c S
KOLUMNE
dr. Marko Novak Kdo naj predvsem skrbi za ugled sodstva?

Pred dobrim mesecem smo vstopili v jubilejno leto za našo, še vedno v marsičem mlado državo. To je tudi priložnost, da ponovno pregledamo, kakšno je stanje naših poglavitnih državnih institucij. Tokrat je v fokusu sodstvo oziroma njegov ugled v javnosti. Pri tem se navezujem na uvodnik v predzadnji Pravni praksi izpod peresa predsednika Sodnega sveta z naslovom »Vedno znova, tudi v novem letu«. V marsičem, s približno dve tretjine njegovega prispevka se strinjam. Moja stališča in videnje problema glede ugleda sodstva, o čemer predsednik piše v zadnjem odstavku, pa so precej drugačna.

 01.02.2021
dr. Marko Novak Pravo, politika in ideologija Z zanimanjem sem si pred dnevi v časopisu Dnevnik prebral članek z naslovom »Kritika vladnih ukrepov in neprijetna vprašanja pravnikov niso zaželena.« V njem skozi novinarjeva usta govorijo nekateri znani pravniki, ki predvsem kritizirajo urednikovanje na Pravni praksi (PP), češ da je vse bolj politično, pri čemer naj bi urednik onemogočal objave nekaterim priznanim pravnikom in celo onemogočal kritiko vladnih ukrepov pri zajezitvi pandemije. 11.01.2021
dr. Marko Novak Trideset let naše države – utrinek iz druge polovice 19. stoletja V tem zgoščenem prazničnem času smo z eno nogo že vstopili v praznovanje tridesetega rojstnega dne države Slovenije. Trideseta obletnica plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila namreč prvi korak v praznovanje tega lepega jubileja, kateremu bomo že čez pol leta dodali še trideseto obletnico Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Tedaj smo dosanjali svoj več stoletni sen in končno dobili lastno državo. Decembra 1991 je sledilo še sprejetje nove ustave. … Takšne pravice (ali privilegija) niti slučajno niso deležni vsi narodi – tudi precej večji od našega. 28.12.2020
dr. Marko Novak Pred fiaskom Vse kaže, da bo zadeva Novič naposled zastarala. Do epiloga se bo iztekla sicer formalnopravno korektno in »po postopku«, brez kršitev, ki bi jih lahko očitali posameznim sodnikom ali drugim postopkovnih udeležencem. Izdana bo zavrnilna sodba in dr. Novič bo dokončno svoboden človek. Za prestane muke v priporu bo lahko terjal odškodnino, kar mu bo gotovo slaba uteha, če je res nedolžen, kajti v javnosti bo za vedno ostala senca dvoma. Nam vsem pa bo ostal najmanj grenak priokus, če že ne bomo imeli občutka, da se je zgodila nova blamaža. 14.12.2020
dr. Marko Novak Kdaj do vse sodne prakse na spletu? Glede na trenutno vročo debato o javnem dostopu do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov ter objavljanju sodb, se zdi smiselno -- dokler je železo še vroče – najprej ponoviti apel k objavi prvostopenjskih sodb na spletu. Zadeva vsekakor ni nova, saj jo je že pred leti sprožil bivši Minister za pravosodje, Goran Klemenčič. Projekt je stekel, a, kot je bilo slišati, so bili nekakšni »tehnični problemi« in je vse skupaj na žalost zastalo. No, vsekakor bi projekt bilo vredno ponovno obuditi, ob tem pa še doobjaviti preostale sodbe višjih sodišč, kar bi vodilo do objave sodne prakse v celoti. 30.11.2020
dr. Marko Novak Boj za razumevanje sodbe

Pravi vik in krik je v splošni in strokovni javnosti povzročila kritika sodbe Vrhovnega sodišča (VS), št. X Ips 4/2000, ki jo je podal kolega prof. Toplak. Sodbo Upravnega oddelka VS je celo  označil za najbolj škodljivo sodbo desetletja. Kritika je letela predvsem na domnevno onemogočanje dostopa javnosti do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov in, med temi, celo tudi do pravnomočnih sodb. Sodba naj bi v korist bolj restriktivnih določb tožilskih in sodniških postopkovnikov (kot leges specialis) izničila veljavo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) (v tem primeru lex generalis), s katerim naj bi bile omenjene določbe v konfliktu. 

 16.11.2020
dr. Marko Novak Inflacija neuspelih kandidatur Presenetila me je novica, da je tudi kandidatura prof. Klemna Podobnika za sodnika Splošnega sodišča EU padla v vodo. Po prof. Marku Pavlihi je to že druga zaporedna zavrnitev kandidata iz Republike Slovenije za to sodišče. Ob tem smo bili predhodno priča še nekaj zavrnitvam kandidatov za to sodišče v parlamentu. Trenutno na tem sodišču nimamo nobenega slovenskega sodnika, četudi smo upravičeni do dveh. A izgleda nismo sposobni predlagati primernih kandidatov, kar že meji na fiasko. Toda tu našega problema s kandidaturami za visoka sodniška mesta v zadnjem času še ni konec. Zapleta se v tujini, zapleta se doma: pred kratkim sta bila v parlamentu zapored zavrnjena dva kandidata za ustavna sodnika, časovno med njima pa še kandidat za vrhovnega sodnika. Kaj se torej dogaja? 02.11.2020
dr. Marko Novak Burni časi za človekove pravice Živimo v burnih časih. Borba s pandemijo covid-19 je prinesla izredno družbeno situacijo, takšne izjemne okoliščine pa ustvarjajo tudi pravo »ustavno dramo« glede omejevanja nekaterih temeljnih človekovih pravic. Po Ackermanovem vzoru bi lahko rekli, da gre za t. i. ustavne dogodke (constitutional moments). Vendar ne v smislu političnih ali revolucionarnih prevratov, ob čemer je omenjeni ameriški profesor v luči prelomnih dogodkov v vzhodni in srednji Evropi ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih skoval ta izraz. Zdaj gre za drugačno življenjsko, družbeno – in posledično tudi pravno – dramatiko, ki jo je spisal uničujoči virus. 19.10.2020
dr. Marko Novak Ločena mnenja sodnikov kot retorični nagovori Pravno argumentiranje je predvsem igra logične kompulzije, pri čemer je formalne logike le za ščepec. Večinoma je v igri dialektika (tako imenovana »mala« logika), kjer se sklepi argumentov ne izpeljejo v gotovost, temveč kvečjemu v večjo ali manjšo verjetnost. Pri tem so sodniki, ki argumentirajo v pravu na najvišji ravni, le živa bitja. Čeprav njihova mišljenjska funkcija dosega svoje bravure ravno v logiki, je le ena izmed dimenzij njihovih osebnosti, ki jih zaznamujejo vsaj še čustva, intuicije in čutna dojemanja sveta. V večinskih mnenjih se njihova večdimenzionalnost hočeš nočeš »disciplinira« v logično zasnovanem kolektivnem mnenju, v ločenih mnenjih pa je prostor za njihova nezadovoljstva, ki presegajo logične okvire. Tako je bilo tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS glede vladnega odloka o omejitvi gibanja na občine (št. U-I-83/20). 05.10.2020
dr. Marko Novak Covid, obvezno cepljenje in kopica vprašanj Ob globalnem vztrajanju in v zadnjem času ponekod celo naraščanju nove korona-bolezni svet nestrpno pričakuje cepivo, ki naj bi povrnilo življenje v stare tirnice. Cepivo se ne zdi le odrešilna bilka, temveč – ob trdoživosti covid-19 – celo edina možnost za vrnitev v tako imenovano »staro« normalnost. To si želimo vsi, saj se ob vseh nastajajočih normalnostih zdi še najbolj »normalna«. Pri tem smo priča izjemnemu tekmovanju pri izdelavi cepiva in milijardnim pogodbam za njegov nakup. Ker pa naj bi bilo cepivo tako rekoč že pred vrati, se nam porajajo nova vprašanja, kako bo z njegovo uporabo. 21.09.2020
dr. Marko Novak 100 let Rapalske pogodbe: Osebna razglednica Novembra bomo obeležili 100 letnico Rapalske pogodbe, ki je usodno zaznamovala življenje Slovencev na Primorskem, saj so po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS ostali na italijanski strani, kot italijanski državljani. Nedolgo nazaj smo obeležili tudi 100 letnico požiga Narodnega doma v Trstu. Dva pomembna dogodka torej v novejši zgodovini našega naroda. Več kot dve desetletji življenja pod Italijo pa je vsekakor pustilo pečat in zaznamovalo usode tamkajšnjih ljudi. 07.09.2020
dr. Marko Novak Akademska nova normalnost: utrinek iz (e)učilnice Bogatejši za izkušnjo zaprtja predavalnic in spletnega pouka minule pomladi zavoljo Covid-19 se počasi pripravljamo na novo akademsko leto. Pred nami začenjajo osnovnošolci in srednješolci, ki bodo »testirali« teren in tudi od njihovega uspeha pri preprečevanju okužb v prvem mesecu bo odvisna usoda načina pričetka novega akademskega šolskega leta. 31.08.2020
