaj narediti, torej govorjeno udejaniti, jih preprosto ni nikjer več. Se vam zdi, da je kar preveč takih? Bili so in spet se bodo pojavili. 26.08.2008

Vlasta Nussdorfer III./12 Ste to že slišali? Zagotovo se boste spomnili koga, ki tako rad, celo privoščljivo pove o kom kakšno osebno skrivnost, ki jo razkrije z željo, da je ne poveste živi duši, čeprav jo sam pove vsaj petim takim »dušam« in te seveda naprej. 19.08.2008

Vlasta Nussdorfer III./11 Strah ima lahko velike oči, hrbtenica pa je rada upognjena Se vam zdi, da so nekateri zelo plašni, da se bojijo lastne sence, da nikoli ne vedo ali delajo prav, razmišljajo kaj si bodo mislili drugi, predvsem pa ali ne bodo razočarali svojih nadrejenih? Njihova hrbtenica je ponavadi upognjena. Stanje se včasih izboljša, a kaj, ko nujno sledi poslabšanje. A, upognjeni so mnogim v korist, zlasti tistim, ki ob njih hodijo mirno in vzravnano, celo korakajo. 12.08.2008

Vlasta Nussdorfer III./10 Jaz in še enkrat jaz – vedno in v vsakem sistemu Zagotovo poznate koga, ki tako rad poudarja, da je pomemben, vedno ve kje mora biti, kdaj, kako ter s kom, ki se kaj kmalu prelevi, ki je zagledan vase in v svoj prav. Zanj se sprašujejo kako mu to uspe, kaj ga tako močno loči od drugih in ali mu bo morda spodletelo? Je to ošabnost, prevzetnost, samovšečnost ali posledica prilizovanja vsakomur, ki mu lahko pomaga? 05.08.2008

Vlasta Nussdorfer III./9 Darovati; kdaj, kaj, koliko in komu? Ali dobrodelnost osrečuje tiste, ki darujejo ali resnično pomaga obdarjenim? Jim je pametno le darovati, ali bi jih je pametno naučiti živeti z lastnim delom in zaslužkom? Ali ga sploh imajo? Delo in plačilo. Kaj pa tisti, ki morajo zaprositi za pomoč, ker imajo tako nizke dohodke, da jim to onemogoča preživetje? Je revščina tu in zdaj? 29.07.2008

Vlasta Nussdorfer III./8 Se pravdamo celo za »oslovo senco«? Smo Slovenci pravdarski narod? Sodeč po pripadu tožb na slovenskih sodiščih, bi temu vsekakor pritrdili, tembolj, ker pogosto niti ne gre za velikanske pravde, pač pa: zmago in to našo, pa čeprav zapravimo več kot lahko pridobimo. Če ne bomo zmagali doma, bomo šli naprej, po poti v Strasbourg in še kam, če bo treba in če bi se sploh dalo. 22.07.2008

Vlasta Nussdorfer III./7 Volkovi ne bodo izumrli Zakaj tako radi rečemo: človek človeku volk? Smo res tako krvoločni, da ne prizanašamo niti šibkejšim? Je uspeh zagotovljen le močnim, komolčarjem, ljudem, ki bi plezali tudi preko trupel? Od kje in zakaj ta volčja narava, saj za prenekatere ljudi trdijo, da se v koži jagenjčka skriva podoba volka. 15.07.2008

Vlasta Nussdorfer III/6 Je sloga res le v revščini in nesreči? Zakaj pravimo, da je v slogi moč? Kako sploh doseči, da bi bili ljudje složni? Ali nas res združujejo le še nesreče, potresi, poplave, ujme in požari? Tedaj smo res pripravljeni oddati oblačila, odeje, celo denar ... Da bi stvari le prišle na pravi naslov, si mislimo. 08.07.2008

Vlasta Nussdorfer III/5 Živeti na tuj račun Star pregovor sicer pravi, da kdor ne dela naj ne je, a kaj, ko so včasih prav tisti, ki bi radi pobirali sadove tujega dela, najglasnejši, polni idej o enakih želodcih, o pravicah in še enkrat le pravicah. Seveda morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja; da imajo delo in so delazmožni ... ali so svoje že naredili in lahko uživajo sadove svojega dela. Torej je naše najpomembnejše vodilo: imeti delo in delati. 01.07.2008

