c S
Razmišljanja 26: Živi in pusti živeti
Vlasta Nussdorfer Svetovalka predsednika republike in nekdanja varuhinja človekovih pravic vlasta.nussdorfer@gmail.com
08.04.2008 Nas sploh zanima jutri? Kaj bo, kako bo in ali sploh bo? Naš planet. Uničujemo ga, zanemarjamo, kaznujemo, celo za to kar nam je dobrega dal. Voda, zrak, svetloba, ... usihajo, se zastrupljajo, izginjajo. Tu – pred nami in našimi potomci, vsak dan. V zadnjih tridesetih letih je planet že izgubil trideset odstotkov življenja. Torej ostaja le še sedemdeset let; do razpada, teme,... ničle? Se tega sploh zavedamo?

Nič ni bolj globoko človeškega,

kot zavedati se, da jutri pride nov dan

in da lahko nekaj dobrega storim zanj.

Albert Jacquard

Grehi proti naravi so najhujši.

Latinska modrost

Biti z naravo, jo gledati, se z njo pogovarjati,

je resnično sreča.

Lev Nikolajevič Tolstoj

lovenija je postala tretja država sveta – za Francijo in Švico – ki je na velikonočno nedeljo letošnjega leta doživela predstavitev fotografske razstave devetintridesetih svetovno znanih fotografov, katerih fotografije govorijo o vplivih našega vsakdana na onasnaževanje Zemlje. Gre za kombinacijo lepote narave in živali v njej, za skrb zbujajoče podatke o planetu, ki pred našimi očmi umira. Svoje mesto je našla na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, kjer bodo s plakatov dva meseca na obiskovalce zrle najrazličnejše živali, mnoge celo take, ki jih oko navadnega zemljana še nikoli ni videlo.

Razstava »ŽIVI« pa ne pomeni le lepih fotografij živali, pač pa predstavlja tudi naravnost grozljiva dejstva in številke o poti, po kateri hodimo vsi odgovorni za obstoj našega planeta.

Če začnemo pri vodi kot najpomembnejši za preživetje, je tu podatek, da potrebuje vsak človek za pitje, kuhanje in umivanje od trideset do petdeset litrov vode na dan. Skoraj šestina prebivalstva na svetu pa nima dostopa do vode, ki bi bila primerna za pitje. Gre za milijardo svetovnega prebivalstva. Tako enaindvajset držav že trpi pomanjkanje vode, šestdeset odstotkov svetovnih virov sladke pitne vode je razdeljenih med manj kot deset držav. Presenetljiv in hkrati pretresljiv je podatek, da bo leta 2025 že skoraj 2,4 milijarde ljudi čutilo pomanjkanje pitne vode. Ste vedeli, da se v številnih procesih voda uporablja kot »virtualna« ali »vložena voda« in je potrebnih kar osem tisoč litrov za en sam par čevljev?

Ukvarjamo se s problemi globalnega segrevanja. Tudi avtomobili pomenijo zanj velik doprinos. Na svetu jih je namreč okoli osemsto milijonov.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je kar stodvajset milijonov ljudi v Evropski uniji, kar predstavlja trideset odstotkov celotnega prebivalstva, izpostavljenih prometnemu hrupu, ta pa ima negativni vpliv na njihovo zdravje.

V večjih evropskih mestih prav onesnaženost zraka, ki izvira iz cestnega prometa, povzroči letno za več kot osemdesettisoč smrti. Leta 1997 je bil podpisan Kiotski protokol, začel je veljati v februarju 2005. Države zavezuje, da bo v obdobju med letom 2008 in 2012 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za pet odstotkov. Če bi želeli upočasniti podnebne spremembe, ki nam grozijo, pa bi jih bilo potrebno zmanjšati za petdeset odstotkov. Opažamo stalni dvig temperature in tudi za naše kraje velja, da bomo v bodočnosti priče dvigu temperatur. Do konca tega stoletja naj bi te narasle za nekaj stopinj celzija, morska gladina naj bi se dvignila za več kot pol metra.

Kaj pa naši otroci? Na svetu več kot 0,5 milijona žensk letno umre zaradi zapletov v času nosečnosti. Gre seveda za povprečje, ki loči Afriko od Evrope, kjer do take smrti pride v enem od štiri tisoč primerov. Govorimo o staranju prebivalstva, na drugi strani pa v oči bode podatek, da polovica ljudi na svetu še nima petindvajsetih let. Naravnost grozljivo je, da jih več kot petsto milijonov živi v revščini, stotriinpetdeset milijonov je nepismenih, deset milijonov okuženih z virusom HIV. Dve tretjini nepismenih na svetu so ženske, kar milijarda ljudi ne zna ne brati in ne pisati. Letno jih dvajset tisoč umre zaradi podhranjenosti, bolezni oziroma revščine. Več kot tri milijarde, kar predstvalja polovico vsega svetovnega prebivalstva, živi z manj kot dvema dolarjema na dan, milijarda z manj kot enim dolarjem na dan.

Kaj pa živali in rastline? Svet izgublja rastlinske in živalske vrste. Samo v Evropi jih bo v prihodnjih sto letih izginilo do štirideset odstotkov. Ilegalna mednarodna trgovina z rastlinami in živalmi je tudi eden od poglavitnih vzrokov za njihovo izumiranje. Rastline in živali izumirajo pred našimi očmi, skoraj vse pa so ogrožene. Mnoge živali bomo čez leta in desetletja lahko videli le še na fotografijah.

So res potrebme ujme in katastrofe vseh vrst, da se zavemo kako pomembno je ohranjanje okolja? Okoljske spremembe so nedvomno posledica delovanja človeka. Človek je torej tisti, ki jih lahko vsaj za hip zaustavi oziroma zmanjša. A le, če bo osveščen in če bo deloval tudi v prid naravi in živim bitjem v njej. Žal pa se vsi bojujemo za lepši, boljši, uspešnejši in prijaznejši jutri in mislimo le na uspeh, denar, zastavljene cilje, pri tem pa marsikaj rušimo, uničujemo in ob nas preprosto umira. Prepozno se zavemo, da smo naslednji na vrsti prav mi.

Tudi zato je svetovna razstava ŽIVI tista, ki nas v duhu Good planeta opozarja na vse, o čemer sem govorila v kolumni in je v sliki in besedi tako lepo predstavljena v njihovem katalogu. Ta je mnogo obsežnejši od kolumne in vendar ga skuša v bistvenih delih zajeti.

Ne pozabite torej živeti, predvsem pa to dovolite še drugim, kajti brez njih ne bo tudi vas in nas. Rastline, živali in ljudje smo namreč celota, ki ji tako radi rečemo naš planet.

Kako živijo ribe v morju? Enako kot ljudje na zemlji: velike jedo majhne. William Shakespeare


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.