dr. Marko Novak Pokrajine – Nomen est omen! Pričujočo kolumno namenjam nestrinjanju z vladno Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI), ki za imena pokrajin namesto »zgodovinskih imen« iz zadnje različice predloga predlaga imena po njihovih glavnih mestih. 17.08.2020
dr. Marko Novak Argument neposredne izkušnje V digitalni dobi neposredno izkušnjo, ki ji lahko rečemo tudi realna, zamenjuje virtualna izkušnja. Nekaj podobnega se nam dogaja tudi v času pandemije virusa covid-19, ko neposredna predavanja, sestanke in konference zamenjujejo razni spletni nadomestki. Vse skoraj poteka, kot bi se takšnih dogodkov neposredno udeležili, bistveno sporočilo je nekako prenešeno, vendar vseeno nekaj manjka. Nekaj, kar človeku da le pestrost in kompleksnost, sestavljenost mozaika neposredne izkušnje. 03.08.2020
dr. Marko Novak Boj za Ustavno sodišče Izteka se devetletni mandat ustavni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa. Zaradi nedavno neuspele kandidature profesorja Andraža Terška in odstopa od kandidature vrhovne sodnice Barbare Zobec je torej potreben nov krog kandidatur, ki se je že pričel in se bo predvidoma zaključil v jeseni. Za kandidature se odločajo slovenski vrhunski pravni strokovnjaki in strokovnjakinje, še kako pa je za izbor primernega kandidata ali kandidatke zainteresirana strankarska politika, saj sta škarje in platno v njenih rokah. 20.07.2020
dr. Marko Novak Globoka nesoglasja Globoko nesoglasje (»deep disagreement«) je trenutno eden bolj uporabljenih in preučevanih pojmov v teoriji argumentacije. O tem se lahko prepričamo že z enostavno preverbo zadetkov na Googlu. Po svoji izvirni obravnavi gre za nesoglasje, nesporazum ali spor, ki ni rešljiv z racionalnimi oziroma logičnimi sredstvi prepričevanja. Seveda je pojem še posebej aktualen za trenutno politično situacijo in družbeno razdvojenost v ZDA, nekakšne paralele pa bi lahko našli tudi v trenutno razgreti politični situaciji v Sloveniji. Sicer pa so tovrstna globoka nesoglasja v družbi in tudi med posamezniki stalnica. Do njih namreč ne prihaja le v bolj razgretih časih, temveč so tedaj le bolj vidni, bolj na površju, z vsem dimom in paro. 06.07.2020
dr. Marko Novak Debirokratizacija v vsak slovenski urad Eden izmed ukrepov te vlade je oblikovanje skupine za debirokratizacijo predpisov na področju davkov, gospodarstva in okoljske ureditve. Hvalevreden ukrep in upam, da jim uspe kakšna poenostavitev. To je verjetno tudi bil namen – zgolj določene, parcialne poenostavitve. Kaj več pa bo težko, saj je problem birokratizacije nekako civilizacijski, verjetno celo naravno-sistemski. Pri odpravljanju posledic tega pa so države različno uspešne. 22.06.2020
dr. Marko Novak “Prostitucija” na javni televiziji in sporočilo Vrhovnega sodišča S sodbo št. II Ips 75/2019 z dne 6. februarja 2020 je Vrhovno sodišče RS ugodilo reviziji toženca, sedanjega PV, v sporu s tožnico, novinarko javne televizije, zaradi žalitve njene časti in dobrega imena. Odločitev je v javnosti dvignila precej prahu, saj je večina Vrhovnega sodišča v tej zadevi zavarovala politični govor kljub nadvse pikri vsebini spornega čivka. Ker naj bi odločitev v prihodnje omogočala množično zaničevanje novinarjev v javnem prostoru, si poglejmo natančneje, kakšen je pravzaprav precedenčni domet njenih nosilnih razlogov. 08.06.2020
dr. Marko Novak Kolesarjenje z napako Vsak pretek se proti večeru zbirajo kolesarji na protivladnih protestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Zbere se jih več tisoč in večinoma mirno krožijo po ulicah okoli stavbe parlamenta. Protivladni protesti so legitimna pravica državljanov, da izražajo svoja nasprotovanja z vladajočo politiko. Vse demokratične družbe jih poznajo in jih zato ne zatirajo nasilno, temveč kvečjemu regulirajo, da sta zagotovljena javni red in mir. Tudi slovenski kolesarski protesti so na videz takšnim protestom podobni. A vendarle imajo določeno napako. 25.05.2020
dr. Marko Novak Vsi ovinki pravnega interesa V razgretem vzdušju zajezovanja epidemije novega koronavirusa je Ustavno sodišče v zadevi št. U-I-83/20 sprejelo v odločanje pobudo, ki je izpodbijala vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih ter prečkanja občin. V oči me je zbodla sila šibka utemeljitev priznanja pravnega interesa pobudniku s strani večine ustavnih sodnikov, ki jo je nadvse pronicljivo razgrnil sodnik Jaklič v svojem odklonilnem mnenju. 04.05.2020
dr. Marko Novak Izredne razmere Živimo v času izrednih razmer. Naša svoboda gibanja je omejena skoraj kot v vojnem stanju. Zaradi tega se čutimo utesnjene, a v državah okoli nas je ponekod še hujše. Njihova svoboda gibanja je iz spalnice do kuhinje, pa do prve trgovine in, če ima nekdo psa, še dodatnih 100 metrov zunaj. Seveda se nam te omejitve gibanja zdijo razumne, saj se na takšen način skuša zajeziti širjenje virusa in dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega zdravstvenega sistema. Kako nostalgično po eni strani in glede na svetovno pandemijo skoraj patetično se v tem globalnem lock-down stanju sliši opredelitev človekove pravice do svobode gibanja, npr. iz 32. člena naše Ustave: »Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne!« 06.04.2020
dr. Marko Novak Kako so lahko rektorji nad pravom? Proti koncu februarja je bilo v javnosti zaznati ogorčeno javno pismo rektorja Nove univerze, prof. Mateja Avblja, namenjeno predsedniku Rektorske konference RS (RK). Avbelj je protestiral proti zaprtim vratom RK, ki se kljub vztrajnemu »trkanju« ne odpro in ne omogočijo vstopa predstavnikom novoustanovljenih univerz. Njegovo javno pismo tedaj ni bilo deležno zasluženega odziva v javnosti. 23.03.2020
dr. Marko Novak Kako do večje koncentracije kazenskih postopkov? Novo sodno leto, ki ga je nedavno otvoril predsednik Vrhovnega sodišča, prinaša slovenskemu sodstvu nove priložnosti. Eno od prednostnih področij, ki po besedah Vrhovnega sodišča terja izboljšave, je vsekakor kazensko področje. Že vrsto let tu obstajajo problemi predvsem glede najzahtevnejših kazenskih zadev. V teh zadevah se v povprečju postopki ne skrajšujejo, kvečjemu obratno. Problem je sicer kompleksen in se nikakor ne tiče le sodstva, ena od rešitev pa je tudi večja koncentracija obravnavanja teh zadev. 24.02.2020
dr. Marko Novak Izbira naših kandidatov za mednarodna sodišča Pri izbiri dveh slovenskih kandidatov za Splošno sodišče EU se je spet zapletlo. Padli so očitki o korupciji, slovenski sodnik SEU naj bi neprimerno lobiral, itd. Skratka, imamo težavo. In to ne prvič: spomnimo se kandidature mag. Betteto, sicer za ESČP,  raznih pritožb v teh postopkih, pa navsezadnje tudi prejšnje kandidature za to isto sodišče. Vsekakor gre za prestižne, izjemno plačane funkcije, kjer je pričakovati tekmovalnost kandidatov in njihovih podpornikov. Toda ti kandidati so povečini ugledna imena in tudi tisti, ki jih izbirajo, niso ravno kdorkoli. Kaj torej narediti, da bodo ti postopki vlivali več zaupanja, da so smo v svet poslali najboljše kandidate? 10.02.2020
dr. Marko Novak Spornost in nepotrebnost avtentične razlage zakona Institut avtentične razlage zakona že nekaj let buri slovensko (strokovno) javnost. Predvsem mlajša ustavna stroka (npr. Zagorc, Nerad) mu nasprotuje. V zadnjem času pa je olje na ogenj prilila njena uporaba v zadevi »Farmacevtka«, ko je DZ razložil naravo roka za še dovoljeno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku (ORZKP153,154). Vrhovno sodišče (VSRS Sodba I Ips 15930/2017 in Sklep Cpg 2/2014) se je avtentični razlagi zakona »uprlo«, češ da sodstva ne zavezuje, saj da nasprotuje delitvi oblasti, Ustavno sodišče pa, kot mi je znano, v tem novem stanju stvari, še ni sprejelo kakšnega novega stališča. 27.01.2020
dr. Marko Novak Kje smo, pravzaprav, z našim pravom?