Vlasta Nussdorfer III/4 Kdo(r) visoko nosi glavo Dan za dnem dokazujemo kako smo pametni in sposobni, da zmoremo celo to, o čemer drugi le sanjajo ... in vendar nas prevzetnost včasih drago stane. Udari nas tam in takrat, ko najmanj pričakujemo. Pravijo, da je celo moč kratkega veka, saj se lahko razblini kot milni mehurček. Še včeraj pomembni, danes povsem neopazni, bili so nekaj in nekdo, a niso več. 24.06.2008

Vlasta Nussdorfer III./3. Ta večni pesimizem Poznate ljudi, ki ob lepem vremenu takoj jadikujejo, da bo itak jutri deževalo, ob slabem, da bodo zagotovo poplave, ko pride sobota, pa, da bo kmalu ponedeljek? Da ni upanja, da bo kdaj bolje, ker je vse zavoženo in uničeno, ker je sistem, ne glede na to kateri, nepravičen in še pokvarjen! 17.06.2008

Vlasta Nussdorfer III/2 Srečen človek Ali sploh vemo kaj je prava sreča in kdo je zares srečen? Pogosto se nam zdi, da nam do popolne sreče manjka droben korak, ki ga niti ne znamo prav opisati. Če bi ga uspeli narediti, pa bi morda spet nekaj manjkalo. Če nimamo ničesar, bi radi zelo malo. Ko imamo skoraj vse, bi radi imeli še več in več. Kako bi torej definirali srečo in srečnega človeka? 10.06.2008

Vlasta Nussdorfer III/1 Kdo in kakšni pravzaprav smo? Ko razmišljamo in govorimo o človeku, bitju, ki se je močno razvijalo skozi zgodovino, se seveda dotikamo njegovih osebnih lastnosti, značaja, vedenja, posebnosti, ki ga delajo drugačnega. Ugotavljamo kako smo si pravzaprav različni, kako v nas samih lahko bivata dve podobi, ki se borita, zmagujeta, odločata, nas delata posebne in edinstvene. Lahko je podob celo več. 03.06.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 33: O človeku ... bitju preteklosti in sedanjosti, s kakšno prihodnostjo? Napredek na vsakem koraku. Vse se da narediti, celo kupiti, če le imaš denar. Kaj pa zdravje in srečo? Ima človek sploh še prihodnost? Ali bo res uničil rastline, živali, celo samega sebe? Kje bomo živeli? Se bodo bogati odpeljali z vesoljsko ladjo, kupovali zrak v steklenicah, tako kot mi vodo? Se sploh znamo veseliti tega trenutka, ali smo neprestano v hitenju za novimi cilji? Ali ni naša pot kratka, prekratka, da bi bil človek človeku volk? 27.05.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 32: Diskriminacija; danes, tu in ne tam Jo sploh opazimo, če ne prizadene naših pravic, če se dotika le drugih, ki nam morda celo niso všeč? Se zavedamo, da so naši otroci kot pivnik, saj sprejemajo vse okoli sebe, gledajo, poslušajo in temu ustrezno reagirajo? 20.05.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 31: Storilci spolnih zlorab so mora otroštva Moderno kazensko pravo je zavezano varstvu človekovih pravic kot eni izmed temeljnih družbenih vrednot. V okvir tega varstva sodi tudi varovanje spolne nedotakljivosti kot ene izmed razsežnosti človekove pravice do dostojanstva. Položaj otroka je bil skozi zgodovino pojmovan »lastninsko«. 13.05.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 30: Stres, izgorelost in naš vsakdan Vodi stres v izgorelost? Kako ga doživljati pozitivno in se izogniti njegovim negativnim učinkom? Kako znižati lastna, pretirana pričakovanja, ustvariti kvaliteten življenjski slog in biti sposoben nadzorovati količino dela, ki naj ne postane naš edini partner, prijatelj, sodelavec, ... ? Ali od dela »izgorijo« tudi tisti, ki se ga veselijo, a pri tem pretiravajo? 06.05.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 29: Zagovornik – otrokov glas Kako naj otrok sporoči to kar želi, o čemer razmišlja, kdo naj ga zaščiti, če starši odpovedo, če je morda eden izmed njih storilec kaznivega dejanja nad njim, drugi pa prisluhne in verjame partnerju in ne otroku, kako je v rejništvu, kako s tistimi v domovih, vzgojnih zavodih, ...? Kako izvedeti več o njih in biti njihov glasnik? 29.04.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 28: Krog odnosov, krog življenja Začarani krog razmerij, odnosov, želja, pričakovanj, pa tudi nasprotovanj, ... nebes in pekla, ljubezni in sovraštva, ...
To je svet, ki ga živimo; ženske in moški, s potomci skozi čas – že tisočletij. Torej od zgodovine in sedanjosti v prihodnost. Ujetniki svojih predstav o tem kdo je prvi, močnejši, kdo šibkejši, kako živeti skupaj, kako narazen. 22.04.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 27: Kako je s človekovimi pravicami pri nas; jih spoštujemo ali kršimo? Marsikdo jih kar dobro pozna, zlasti svoje, a včasih, ob njihovem uveljavljanju pozabi na tuje. Kajti ni nujno, da s prevelikim uvidom v lastne, ne prizadenemo pravic sočloveka, ki je ob nas, a živimo kot bi bili edini, sami, najpomembnejši. Ljudje dobivajo občutek, da zmagujejo močnejši, vplivnejši, bogatejši, da pravice na sodišču ne gre iskati, da je vse preveč »hlapcev Jernejev«. 15.04.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 26: Živi in pusti živeti Nas sploh zanima jutri? Kaj bo, kako bo in ali sploh bo? Naš planet. Uničujemo ga, zanemarjamo, kaznujemo, celo za to kar nam je dobrega dal. Voda, zrak, svetloba, ... usihajo, se zastrupljajo, izginjajo. Tu – pred nami in našimi potomci, vsak dan. V zadnjih tridesetih letih je planet že izgubil trideset odstotkov življenja. Torej ostaja le še sedemdeset let; do razpada, teme,... ničle? Se tega sploh zavedamo? 08.04.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 25: Daj življenju priložnost Koliko besed, izjav, dogodkov, priložnosti, upov, sanj in razočaranj v enem samem življenju. Kako majhen je lahko korak, ki nam ga vzame, kako težko verjamemo, da nam ga kdo, razen matere, lahko sploh podari. 01.04.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 24: Damoklejev meč Vedno vidimo le tiste, ki se dajo videti, ki so postavljeni »na ogled« in v komentar. Vsem, ki »imajo morda le pet minut časa«, ki se na njihovo delo spoznajo ali ne. 24.03.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 23: Nas čuti lahko prevarajo? Ste prepričani v to kar govorite, ko nekaj vneto zagovarjate? Kdo je lahko stoodstoten in kako odstotki padajo z oddaljenostjo od dogodka? Ali je to stvar spomina ali ne? Kateri čut je pri zaznavi najpomembnejši; nas vid lahko prevara in zakaj več ljudi, ki vidi isti dogodek, izpoveduje tako različno? 