Z vstopom v 2020 bomo le še leto dni oddaljeni od tridesete obletnice naše države. Ob nedavnem praznovanju samostojnosti in enotnosti je bilo izrečenih kar nekaj kritik glede na trenutno stanje države v zvezi s številnimi problemi na različnih področjih, od zdravstva, infrastrukture, obrambe, transporta, varnostnih služb, itd. Predvsem ostaja tudi pregovorna nostalgija po želji, tam v začetku devetdesetih, da bomo v kakšnih dvajsetih letih ujeli najbolj razvite stare evropske demokracije. Govorilo se je o Švici. To se seveda ni zgodilo in se najbrž tudi ne bo še vsaj naslednjih 20 let. Razlogi so bržkone kompleksni in večplastni. Morda kaj k temu prispeva pravni sistem oziroma naše pravo? Npr. v smislu zaviralnega učinka na razvoj različnih državnih podsistemov.

 30.12.2019
dr. Marko Novak Tudi občan(k)e bo treba kaj vprašati Proces ustanavljanja za pre-centralizirano Slovenijo prepotrebnih pokrajin, torej pokrajinizacija Slovenije, je v polnem teku. Zaenkrat poteka vse lepo in prav in menim, da pri dosedanjih aktivnostih tudi ni bilo storjenih večjih napak. Morda so nekateri kraji prehitro pristali v napačni pokrajini in je bil v medijih takoj vik in krik, ki pa se je dokaj hitro pomiril, saj so se napake takoj odpravile. Takšen hevrističen način iskanja (naj)boljše rešitve, ki je sistem poskusov in odpravljanj napak, se mi zdi v tem primeru nadvse konstruktiven. Drugače bi bilo, če bi bil pristop dogmatičen in se »ne bi odstopalo niti za milimeter«, kar bi projekt pokopalo. 02.12.2019
dr. Marko Novak Kdo naj bo sodnik? - replika na Radonjićev odziv V svojem odzivu z naslovom 'Kdo sploh je sodnik?' sodnik Zvjezdan Radonjić polemizira z mojo zadnjo kolumno in kolumno sodnika Jančarja, češ da »neprimerno malikujeva« sodniški poklic. Kolega Jančar mu je že odgovoril, tako da dodajam še svoje »dopolnilo«. Menim, da je temeljni »nesporazum«, pri čemer govorim seveda le v svojem imenu, v različnem pogledu: sam gledam na lik sodnika oziroma sodnice načelno-etično, Radonjić pa odgovarja kritično-realistično. 04.11.2019
dr. Marko Novak Zadeva Omerzu in ugled slovenskega sodstva Že kar nekaj časa smo priča t. i. aferi Omerzu, kjer je dolgoletni predsednik Delovnega sodišča v Mariboru v kazenskem postopku zaradi zalezovanja nekdanje ljubice. Zadeva je vsekakor večplastna, saj se v njej odpirajo vprašanja sodnikove kazenske (v petek je bila celo izdana (nepravnomočna) prvostopenjska obsodilna sodba), etične in disciplinske odgovornosti. Zoper sodnika pa se odpira nova fronta, v zvezi z zaposlitvijo sorodnice, ko ga je Ministrica za pravosodje prijavila KPK. Skratka, problemi se širijo, težave stopnjujejo, ugled in kredibilnost konkretnega sodnika pa se vse bolj pogreza v mulj, od koder ni videti vrnitve. S tem pa trpi tudi ugled kolektiva. 07.10.2019
dr. Marko Novak Formalizem ESČP

ESČP je eno izmed najpomembnejših nadnacionalnih sodišč in gotovo najpomembnejše tovrstno sodišče za človekove pravice. V tem smislu je pomembno prispevalo in prispeva k razvoju njihovega varstva. Posameznikom je zadnje upanje pri iskanju pravice, številni majhni ljudje so na tem forumu že »premagali« svojo državo, kar je bila le potrditev tistega reka, da je pravo na strani majhnih v boju zoper mogočno silo njihovega Levitana. Pa je zavoljo svojega uspeha res moralo tako zelo priprti svoja vrata?

 09.09.2019
dr. Marko Novak Kako daleč smo do branja misli? Telepatijo opredeljuje Slovar tujk kot »(domnevni) prenos misli ali volje na daljavo brez posredovanja čutil: zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.« (Verbinc 1982, 704) Pred slabimi dvajsetimi leti je avtor te definicije čutil potrebo, da v njenem začetku doda pridevnik »domnevni«, ki ga je postavil v oklepaj. Slovar tujk je namreč znanstveno delo, telepatija pa je bolj tematika mejnih, lahko bi rekli tudi parapsiholoških ved. Toda v teh dvajsetih letih se je moderna znanost temu neverjetnemu pojavu precej približala. 12.08.2019
dr. Marko Novak Mar bomo res naposled dobili pokrajine?

Na portalu IUS-INFO sem pred dnevi z veseljem prebral novico, da se ponovno obuja ideja o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Še več, ne gre le za pogrevanje ideje, ki so jo je pred časom spet premlevali že tudi drugi (npr. Predsednik republike), ampak za pravo strokovno zasnovano akcijo, ki ima svojo natančno razdelano strategijo. Zadnjo tovrstno akcijo, iz let 2007/08 pod taktirko takratnega ministra Žagarja, je prekinila gospodarska kriza. Počakati je bilo treba na konjunkturo in zdaj je res pravi čas, če že ne malce zamujamo. No, za take dolgoročne, državniške projekte enostavno ne sme biti prepozno!