18.03.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 22: Kako doseči odličnost v svojem življenjskem delu? Vsako pomlad se naši otroci, tako tisti pred vstopom v srednjo šolo, kot oni pred začetkom fakultetnega življenja, podajo na pot iskanja šole, ki bi jim ustrezala, a ne le te, tudi tiste, ki bi jih sploh sprejela. 11.03.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 21: Med življenjem in smrtjo Spominjam se fresk Mrtvaškega plesa v Hrastovljah. Vsi enaki, majhni, veliki, bogati in revni, stari in mladi. Živeli so življenje, ga komaj začeli, se radostili ali trpeli, različno dolgo, blizu ali tam daleč, z medaljami ali brez njih in nekega dni jih ni več. Tudi nas ne bo. Kaj bi naredili, če bi vedeli, da je danes vaš zadnji dan? Odgovor: kakšna sreča, da tega ne vemo. 04.03.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 20: Otroka je moč odtujiti Skoraj vsaka tretja zveza se razide, razveže, konča in otroci praviloma ostanejo pri enem izmed staršev, lahko imata skupno starševstvo ali pa začneta biti pravni boj, ki pa se ne konča ob pravnomočni sodni odločbi, pač pa zahtevah po izvršbi otroka, tožbah na predodelitev, odtujevanjih in indoktrinacijah. Ubogi otrok, kot da razhod staršev zanj ni bil dovolj velika travma, se ta le še poglablja. 25.02.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 19: Kdo ima prav? Se vam zdi, da bi lahko delali tako, da bi ustregli vsem? Je torej možno doseči enotno mnenje, ne da bi se našel kdo, ki bi mu oporekal?
Pogledi so različni, pomembno je le, da si jih kulturno izmenjamo, dopustimo tuje in ohranimo svoje. Ljudje nas bodo nenazadnje še vedno obsojali, čeprav se bomo odločili tako ali drugače. 19.02.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 18: Internetno okno v svet Ste si pred desetletjem ali dvemi zamišljali kam vse boste lahko »vstopili« katerikoli trenutek dneva, koga spoznali, kaj vse izvedeli, kje naročali, kupovali, s kom vse si dopisovali in kako »živeli« z majhno škatlo ali kovčkom z dodatki? 11.02.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 17: Kdo je pravičen in kaj pravično? Tudi vi dnevno poslušate, da se na sodiščih ustvarjajo nove krivice in storjene le delno poplačajo?
Prikimavate, ko slišite, da so obsojeni le »kurji tatovi«, »beli ovratniki« pa se kljub storjenemu, sprehajajo naokoli? Se vam zdi, da bi znali pravično kaznovati ali imate cmok v grlu, ko slišite, da je nekdo dobil trideset let? 05.02.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 16: Kaj Slovence združuje in kaj razdvaja? Smo se resnično zmožni združiti v sočutju in dobrodelnosti le ob velikih nesrečah, katastrofah, boleznih? Nas razdvajajo rane preteklosti ali tudi dogodki sedanjosti?
Je zgodovina res veda o mrtvih, ki muči žive? 29.01.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 15: Maček v črnilu Se vam zdi, da ljudje pogosto menjajo svojo »barvo«, prepričanje, nazor, stranko in stil življenja?
Kako gledate na tiste, ki so vedno blizu vladajočim, ko se ti zamenjajo, pa spet služijo novim?
Je oblast res tako vabljiva? Se da tako – na hitro spreobrniti in kaj to pove o ljudeh? 22.01.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 14: O revščini, revežih, brezdomcih in socialni državi Tu in tam revež, ki moli roko za cent ali evro, pa ulični godci, ki igrajo za denar, brezdomci na mrazu, zvečer mnogi v zavetišču, pa »Kralji ulice« s časopisom v rokah, ... to je sedaj Evropa tudi pri nas. Jih vidimo, prepoznamo, jim pomagamo dovolj? Ali ni to zvonjenje po toči, gašenje požara? Morali bi jih videti prej, ko so bili še doma, ko jim ni bilo treba prosjačit. Po 2. členu Ustave RS je Slovenija pravna in socialna država. 14.01.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 13: Eno življenje, pa toliko sprememb Ko nastopi čarobna polnoč, edinstvena v letu, ko zagorijo sveče in ognjemeti, zažari nebo in napolnijo čaše za zdravico, ko se odštevajo le še sekunde, ko ... ko ...., takrat vemo, da smo nekaj zaključili in bomo začeli spet znova. Kolikokrat še in kako? Tokrat zagotovo drugače ... prvi med enakimi, prvi v združeni Evropi, a ... tudi s spomini na preteklost. Z nostalgijo ali ne? 08.01.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 12: Ne bodi kot drugi Dan praznovanja ali proslavljanja imenujemo praznik, svetek ali festival. Si predstavljate, da ne bi imeli praznikov, da se leto ne bi končalo, da ne bi izrekali in sprejemali čestitk ter prirejali praznovanj? Nikakor. Drama rojstva in smrti je bila že v preteklosti pomembni del življenja, saj so iz nje nastali številni miti in praznovanja. Pravijo, da ne smeš opustiti praznikov, saj sicer prazniki zapustijo tebe. Pa lahko praznujejo VSI? 01.01.2008