 22.07.2019
dr. Marko Novak Pravni Davidi in politični Goljati Na odnos med politiko in pravom lahko gledamo z vidika ontološke diference, a tudi komplementarnosti stvarnega in normativnega: politika zagotavlja vsebinskost in dinamičnost, pravo pa obliko, regulativo ter statičnost. Za uspešno delovanje družbe je pomembno, da sta si nekako v ravnovesju. To zagotavlja stabilnost družbe. Politika je sicer vedno malce pred pravom, dinamika vedno pred statiko, življenje (npr. Bergsonov élan vital) pred normami. Vse lepo in prav, dokler se zdi politika na vajetih. Tiste najbolj čvrste, trdne družbene smernice so ustavne norme kot izraz družbene pogodbe neke skupnosti. V tem poletnem času pa imamo v Sloveniji v tem smislu težave: mislim na izvrševanje odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol in parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pravosodja v primeru Kangler. 15.07.2019
dr. Marko Novak Pretirana bojazen sodstva pred umetno inteligenco V svetovni strokovni javnosti (glej spletni portal Artificial lawyer), ki se zanima za vprašanja pravne tehnologije (legal technology), pravne analitike (legal analytics) ter predvidevanja (sodniških) odločitev (predictive justice) – vse področja povezana z umetno inteligenco, je v prejšnjem tednu odmeval 33. člen novega francoskega zakona o sodniški reformi. Ta z očitnim namenom omejevanja sodne analitike in predvidevanja sodniških odločitev kaznuje objavo statističnih podatkov o delu posameznih sodnikov s kaznijo do petih let zapora. 17.06.2019
dr. Marko Novak Poslanec na tej ali oni strani zakona? V zadnjem času slovensko javnost buri zadeva nezdružljivosti poslanca Državnega zbora (DZ) madžarske narodnosti z nekaterimi drugimi funkcijami, ki so po zakonu (ne)združljive s poslansko funkcijo. V pravnem argumentacijskem »spopadu« imamo tako na eni strani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki brani svoj zakon in svojo institucionalno vlogo v našem pravno-političnem sistemu, na drugi strani pa poslanca, ki se temu upira ob bolj ali manj glasnem pristanku naše najbolj demokratične institucije. Argumentacijsko situacijo (v tem primeru) vzpostavlja različnost mnenj in (na prvi pogled) očitno ne jasna rešitev. 27.05.2019
dr. Marko Novak Windsorska razglednica Windsor je mesto na skrajnem jugovzhodu federalne Kanade, sicer na jugozahodu zvezne države Ontario. Mesto leži na sami špici polotoka med velikima jezeroma Erie in St. Claire in se nahaja lučaj od ameriškega mesta Detroit, pri čemer obe mesti loči le reka z imenom Detroit. Mesto gosti najjužnejšo kanadsko univerzo, Univerzo Windsor, kjer sem pred kratkim gostoval kot predavatelj in raziskovalec. 20.05.2019
dr. Marko Novak ELFA 2019: Utrinki iz generalne skupščine ELFA (European Law Faculties Association) je evropsko združenje pravnih fakultet. Združuje prek 150 članic s štirih celin. Pred kratkim sem imel priložnost udeležiti se njegove generalne skupščine v Torinu. Nič posebnega sicer, a z bralci bi vendarle rad delil teme, o katerih so smo se pogovarjali predstavniki evropskih (in vse bolj tudi drugih) pravnih fakultet. In tudi osebna opažanja. Tema letošnje skupščine je bila splošna: Integration and Diversity in European Legal Education, naslovi posameznih sekcij pa za današnji čas nadvse aktualni. 29.04.2019
dr. Marko Novak Sodnotolmaška »tlaka« Delo sodnih tolmačev zaradi njihove pomembne vloge v sodnih postopkih država posebej regulira. Približno leto dni je že v veljavi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Izvedbeni podzakonski akt, ki določa tudi višino plačila za delo sodnih tolmačev, je Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ta določa fiksno ceno sodno overjenih prevodov. Znano je, da so že pred leti prevajalske agencije s svojimi dumpinškimi cenami prevodov ne le »povozile« prevajalski trg, temveč si uzurpirale tudi velik kos sodnotolmaške pogače. Vse to pred očmi države, ki naj bi dejavnost regulirala. Še več, zdi se, da je tudi država pričela tekmovati na »prostem trgu« ali pa bi vsaj rada izkoristila to »tekmovanje«. 15.04.2019
dr. Marko Novak Kam je izginila retorika v pravu? V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. 18.03.2019
dr. Marko Novak Feminizacija pravniškega poklica Pred kratkim se je v politiki in medijih ponovno obudila problematika feminizacije pravniškega oziroma sodniškega poklica. Češ da je to problem in nekateri so celo razmišljali o nekakšnih kvotah, da bi skušali doseči spolno uravnoteženost v sodstvu ali celo pri vpisu na pravne fakultete. Zgodba nikakor ni nova, vsaj za Slovenijo in njeno okolico, saj podobna razmerja obstajajo vsaj od osamosvojitve dalje, izhajajo pa že iz časov socializma. 18.02.2019
dr. Marko Novak Slovenski Sodni svet ni preprosto »sodniška samouprava« Cenim kritiko sodstva, slovenskega in drugi sodnih svetov s strani fakultetnih kolegov. Kritičnost je način, da nenehno izboljšujemo postopke, odpravljamo pomanjkljivosti in popravljamo napake. Le tako lahko napredujemo. Na ta način maksimalno podpiram tovrstno »svobodo izražanja«, še posebej strokovno, akademsko, pluralizem in trg idej, ki dela družbo boljšo, plemenitejšo. V tem istem, liberalnem duhu se tudi sam tu in tam oglasim. Tokrat malce oponiram nekaterim drugačnim mislim glede imenovanja sodnikov, češ da ni dobro, da to funkcijo izključno prevzame Sodni svet in da je za nas bolje, da ostane pri Državnem zboru. 21.01.2019
dr. Marko Novak Sodniki in politika Primer udeležbe sodnika Žirovnika, ki je bil akter v različnih kazenskih postopkih zoper bivšega mariborskega župana Kanglerja, na povolilni zabavi novoizvoljenega mariborskega župana Arsenoviča, je odprl ponoven premislek v slovenski družbi glede povezave sodnikov s politiko. Primer je še posebej pereč, ker je bil v drugem krogu županskih volitev poražen protikandidat ravno Franc Kangler. 24.12.2018
dr. Marko Novak 'Postopkovna pravičnost' v vsako slovensko vas Pred kratkim je Vrhovno sodišče v okviru svojega projekta za izboljšanje kakovosti sojenja z imenom »Postopkovna pravičnost« na svoji spletni strani v posebnem zavihku »nasodiscu« objavilo koristne pravne in druge informacije, ki so namenjene predvsem laičnim strankam na sodišču. To je vsekakor korak v pravo smer in gre s tovrstnimi dejanji le nadaljevati. To lahko le povečuje zaupanje javnosti v sodstvo, kajti javnost si poleg kakovostnega sojenja želi predvsem transparentnost delovanja sodstva, to pa bo večja razumljivost postopkov za stranke le povečevala. 26.11.2018
dr. Marko Novak EU, vladavina prava in ura resnice V prejšnjih kolumnah sem nekajkrat pisal o poljski »sagi« oziroma zdaj že nekajletni, vztrajni demontaži vladavine prava v smislu spornih reform na področju sodstva in sodnega sveta. Bolj ali manj sem tarnal nad brezzobimi bruseljskimi »atomskimi« grožnjami in kroničnim poljskim sprenevedanjem. Pa je vendarle prišla vsaj minuta, če že ne ura resnice: ENCJ je na izrednem zasedanju generalne skupščine do nadaljnjega suspendiral članstvo poljskega sodnega sveta v tej organizaciji. 01.10.2018
dr. Marko Novak Nova vlada in sodstvo V razmeroma kratki zgodovini naše države se je po vsakih volitvah z novo vlado in novimi ministri zgodovina posameznih resorjev pričela pisati na novo. Navadno je nov minister ali ministrica prinesla svoj »ego« in pričela z reformami – tudi tam, kjer te niso bile potrebne ali vsaj niso bile dobro domišljene. To je stroki povzročalo probleme, saj so se mnoge reči pričele postavljati na novo, kar je rutinsko, vsakodnevno delo le upočasnilo, pri tem pa na daljši rok ni prineslo kakšnega napredka. 03.09.2018
dr. Marko Novak Ob koncu mandata Pred nekaj dnevi se mi je izteklo šestletno obdobje članstva, pri čemer sta zadnji leti pomenili tudi predsedovanje Sodnemu svetu RS. Šest let je kar dolgo obdobje, v katerem se marsičesa nabere. 09.07.2018
dr. Marko Novak Incident na Vrhovnem sodišču in ugled sodstva V zvezi s trenutno afero »vrhovni sodnik Zobec v. pravosodni policist«, ki zanima ne le pravosodje, temveč tudi splošno javnost, naj pristavim še pisker osebnih pogledov na ta »napad« ali incident, kakor koli bi ga že kdo imenoval. Četudi neposredno ni kaj veliko prispeval k ugledu sodstva v javnosti, prej obratno, vendarle menim, da je bil koristen, saj je razkril ali obelodanil določene zadrege, kjer imamo še možnosti za napredek. 11.06.2018
dr. Marko Novak Bureki, fotokopirci in ustavni organi 2.0 Približno eno leto je že, ko je bil sprejet nov Zakon o sodnem svetu, ki je Sodnemu svetu naložil nove zadolžitve, ta pa je še vedno svetlobna leta daleč od pridobitve novih, predvsem večjih prostorov, ki bi omogočili normalno izvrševanje vseh njegovih dosedanjih in novih pristojnosti. 14.05.2018
dr. Marko Novak Je Slovenija varna pred populizmom? Neposredno po udeležbi na mednarodni delavnici z naslovom The Rule of Law, Populism and Militant Democracy, ki sta jo organizirala kolega Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič s Fakultete za državne in evropske študije v baskovskem kraju Oñati, razmišljam o možnosti populizma poljskih ali madžarskih dimenzij v naši domovini. K tem razmišljanjem sta me spodbudila omenjena kolega, pa še vsi drugi udeleženci delavnice (njen povzetek bo izšel v Pravni praksi). 16.04.2018
dr. Marko Novak Zablode poljske »Bele knjige« Politično uničevanje neodvisnosti poljskega sodstva in tamkajšnjega sodnega sveta se navkljub opozorilom EU glede možnih sankcij le še nadaljuje. Po izvedenih zadnjih reformah, s katerimi je tudi neodvisnost sodnega sveta dokončno padla, saj so mesta razrešenih članov in članic zasedli dokazani simpatizerji in politični zavezniki vladajoče stranke, je novi premier Poljske izdal t. i. Belo knjigo, ki je na 94 straneh namenjena pojasnjevanju drugim državam EU glede potrebnosti reform sodstva v luči grozeče »atomske bombe« Evropske komisije. 12.03.2018
dr. Marko Novak Ob otvoritvi novega sodnega leta Spet se otvarja novo sodno leto in to je vsekakor priložnost za besedo ali dve o preteklem in letu, ki sledi. Splošno je mnenje, že nekaj zadnjih let, da slovensko sodstvo napreduje, saj o tem nenazadnje pričajo številke, statistika torej, ki naj bi – v nasprotju s človekom – bila bolj objektivni pokazatelj stanja. Za razliko od nejevernih Tomažev, ki obstajajo v vsaki družbi, in zdi se prav, da so, da nas vseskozi opozarjajo, nam gledajo pod prste, in da tudi zategadelj, ker jim želimo dokazati, da se motijo, napredujemo – v napredek verjamemo vsi gradniki slovenskega sodstva: od Vrhovnega sodišča, Ministrstva za pravosodje in Sodnega sveta. Evropa pa temu prikimava. To bi lahko rekli tudi za leto 2017. 21.02.2018
dr. Marko Novak Brexit, britanski sodniki in ENCJ Evropska mreža sodnih svetov (angleško European Network of Councils for the Judiciary (ENCJ) je seveda združenje sodnih svetov držav članic Evropske unije. Staro je približno štirinajst let, danes pa kar okoli 80 odstotkov njegovega proračuna pokriva Evropska unija. To pomeni, da je tudi Evropska komisija zelo zainteresirana za njegovo delovanje, kar združenju postopoma veča veljavo v ustavnopravnem prostoru Evropske unije. Glede na Brexit, ki naj bi se dokončno zgodil marca 2019, se zastavlja vprašanje prihodnosti članstva »sodnih svetov« Združenega kraljestva v ENCJ. 12.02.2018
dr. Marko Novak Medijski sodnik »Naša« projektna skupina ENCJ, ki se ukvarja s projektom z naslovom 'Javno zaupanje in podoba sodstva v javnosti', je v polnem zagonu. Od sodnih svetov, ki so člani te evropske oziroma EU mreže, smo že dobili odgovore na vprašalnik, ki smo ga pred časom sestavili skupaj, ki jih še preučujemo in na podlagi katerih bomo pripravili poročilo. Pri tem se bomo usmerili na nekakšen idealen model komuniciranja sodstva z mediji oziroma na najboljše prakse, ki obstajajo v EU. Poleg držav, kot sta Danska, Norveška, tu predvsem prednjači Nizozemska in njeni t. i. medijski sodniki. 15.01.2018
dr. Marko Novak Stari dobri mož in sodstvo Zopet je prišel čas, takole proti koncu leta, ko delamo obračune glede preteklega leta in hkrati tudi načrte za naprej. Ko ti načrti niso vedno odvisni samo od nas in tudi ne povsem od racionalno-empiričnega oziroma kavzalnega sosledja dogodkov, potem jim pravimo želje. In te so še posebej imenitne v adventnem času. Te želje so lahko osebne, intimne ali tudi poklicne, če pa je funkcija nepoklicna, potem bi lahko bile tudi – častne. In, če bi stari dobri mož lahko kaj pomagal, kaj bi lahko v prihodnjem letu zaželeli sodstvu? 11.12.2017
dr. Marko Novak Kdo si želi močnejši Sodni svet? »Psi« smo lajali na vse grlo, »karavana« pa je šla – preprosto – dalje ...

Tako bi lahko na kratko označil »materialno« okrepitev funkcije našega Sodnega sveta. Ob vseh simbolnih dosežkih, kot je novi Zakon o Sodnem svetu, po katerem je Sodni svet postal samostojni proračunski uporabnik, prevzel disciplinske postopke, itd., itd. …, je Goljat namenil Davidu dejansko povečanje finančnih sredstev v vrednosti avtomobila višjega cenovnega razreda (govorimo o najmanjši možni šestmestni številki). Pa naj si zdaj slednji iz tega naredi »pračo«. 13.11.2017
dr. Marko Novak Poljski mlini in madridske furije Po vetu poljskega predsednika na prejšnji zakon o sodnem svetu, s katerim bi se bistveno znižala merila neodvisnosti tamkajšnjega sodnega sveta in sodstva na sploh, prihaja predsednik Duda z novim predlogom na tem področju. Je zdaj rešitev kaj boljša z vidika neodvisnosti sodstva in sodnega sveta? Imate prav: prav nič! Tako lahko rečemo, da je volk sicer za hip zamenjal dlako, svoje volčje narave pa nikakor ne. 16.10.2017
dr. Marko Novak Simbolni pomen prostorov neke institucije V družbeni skupnosti imajo skupni družbeni simboli seveda velik pomen. Med drugim nosijo v sebi vrednost, ki jim jo pripisujejo pripadniki te družbene skupnosti, ki to vrednost projicirajo v takšen simbol. Tako je tudi v državi kot eni pomembnejših oblik družbene skupnosti. Najpomembnejši državni simboli so tudi ustavna materija: tako vsaj zastava, grb, himna. Ti simboli so pomemben kohezivni material neke državne skupnosti. V določenih izrednih situacijah jih državljani jemljejo tako resno, da zanje celo žrtvujejo svoja življenja. 18.09.2017
dr. Marko Novak Boj za »drobtine« Čez slabe tri mesece, natančneje 20. novembra, se prične uporabljati novi Zakon o Sodnem svetu. To je v simbolnem smislu gotovo korak naprej, saj med povečanjem pristojnosti tega ustavnega organa, prinaša tudi določbo, ki organ umešča med neposredne proračunske porabnike. Zasluga za to gre najprej svetu samemu, ne le sedanji sestavi, temveč tudi našim predhodnikom, ki že leta bijemo boj za večjo (finančno) neodvisnost. Je pa trenutna vladajoča politika, tudi s sodelovanjem opozicije, predvsem Ministra za pravosodje, ki je res imel posluh za te zadeve, omogočila, da smo te dolgoletne težnje tudi spremenili v stvarnost. Vsakemu je namreč jasno, da če nimaš finančne neodvisnosti, potem je tudi dejanska neodvisna lahko precej pod vprašajem. 04.09.2017