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 11: Imejmo jih radi December je mesec treh dobrih mož, številnih čestitk, želja, praznovanj in obdarovanj, ... ljudi, ki so nam blizu; od otrok do babic in dedkov ... In vendar nekateri ostajajo tako sami, tudi zaradi drugačnosti, ki jih je zaznamovala. Mnogi zaradi posledic na zdravju, pred, ob in tik po porodu. Govorila bom o otrokih Centra za usposabljanje otrok in mladostnikov Dolfke Boštjančič, Draga –Ig, ki smo jih na Miklavžev večer obiskali in se ob njih začeli učiti in ceniti zdravje. 25.12.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 10: Uresničujmo enake možnosti Dan za dnem hitimo po poteh življenja; sami ali v množici, veseli ali žalostni, polni želja ali melanholije, pretreseni, razočarani, kdaj pa kdaj jezni nase ali na ves svet... Pogosto zaradi vsega ne opazimo niti sonca, ki vendar sije in zdravja, ki ga še imamo, pa tudi vsega ostalega, kar nam omogoča normalno preživetje. Dokler ... se ne zgodi nekaj, kar nas opozori, da smo bili pravzaprav zelo srečni. Nesreča, bolezen, invalidnost, .... 18.12.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 9: Naj – vplivnejši Pomislim na številne izbore; Športnika leta, Slovenca leta, Izjemno osebnost leta, Podjetnika leta in seveda vse ženske različice.
IUS Software že sedmo leto na spletnem portalu in preko Pravne prakse pripravlja izbor najvplivnejših pravnic in pravnikov leta, v dveh korakih; izbor dvajsetih in nato desetih.
Ob imenih ponovno spoznamo širino prava, ki te lahko popelje od profesorja do pravosodnega funkcionarja, odvetnika, politika, celo predsednika države. 10.12.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 8: Nasilje je splošna kršitev temeljnih človekovih pravic Nasilje ni le stvar družine, pač pa tudi družbe. Mnoga leta je bilo tabu tema, obstajalo je kot »nevidno«.
Zlasti osemdeseta leta minulega stoletja so po zaslugi številnih gibanj in nevladnih organizacij pomenila velik napredek. Ne gre za problem sociale in zasebnosti, pač pa za velik družbeni problem. Dogaja se lahko povsod, ne glede na raso, izobrazbo, položaj, stan, okolje; je le vprašanje moči, prevlade, neenakosti. 03.12.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 7: Je Slovenija otrokom res prijazna? 20. november je svetovni dan otroka - letos pa se praznuje tudi polnoletnost Konvencije o otrokovih pravicah.
Biti otrok ne bi smelo biti boleče in vendar pogosto je. Tudi pri nas, ne le tam daleč v Ruandi in Darfurju, pa še kje. Otroci so najpogosteje žrtve lastnih staršev in tistih, ki bi jih morali imeti najraje. Zakaj? 26.11.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 6: Obupati ali ne? Ko spremljamo ljudi na njihovih poteh navzgor in navzdol, ko gledamo generacije, ki prihajajo in odhajajo, se sprašujemo: smo bili tudi mi taki? Je sedaj vse drugače? Bi šli še enkrat po tej poti? Se je vredno boriti ali tu in tam omagati? Kako vzgajati otroke, da bodo vsemu temu sploh kos? 19.11.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 5: O zlorabi zlorabe Mnoge zamolčane zgodbe vrejo iz ljudi, o njih pričajo osebnostno spremenjeni odrasli, psihično strti, z razsutimi zakoni, bolni, depresivni, pa tudi taki, ki so se uspeli pobrati in zaživeti ter živeti. Kaj je resnica? Jo govori žrtev ali verjeti storilcu, če do njega pridemo, če mu žrtev da ime in priimek, če gresta skupno skozi mukotrpno pot od prijave do sojenja, ponavadi ne le enega. 12.11.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 4: Potegni črto čez odvisnost Pri nas ima preko stosedemdeset tisoč ljudi težave z alkoholom. Vsaj petnajst tisoč ljudi uživa trde droge, pojavlja se internetna odvisnost.
15. oktobra se je začela vseprimorska kampanja. Vojno napoved odvisnosti je napovedalo vseh triindvajset občin, vanjo so vključili vrtce, osnovne in srednje šole z vse Primorske, ozaveščajo mlade in starše, tako o škodljivih posledicah odvisnosti od drog kot tudi alkohola, cigaret in prekomerne uporabe interneta. 05.11.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 3: O vodenju in voditeljih Ste že slišali za zgodbo o goseh, ki potujejo in nas učijo? S svojim vedenjem, načinom letenja, odnosom do jate, enako močnih, zdravih in bolnih.
Zgodba je tu, ker jo je vredno spoznati in slediti njenim plemenitim ciljem. 30.10.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 2: O skoposti, ki ni vrednota Zagotovo poznate koga, ki tako težko plača kavo, vedno pozabi denarnico ali bančno kartico, ki se nenehno čudi kako se je spet vse podražilo, kavo na hitro popije v zanikrnem bifeju, da prihrani 20 centov, ki čaka in čaka, da po kosilu dobi vrnjena 2 centa, ki si naroči biftek z jajcem le, če ga plačajo drugi, sam pa polovičko malice, prešteva sobe v številnih hišah in vikendih, ne najde pa ne časa in ne veselja, da bi tja povabil celo svoje najbližje; ki spi na blazini, pod katero je hranilna knjižica, da sliši kako obresti »rastejo«. 23.10.2007

Vlasta Nussdorfer Razmišljanja 1: O nastopanju v javnosti Spoštovane in spoštovani,
ko razmišljamo, imamo pred seboj problem, idejo, dogodek, človeka, ... skratka temo, ob kateri se nam prepletajo številne misli; pozitivne, negativne, že zapisane, predelane, pa tudi povsem nove.
Marsikomu bodo morda všeč in jih bo »posvojil«, nekatere bodo morda razburile, ... cilj pa je, da tudi drugi razmišljajo, kajti to bo pripomoglo k širitvi idej, oblikovanju stališč in k novim zamislim. 16.10.2007

Vlasta Nussdorfer Ž kot ŽENSKA Na kaj vse pomislite ob besedi ženska? Koliko prelepih misli, pesmi, pregovorov in razmišljanj je bilo napisanih o njej, koliko čudovitih žensk je na tem planetu, ... a, tudi koliko jih je usodno zaznamovalo civilizacijo, svet in celo posamezne moške. 09.10.2007

Vlasta Nussdorfer Z – ZA KONEC Ko sem začela s kolumnami, sem si za prvo nalogo zadala pisanje z »glavo in repom« kot temu pravimo. Tako je imel prvi sklop scenosled od A – Ž in misli ter ideje so sledile črkam. Prijetno je bilo na tak način »klepetati« z vami. Mnogi ste se oglašali, me vzpodbujali in komentirali zapisano. Hvala vam. 01.10.2007

Vlasta Nussdorfer V kot VEST Se vam je kdaj zazdelo, da vas malo peče vest, da se vam oglaša, vas opozarja, ... skratka: živi v vas?
Pravniki smo nedvomno tisti, ki naj bi bili pravični, delali zakonito, vestno in seveda tudi po vesti. Je torej vest tista, ki »sedi« na naši odločitvi in sprašuje: imate še čisto vest? 25.09.2007

Vlasta Nussdorfer U kot UMOR Se vam zdi, da so umori strašnejši, da jih je vse več, da si storilci pogosto sodijo sami, da vedno iščemo krivce izven morilcev, da so pogosto žrtve celo otroci, če ne neposredno, pa zaradi smrti enega izmed staršev ali kar obeh? Kako prepoznati bodočega morilca, kako odpraviti vzroke, kakšen odgovor na umor je kazen? Ali bi se morilci in samomorilci, če bi bilo še možno, ponovno odločili za tak korak? 17.09.2007

Vlasta Nussdorfer T kot TRPLJENJE OTROK Zakaj otroci pogosto dobijo udarce, ki pripadajo njihovim staršem? Biti otrok namreč ne bi smelo biti boleče, a ... dogodki kažejo povsem drugačno podobo. Zanemarjanje, surovo ravnanje, mučne dodelitve in predodelitve, nedopustno in neprimerno delo, lakota, prosjačenje, celo prodaja otrok, ... 11.09.2007

Vlasta Nussdorfer Ž kot ŽUR Z RAZLOGOM ŽUR nas spomni na glasbo, ples in druženje.
Če dodamo še »Z RAZLOGOM«, lahko obogatimo njen osnovni pomen, saj se takoj vprašamo: kakšen pa je razlog žura?
V soboto 25.8. letos se je med 17. in 23. uro v Ljubljani zabavalo preko 20.000 mladih. Osnovni cilj je bilo zbiranje denarnih sredstev za žrtve nasilja. 03.09.2007

Vlasta Nussdorfer Š kot ŠALA, ŠALJIVEC ... je to VIC? Pravijo:
da mu šal nikoli ne zmanjka, da jih stresa iz rokava, da so se tako smejali, da so se za trebuhe držali, da ima za vsako stvar pripravljeno šalo, da je šaljivec, torej ne prav resen tip.
Se znamo sploh še smejati, komu, kdaj in ali nismo pogosto ob vicih z e-mailov sami? Pritisnemo, pogledamo, se zasmejemo in gremo naprej. 27.08.2007

Vlasta Nussdorfer S kot SVOBODA Ste že slišali za misli starega modreca, ki je dejal, da se je treba zgledovati po želvi, ki napreduje samo takrat, ko glavo pomoli iz oklepa?

Torej, tudi človek se lahko razvija le, če svobodno misli, govori in dela. Se kdaj čutite ujete ali ste svobodni? Kako je s svobodnimi odločitvami in kdo jih komu lahko omejuje? 20.08.2007

Vlasta Nussdorfer R kot REVŠČINA Pojem, ki si ga lahko razlagamo ožje ali širše; lahko je torej manj ali več revščine, odvisno kje postavimo meje. Je reven le kdor nima kaj v lonec dati ali tudi tisti, ki ima, a tega ni veliko? So ljudje, ki priznajo, da so revni in taki, ki pravijo, da živijo skromno. In vendar lahko oboji pretiravajo. Prvi, ker niso revni, pač pa zgolj živijo skromno in drugi, ker niso skromni, pač pa reveži. Kdo se nam smili, če se nam? Kaj narediti, da se nam ne bo, vsaj ne več? 13.08.2007

Vlasta Nussdorfer P kot PRAVICA, PRAVIČNOST Se vam zdi, da je svet pravičen ali vidite tudi krivice ? Nedvomno najbolj boli krivica, ki jo občutiš sam. Za tuje si včasih gluh in slep. Se je treba za pravico boriti ali bi morala biti vsem dana? Včasih je dilema že v tem kaj je pravično in kaj krivično? 06.08.2007

Vlasta Nussdorfer O kot OBLAST Pravijo: oblast te omami, z oblasti težko sestopiš, oblast pozablja, da ima vse svoj začetek in konec, oblast ne sme dovoliti kršitve človekovih pravic, oblast ima vedno svojo opozicijo in ta želi priti na oblast.