dr. Marko Novak Porotništvo kot simbol demokratičnega sojenja Porotništvo izhaja iz same zibelke demokracije. Kdo se pri tem ne bi spomnil Helieje, najvišjega sodišča v demokratičnih Atenah, ki je bilo porotno? Pa zagona v smeri uvajanja porotnih sodišč v Evropi po francoski revoluciji, ko so se razsvetljenski miselni velikani zgledovali po demokratični Angliji. Porotništvo je postalo popularno tudi pri mladih postsocialističnih demokracijah v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani pa so totalitarni sistemi po celinski Evropi vsi po vrsti bili temu nenaklonjeni in so porotništvo odpravljali. 21.08.2017
dr. Marko Novak Precedens in trmasta celina Že pred kakšnimi petnajstimi leti sem bil tudi sam eden tistih, ki so napovedovali vzpon pomena precedensov oziroma sodne prakse tudi na evropski celini. To se je resnici na ljubo tudi zgodilo, toda vendarle se zdi, da se je zadeva nekje ustavila. Smo namreč svetlobna leta daleč od tega, da bi se tudi na naši celini uveljavila doktrina stare decisis v vsej svoji razsežnosti. 07.08.2017
dr. Marko Novak Piškavi legalizem ali resna stvar? V zadnji kolumni z naslovom 'Legalistična naivnost' kolega Avbelj ponovno uperi svojo kritično puščico v slovensko sodno samoupravo oziroma Sodni svet, kot da je to eno in isto. Sam sicer vidim zadeve drugače, a cenim njegovo kritičnost, saj je to prepotrebni input, da napredujemo in stvari izboljšujemo. A četudi v prejšnjih poskusih njegovi tovrstni izstrelki niso ravno zadeli v črno, je zdaj, vsaj v jedru svojega pisanja zadel naravnost v sredico. Čestitam! Gre za tezo, da je (optimistični) legalizem naiven. 24.07.2017
dr. Marko Novak »Blišč« in beda prisedniškega sistema Ob zadnjih zapletih na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sta v kazenski zadevi Popović odstopili dve porotnici in posledično grozi zastaranje zadeve, se mi zdi dobra priložnost za ponovni razmislek o ustreznosti našega sistema prisedništva. V človeškem smislu sicer nekoga, ki mu resno grozijo, povsem razumem in ga ne obsojam, tudi ob takšnem drastičnem ukrepu, kot je odstop, toda vprašati se je treba, ali je tudi sistemsko vse v redu urejeno, da do takšnih zapletov ne bi prihajalo. Zanima me torej širši pogled na ta institut. 10.07.2017
dr. Marko Novak Novi izzivi slovenskega sodstva Glede na podatke domačih in evropskih institucij (predvsem Evropske komisije in ESČP) je nesporno, da slovensko sodstvo napreduje. Da pa ta napredek ni povsem linearen, je zaslužnih več dejavnikov, na katere sodstvo vedno nima neposrednega vpliva. Med takšne dejavnike lahko spada večji ali manjši proračun za sodstvo (ta v zadnjih letih pri nas pada), spremembe zakonodaje, družbena dinamika glede vlaganja predlagalnih aktov in pravnih sredstev, navsezadnje tudi stopnja normativne integracije v družbi. Na nekatere dejavnike pa sodstvo lahko vpliva samo: npr. na storilnost, kakovost sojenja, lastno organizacijo itd. 26.06.2017
dr. Marko Novak Evropsko sodstvo - žilavo in prožno Od 7. do 9. junija je v Parizu potekala generalna skupščina Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ). Rdeča nit tokratnega zasedanja je bila resilient justice, kar se je več kot primerno odrazilo tudi v t. i. Pariški deklaraciji kot skupnemu dokumentu te mreže, ki po eni strani pomeni nekakšno črto, potegnjeno pod preteklo leto, po drugi strani pa začrtanje smernic za naprej. 12.06.2017
dr. Marko Novak Epistokracija? V času porasta političnega populizma bodisi v ZDA (zmaga Trumpa) bodisi v Evropi (Poljska, Madžarska, Turčija, da ne omenjam vzponov politične moči desnih populistov v Zahodni Evropi) se mrzlično iščejo ter premlevajo ideje, ki bi pomenile intelektualno protiutež populizmu. Poenostavljeno rečeno je populizem lahko lev ali desen, tudi sredinski, njegova glavna ideja pa je, da gre za upor zatiranih, nekorumpiranih »navadnih« državljanov zoper privilegirane (in pogosto tudi skorumpirane) elite. Populist, populističen seveda izhaja iz lat. izraza populus, kar pomeni ljudstvo. Populistična demokracija je tako demokracija »navadnih« ljudi in se zdi odgovor na slabosti liberalne demokracije. 29.05.2017
dr. Marko Novak ZSSve Pa je bil sprejet, Zakon o sodnem svetu (ZSSve) namreč! V nekaj dneh prične veljati, uporabljati pa se bo pričel čez dobrih šest mesecev. Dozorel je torej trenutek, ki se je resnici na ljubo pripravljal vrsto let.  15.05.2017
dr. Marko Novak ELFA Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos. 24.04.2017
dr. Marko Novak Starost sodnikov Ob zadnjih predlogih Predsednika države in imenovanjih v Državnem zboru ustavnih sodnikov, od katerih so kar trije od devetih (iz zadnjih dveh imenovanj) stari le nekaj čez 40 let, se je v javnosti zastavljalo vprašanje primerne starosti za (ustavnega) sodnika. Seveda je tu težko posploševati, saj je tudi kakšen mlajši sodnik lahko tudi »zrelejši« od sicer po letih starejšega sodnika, kajti vemo, da nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, nekateri pa nikoli. 27.03.2017
dr. Marko Novak ARS in sodno varstvo Danes se zdi, da so – vsaj v razvitem svetu – različne metode alternativnega reševanja sporov (ARS) že dosegle svetovni uspeh. (V nerazvitem svetu pa so najbrž že vseskozi prisotne in je prej problem na drugi strani – dovolj razvitega sistema klasičnih pravnih oziroma sodnih postopkov.) Če so metode ARS postajale moderne v anglo-ameriškem svetu že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so celinsko Evropo dokončno osvojile nekoliko kasneje. 20.03.2017
dr. Marko Novak Zakon o Sodnem svetu v parlamentarni delavnici Po večletnih razpravljanjih in velikih pričakovanjih je predlog zakona o Sodnem svetu tam, kjer mu je mesto: v Državnem zboru, in sicer v drugem branju. Tako v predhodnih mnenjih strokovne javnosti kot v prvem branju med splošno razpravo v parlamentu, je bilo povsem jasno, da ga ni, ki bi nasprotoval temu, da Sodni svet naposled dobi svoj zakon. 27.02.2017
dr. Marko Novak Prihodnost pravnega izobraževanja Ob letošnjih informativnih dnevih, ob koncu minulega tedna, si ne morem kaj, da ne bi malce razmislil o trenutnem in prihodnjem izobraževanju na pravnih fakultetah v Sloveniji in drugod po svetu.

 13.02.2017
dr. Marko Novak Pravosodna mazurka Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj naprej lomasti po poljskem pravosodju in pri tem kot tank pušča za seboj izmaličene vrednote in načela zahodnega liberalno-meščanskega prava. Tokrat se je lotila tamkajšnjega sodnega sveta (t. i. Krajowa rada sadownictwa – v nadaljevanju KRS), in sicer je pred vrati reforma, ki se je resnici na ljubo tamkaj že dolgo napovedovala. 30.01.2017
dr. Marko Novak Zasebna vojna »družine«* Novak Odzivam se na komentar oziroma kolumno novinarke Ranke Ivelja v Dnevniku z naslovom »Petelinji boji ali kako pozabiti na plagiat« z dne 5. 1. 2017. Pišem predvsem kot profesor prava in dekan Evropske pravne fakultete. Nesmiselno je vpletati Sodni svet in njegove članice ter člane, saj nimajo prav nič s tem, razen koliko ima nekdo jasen namen diskreditacije ne le mene, temveč tudi tega organa.** 16.01.2017
dr. Marko Novak Odpiranje sodstva Ob koncu iztekajočega se 2016 je v javnosti zaokrožila novica o spremembi Sodnega reda s strani Ministra za pravosodje, ki omogoča snemanje oziroma fotografiranje sodnikov v določeni fazi pred in po glavni obravnavi, kar prej po Sodnem redu ni bilo dovoljeno. Gre le za enega izmed ukrepov, s katerimi želi Minister, kot po funkciji »zadolženi« za uvajanje novitet v pravosodju, malce posodobiti delovanje slovenskih sodišč. To so majhni koraki, a z veliko simbolno vrednostjo. 03.01.2017
dr. Marko Novak Cui bono? Ob nedavni javni predstavitvi očitkov glede ene izmed mojih knjig (Dnevnik TV Slovenije dne 11. 12. 2016) sem cenjenemu bralstvu mojih pisanj vsekakor dolžan pojasnilo. Tu pišem predvsem kot profesor prava in dekan, tudi v mednarodnem prostoru vse bolj prepoznavne Evropske pravne fakultete. (Sodni svet je – ob moji izločitvi iz debate – sicer posebej odgovoril na te očitke novinarjem, ki so se za to zanimali.) 19.12.2016
dr. Marko Novak Politični glamur in mediji Vloga medijev kot »četrte veje oblasti« v sodobni demokraciji je izjemno pomembna. Ti lahko delujejo kot »četrta veja« le, če so neodvisni: če delujejo v splošno javno korist kot servis državljanov in civilne družbe. Če pa so podaljšek strankarske politike oziroma njeno trobilo, potem te funkcije zagotovo ne zmorejo odigrati kakovostno. Kot četrta veja oblasti naj bi mediji bili na strani tistih, ki oblast omejujejo, da ta svojih pristojnosti ne zlorablja. Če mediji to zaznajo, morajo na to opozarjati in terjati odgovornost. 05.12.2016
dr. Marko Novak Skupščina včeraj, zdaj in za vsak slučaj Nedavni zaplet z imenovanjem višjega sodnika Karakaša na mesto vrhovnega sodnika na Vrhovno sodišče RS v Državnem zboru je še enkrat pokazal, kako sta naša ustavna ureditev, da sodnike na predlog Sodnega sveta voli Državni zbor, kot tudi zakonska, ko sodnike na mesto vrhovnega sodnika imenuje Državni zbor, napačni. Pa saj o tem že vrabci čivkajo, kajti ustavnopravna stroka na to opozarja že več kot dvajset let. 21.11.2016
dr. Marko Novak Kršitve človekovih pravic in zavajanje javnosti Danes so človekove pravice in njihovo varstvo ena od osrednjih vrednot modernih ustavnih pravnih sistemov. V sistemih ustavnih demokracij jim ob bok lahko postavimo kvečjemu še načeli pravne države in demokracije. Slovenska Ustava jih v normativnem besedilu ustoličuje (šele) v 5. členu, vendar nikakor ne smemo pozabiti, da so kot izhodišče naše ustavnosti že predmet ureditve v preamubli, takoj za deklarirano samostojnostjo in neodvisnostjo naše republike. 07.11.2016
dr. Marko Novak Nevarno razmerje: politika nad Sodnim svetom S pričujočim pisanjem se odzivam na kolumno cenjenega kolega Jerneja Letnarja Černiča z naslovom Med Scilo in Karibdo, objavljeno na portalu IUS-INFO pred dobrim mesecem dni. Če lahko na kratko povzamem, je kolega zatrjeval, da je trenutna ustavna ureditev, po kateri sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta – četudi je ta ureditev svojevrstna v Evropi – povsem primerna za naše trenutne razmere. Kolega se sicer strinja, da takšno razmerje ne bi bilo upravičeno, če bi šlo za razvito demokracijo, da pa je to smiselno in potrebno v situaciji slovenske post-socialistične realnosti, kjer potreben takšen nadzor tudi nad delovanjem Sodnega sveta. 24.10.2016
dr. Marko Novak Turški »med« za pravne filozofe IVR je med pravnimi teoretiki znana kratica za ugledno svetovno združenje pravnih filozofov (Internationale Vereinigung für Rechts- und Sozialphilosophie), ustanovljeno v začetku 20. stoletja. To pa danes poleg nemške kratice -- zaradi svetovne prevlade angleščine -- vse bolj uporablja svoje polno ime v angleščini: International Association of Legal and Social Philosophy. Članica tega združenja je tudi Slovenija in nekateri njeni pravni filozofi. 10.10.2016
dr. Marko Novak Osamljeni jezdeci slovenske sodne apokalipse Prejšnji teden je javna kritika odločitve Sodnega sveta, da ne izreče pozitivnega mnenja nobenemu izmed obeh kandidatov za predsednika Vrhovnega sodišča, dodobra razburkala slovenski javni prostor. Pravzaprav sta bili obe kritiki iz časnika Finance del »nadaljevanke« ali »žajfnice« v smislu javnega kritizerstva, ki dobiva že svoje podlistke, in ni le kritika posameznih segmentov npr. slovenskega sodstva, ampak je mnogo več od tega. 26.09.2016
dr. Marko Novak Dosmrtni zapor v zgodovino? Po (le) nekaj letih primata najhujše izmed kazenskih sankcij v naši državi kazen dosmrtnega zapora zdaj, s prihajajočo novelo kazenskega zakonika, očitno roma na smetišče zgodovine. Predloga novele si žal še nisem uspel prebrati, zadevo bolj spremljam v medijih. O tem se razpisujejo različni novinarji, kar me ne čudi, saj gre za prvovrstno politično in sploh družbeno vprašanje. 12.09.2016
dr. Marko Novak Volitve sodnikov – mora Slovenija ostati evropska izjema? Kolega Letnar Černič v svoji zadnji IUS-INFO kolumni z naslovom »Kako izvoliti sodnike?« polemizira z mojo predstavitvijo predloga Sodnega sveta, po katerem naj bi pri ustavni določbi o volitvah sodnikov po novem Predsednik republike nadomestil Državni zbor. Kolega summa summarum nekako meni, da naša družba in ožja pravna kultura še nista »zreli« za takšno (radikalno) spremembo in da je zatorej bolje, naj ostane, kot je. Za svoje stališče navede kar nekaj argumentov, na katere bom odgovoril in jih – upam da – uspešno ovrgel. 29.08.2016
dr. Marko Novak Populizem in sodstvo Populizem je na pohodu. Predvsem v Evropi, pa tudi širše. To ugotavljajo različni tuji in domači strokovnjaki. Poglejmo razmere na Poljskem, v Združenem kraljestvu, tu je Turčija, pred časom tudi Madžarska, delno Slovaška, razna sicer manjšinska gibanja v Franciji, na Nizozemskem. Pa seveda figura Trumpa in cirkus okoli njegove predsedniške kampanje v ZDA. 16.08.2016
dr. Marko Novak Turški »cunami« Po nedavnem neuspelem poskusu državnega udara – po domače »puča«, v katerega nenačrtovanje s strani Erdogana se kar ne morem prepričati, smo vsakodnevno priča raznim čistkam – če sem ciničen – približno nekaj malo manj kot polovice Turčije, ki Erdoganu nasprotuje. V enem prvih zamahov po uradnem propadu puča je bilo na vrsti sodstvo – v številkah, ki jim demokratična Evropa kar ne more verjeti. V smislu: odstranili smo neubogljive sodnike, zdaj pa bomo našli ubogljive. 01.08.2016
dr. Marko Novak Poljsko sodstvo v nevihti Posledice politične krize oziroma krize pravne države na Poljskem se nanašajo v precejšni meri predvsem na sodstvo. Pri tem ekscesi majoritarne demokracije rušijo koncept ustavne demokracije. Pod velikim pritiskom je ustavni tribunal, katerega sodbe izvršilna oblast (tj. predsednik republike in vlada) že več mesecev noče objaviti in jih kot takšne ne priznava. Predsednik republike je tudi zavrnil zaprisego treh novih ustavnih sodnikov, ki jih je izvolil parlament. 18.07.2016
dr. Marko Novak Navidezna moč slovenskega Sodnega sveta Pri pogovorih o prihajajočem Zakonu o Sodnem svetu tisti, ki se (na glas ali po tihem) bojijo prevelikih kompetenc Sodnega sveta, vlečejo na dan -- za svoj nasprotujoči argument -- podatek iz dokumenta EU Justice Scoreboard, kjer posebna tabela (ne lestvica!) prikazuje primerjavo med pristojnostmi različnih sodnih svetov v okviru EU. Tam »menda« med 21 sodnimi sveti na prvi pogled zgleda, da po obsegu svojih pristojnosti zaseda slovenski Sodni svet kar visoko šesto mesto v EU. To naj bi kazalo na to, da njegovih kompetenc nikakor ne gre krepiti, saj je že zdaj zelo močna institucija – vsaj primerjalnopravno gledano. 04.07.2016
dr. Marko Novak Nikakor ministra v Sodni svet! Z napovedjo Ministra za pravosodje na zadnjih Dnevih slovenskega sodstva, da kani »odpeljati« imenovanje sodnikov iz hrama demokracije ven, se je tudi javno odprla debata o tem, kaj naj bo temu alternativa. To za Sodni svet nikakor ni bilo presenečenje, saj smo pred časom, po nekaj zaporednih zapletih pri imenovanju novih sodnikov ponovno opozorili na težavo iz te Pandorine skrinjice. Minister je bil politično dovolj pogumen, da je temu problemu prisluhnil in ga želi tudi rešiti. 20.06.2016