Oblast ima rada pohvalo in težje prenaša kritike, še zlasti, če se ji zdijo neutemeljene. Oblast ima rada lojalne ljudi, zaradi česar menjave na položajih niso nobena posebnost.
30.07.2007

Vlasta Nussdorfer N kot NEMO PROPHETA Zakaj tako cenimo tuje izdelke, tujo prakso, učenjake, celo oblačila in hrano? V tujini pa stotine naših ljudi na visokih položajih, z znanjem, ki ga doma niso uspeli prodati, niti darovati. Kdaj bomo rekli, da je tu Indija Koromandija? Kaj nam torej manjka, da bomo cenili sami sebe, naše kraje, ljudi in znanje? 24.07.2007

Vlasta Nussdorfer M kot MOBBING Je kdo, ki daje komu pravico do mobbinga? Ga prepoznamo in se mu znamo upreti? Je moč povezana z mobbingom? Ali ga je danes več kot včeraj? Se ga poslužujejo tisti, ki sicer ne bi znali obvladovati ljudi in pri tem dobijo lastno potrditev, da jim položaj prinaša oblast nad podrejenimi? 17.07.2007

Vlasta Nussdorfer L kot LEPOTA IN LJUBEZEN Lepota je na pohodu; dan za dnem lepotni izbori, lepota na panojih in reklamah, lepi kraji in ljudje, lepo pripravljena hrana, hiše, lepa porjavelost, ... celo lepo vreme. Je le tolažba, da si lahko lep po duši in srcu, torej notranje lep? 10.07.2007

Vlasta Nussdorfer K kot KAZEN Vzgoja za življenje se začne v zibelki. Otroku na različne načine sporočamo ljubezen, živi in raste s čustvi najbljižjih, četudi ne govori, hodi, zaznava in čuti. Dotik, glas, toplota, ... sporočamo verbalno in neverbalno. Njegova pot se začenja. 03.07.2007

Vlasta Nussdorfer J kot JEZIK, JEZIKI, JEZIČNOST, ... Pomislimo na številne tuje jezike, ki naj bi bili v evropski družini enakopravni, slišimo pa le nekatere, ki se jih tudi učimo, da bi nas tujci razumeli, pa tudi mi njih. Bo kdaj obratno?

Poleg tega pa seveda dobimo asociacijo na dolg in oster jezik, ki reže, kdaj celo ubija ... 26.06.2007

Vlasta Nussdorfer I kot IZKUŠNJA (odlična šola z drago šolnino) Koliko izkušenj je sploh potrebno, da nekdo velja za izkušenega? Izkušen sodnik, odvetnik, tožilec, pravnik v gospodarstvu, ... po kolikih letih, procesih, vzponih in padcih? Je potrebna tudi negativna izkušnja, da ceniš pozitivno? Se da prehitevati po desni ali velja obvezna smer? 19.06.2007

Vlasta Nussdorfer H kot HVALEŽNOST Ko razmišljam o hvaležnosti, se sprašujem ali je prav, da vse dobro jemljemo kot nekaj samoumevnega ali moramo biti zanj komu hvaležni; usodi, staršem, sorodnikom, morda znanim ali neznanim darovalcem. Kaj sploh pomeni hvaležnost? Koliko naj jo bo? Kaj pa nehvaležneži? 12.06.2007

Vlasta Nussdorfer G kot GLAS (dober ali slab) Seveda ne bomo govorili o glasu, ki lahko kdaj zataji in kot pravimo pridemo »ob glas« ali celo »na slab glas«.
V poplavi afer so namreč zdravstveni razlogi povsem zanemarljivi, z njimi se ukvarjajo zdravniki, katerih specializacijo tako težko izgovarjamo. 05.06.2007

Vlasta Nussdorfer F kot »FOUŠIJA«, ZAVIST, NEVOŠČLJIVOST Četudi ne gre za lepo slovensko besedo, pač pa slengovski izraz, jo tako radi uporabljamo v vsakdanjem življenju, ko kdo (takih je žal mnogo) težko prenaša tuj uspeh. Vse bi naredil, da bi se njegova sreča spremenila v nesrečo, uspeh v neuspeh, veselje v žalost. Gre tudi za željo, da bi imeli to kar ima nekdo drug; denar, slavo, pamet, lepoto, položaj, ... in še kaj. 29.05.2007

Vlasta Nussdorfer E kot ENAKOST in ENAKOPRAVNOST Spomnimo, da je leto 2007 EVROPSKO LETO ENAKIH MOŽNOSTI ZA VSE. Pa je enakost enaka enakopravnosti? Izhajajoč iz ustave, bi temu pritrdili. V njenem kazalu namreč pod pojmom enakost (enakopravnost) najdemo napotilo k petim členom, ki govorijo o enakosti pred zakonom, neenakopravnosti, enakem varstvu pravic, enakopravnosti v kazenskem postopku in enakopravnosti zakoncev. Med cilji evropskega leta je prikazati, da enakopravnost ne pomeni isto kot enakost, saj mora prav izvajanje načela enakopravnosti upoštevati razlike in raznolikosti, kajti šele tako bo vsak posameznik dejansko enakopravno obravnavan. 22.05.2007

Vlasta Nussdorfer D kot DOBRODELNOST Zgodovina civilizacij pozna številne oblike darovanja. Stari Grki so del denarja namenjali univerzam, v srednjem veku ga je cerkev dajala sirotišnicam, spremljala nas je desetina in tudi danes skoraj ni vaške veselice, kaj šele večjega dogodka, da se ne bi kdo spomnil še na dobrodelno noto. Ko so raziskovali ozadje dobrodelnosti, so ugotovili, da je dajanje tisto, ki človeka bogati in je edino, ki si ga lahko privošči prav vsak. 15.05.2007

Vlasta Nussdorfer Č kot ČUDEŽ Čudežna zdravila, ozdravitev, preobrat v življenju, dežela, otrok ... Verjeti ali ne? Tehtno vprašanje in malo odgovorov. Razmišljala bom o zdravnikih in pravnikih. Kdo sploh dela »čudeže«, če jih, kdo več napak in čigave so usodnejše? Kdo igra prvo violino v orkestru na odru življenja? 08.05.2007

Vlasta Nussdorfer C kot CILJ Ko premišljujem o naši življenjski poti, ugotavljam, da je vse preveč ciljev in z njihovim dosegom hlepimo po novih in novih. Mnogi so le naši, torej osebni, nekateri pa se dotikajo družine, države, ... celo človeštva. Znanost nas vodi v višave, cilji pogosto celo ne izbirajo sredstev. Kje so torej meje? Si jih moramo postaviti sami? 01.05.2007

Vlasta Nussdorfer B kot BERENIKINI KODRI in BIG BROTHER Ugotavljamo, da je vse manj pogovorov ob »kuhinjski mizi«, vse preveč televizije, interneta in odtujenosti, ki jo prinašajo. Pomenijo nam vstop v svet, ki bi nam sicer manjkal, a ne morejo nadomestiti prijazne besede, stiska rok in govorice oči. Ne pozabimo torej še na osebne stike, ko dnevno tipkamo SMS-e in pišemo e-maile. 24.04.2007

Vlasta Nussdorfer A kot AMBICIJA Kaj sploh pomeni ambicioznost? Je to že sinonim za uspeh, je rivalstvo ali boj za družbeno preživetje? Vam zveni pozitivno ali vas spominja na človeka, ki bi plezal tudi preko trupel? Nedvomno pozna meje in nekateri jih večkrat prestopijo. Jo je torej potrebno vzpodbujati ali omejevati? Je ambiciozni moški občudovanja vreden, ambiciozna ženska pa ... ? 17.04.2007

Vlasta Nussdorfer Spoštovani, cenjeni in dragi, Sodobni način sporazumevanja niti ne potrebuje sogovornika, ki ti gleda v oči, se te dotika s pogledom, ti ob prihodu ponudi roko v pozdrav in spremlja vsak tvoj gib ali premik ustnic. Tistega, ki ti prikimava ali odkimava, odgovarja ali preprosto molči. Pisana beseda ostaja, lahko si jo ogledaš kadarkoli želiš, ko utegneš, lahko jo prebiraš in ob njej razmišljaš. Če je v obliki kolumne, je še možnost odgovora. To je torej moč pisane besede. 10.04.2007

10 najvplivnejših pravnikov

Multimedijski arhiv