dr. Marko Novak Prestrašena slovenščina V zadnjih dneh smo pogosto priča javnem negodovanju ob spremembah Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki je bil sprejet na Vladi in ga zdaj čaka procedura v Državnem zboru. Ena od sprememb, ki je bila do zdaj najbolj kritizirana, je odpiranje vrat poučevanju v tujem jeziku na naših visokošolskih ustanovah. Ker je danes glavni tuji jezik angleščina, seveda v angleščini. 06.06.2016
dr. Marko Novak Sodni svet in pravno varstvo Nobena skrivnost ni, da se pripravlja Zakon o Sodnem svetu Republike Slovenije, za kar si Sodni svet prizadeva že vrsto let. Tudi ni nikakršna skrivnost, da Sodni svet ni zadovoljen s trenutnim pravnim varstvom zoper njegove odločitve, kar seveda pomeni tožbo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Čemu nezadovoljstvo? O tem smo sicer že večkrat javno spregovorili, a naj na kratko povzamem. 23.05.2016
dr. Marko Novak Zaupanje v sodstvo in njegova širša kultura Slehernik bi se najbrž strinjal, da je v neki vzorni pravni kulturi, ki sloni na visoki ravni zaupanja med prebivalci neke države in ustanovami te (pravne) države, zaupanje v sodstvo eno od najpomembnejših elementov v razmerju med »vladajočimi« (tj. državno oblastjo, ki jo v tem segmentu predstavlja sodstvo) in »vladanimi«. V Sloveniji, ki vendarle (še) ni najbolj vzorna pravna država in tudi ne država kakšnega visokega zaupanja v gornjem smislu, je zaupanje državljanov v oblast – in v tem smislu tudi v sodstvo – pregovorno nizko. 09.05.2016
dr. Marko Novak Anonimne prijave Anonimne prijave, tj. (praviloma) pisne vloge, ki se pošljejo nekemu organu, ne da bi prijavitelj ali več prijaviteljev razkrilo svoje identitete, niso institut formalnega postopkovnega prava. Niti v sodnih ne v upravnih postopkih. Zato v teh postopkih romajo v koš, saj jih sploh ni mogoče dopolniti. Njihova največja pomanjkljivost je namreč elementarna: prekršeno je temeljno postopkovno načelo kontradiktornosti ali enakosti orožij iz 22. člena Ustave RS. Nekdo je »obtožen«, dana je prijava, ne vemo pa, kdo je prijavitelj, da bi takšno prijavo lahko preverili. Tako se »obtoženi« niti braniti ne more, saj ne ve, kdo ga je obremenil. 25.04.2016
dr. Marko Novak Teater črkobralskega absurda Kolega Teršek je pred časom na tem istem spletnem portalu napisal pravi »venček« pravnoformalističnih absurdov, s katerimi je v glavnem kritiziral postopanje slovenskega uradništva v zadevah »majhnih« ljudi. Tu sicer pišem o nečem drugem, o javnih aktualnih temah, skupna rdeča nit pa je kritika pravnega formalizma oziroma t. i. črkobralstva, ki vsakemu razmišljujočemu pravniku bržkone naježi lase. 11.04.2016
dr. Marko Novak Zastave, Peter Prevc in posocialistična pravna zavest Mantra je že, da smo glede spoštovanja pravne države še vedno v nekakšni tranziciji: iz socialistične v moderno meščansko pravno ureditev. Seveda smo po osamosvojitvi ter vstopu v EU večino svojega prava prilagodili modernemu evropskemu pravu in v ta namen tudi posodobili svoje institucije pravne in demokratične države. Tega ne gre zanikati in narejeni so bili nekateri pomembni koraki. A problem, da za zahodnimi in severnimi sosedi zaostajamo (tudi) v pravnem smislu je v tem, da spremenjenemu pozitivnemu pravu nismo dovolj prilagodili tudi naše kolektivne pravne zavesti kot dela širše pravne kulture. 29.03.2016
dr. Marko Novak Konj ali traktor, a vselej pred vozom! Odzivam se na zadnjo kolumno cenjenega kolega dr. Mateja Avblja z naslovom »Voz pred konjem«. V njej je polemiziral z mano in dr. Letnarjem Černičem, ki sva bila kritična do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi »Barbara Zobec za ločena mnenja na Vrhovnem sodišču«. Avbelj je kritiziral najin 'vsebinski' pravni voluntarizem, ki da za ceno uveljavitve pravne vsebine žrtvuje 'formo' procesnih predpostavk (za pričetek konkretne presoje po 156. členu URS), kar bi bila, če bi Ustavno sodišče to sprejelo, po njegovem mnenju eklatantna kršitev pravne države. 14.03.2016
dr. Marko Novak Zamujena priložnost Pred par dnevi je v javnosti odmeval sklep Ustavnega sodišča št. U-I-69/15, s katerim je to sodišče zavrglo zahtevo vrhovne sodnice Barbare Zobec za presojo ustavnosti 115. člena ZKP, ki predpisuje, da je »posvetovanje in glasovanje (pri sprejemanju odločitev sodišča, ki sodi v senatni sestavi) tajno.« Vrhovna sodnica je v neki zadevi odklonila podpis posvetovalnega zapisnika, saj se ni strinjala z mnenjem večine v senatu, saj naj bi omenjena zakonska določba posegala v ustavno načelo neodvisnosti sodstva. 29.02.2016
dr. Marko Novak Še o ločenih mnenjih vrhovnih sodnikov Montesquieu je v svojem najslavnejšem delu iz leta 1748 zapisal: »V monarhijah prevzamejo sodniki funkcijo arbitrov: skupaj razpravljajo, si izmenjujejo mnenja, sklepajo dogovore, prilagajajo svoja mnenja glede na mnenja drugih; manjšinska mnenja se vtkejo v večinska. Toda to ni v naravi republike.« 15.02.2016
dr. Marko Novak Država (ne)zaupanja Glede na številne dandanašnje pravne in politične diskusije v evropskem prostoru se danes evropske države delijo na države precejšnega zaupanja (high-trust countries) in države nizkega zaupanja (low-trust countries). Glavni kriterij te delitve je zaupanje ali pač ne v vladajoče elite v širšem smislu oz. nosilce oblasti ali vodilnih funkcij v smislu tega, ali prebivalci tem zaupajo oz. ali jim lahko zaupajo, ker utemeljeno pričakujejo, da bodo to pričakovanje izpolnili. 01.02.2016
dr. Marko Novak Ločena mnenja vrhovnih sodnikov in enotna sodna praksa Z velikim zadovoljstvom sem pred dnevi v časopisju prebral novico o nameri, da Ministrstvo za pravosodje ob reformi kazenskega postopka v ZKP uvede tudi ločena mnenja za vrhovne sodnike v posameznih zadevah. To je v meni vzbudilo upanje, da se reforma pravosodja premika v pravo smer. Da bomo korak za korakom posodabljali naš pravosodni sistem, ki se – v primerjavi z zahodom in severom Evrope – vendarle zdi še preveč okostenel. Morda pričakujem preveč, a vendarle se to zdi vsaj signal, poskus, da se še preveč formalistično in v toge uradniške vzorce ukalupljeno pravosodje premakne naprej. 18.01.2016
dr. Marko Novak Sodstvo in politika Ob koncu leta, v katerega smo pravkar vstopili, bomo praznovali četrt stoletja obstoja Ustave naše samostojne države. Ob takšni priložnosti se navadno ponudi priložnost za premislek o upravičenosti ali smiselnosti njenih določenih delov. V mislim imam člena 133 in 166, ki sodnikom in ustavnim sodnikom izrecno prepovedujeta članstvo v 'organih' političnih strank – in jim s tem implicitno dovoljujeta »običajno« članstvo v političnih strankah. 04.01.2016
dr. Marko Novak Satira in blatenje sodnice 2 Nadaljujem svojo prejšnjo kolumno predvsem kot odziv na nekatere nove, v glavnem proti - argumente na moje pisanje, ki so se pojavili v teh dveh tednih in ki bi utegnili zanimati tudi javni prostor. Tu mislim predvsem na argument cenjenega kolega, ki se mu zdi (še posebej morebitni kazenski) pregon satirika v takšni situaciji povsem zgrešen, pa tudi argument neke angleške višje (upravne) sodnice na Upper Tribunal v Londonu (Oddelek za imigracijo in azil). Ta je celo poudarila, da so angleški sodniki izjemno omejeni glede možnosti odzvati se na neko medijsko poročanje, kaj šele na nekakšno satiro. 21.12.2015
dr. Marko Novak »Satirično« blatenje sodničine odločitve V poplavi takšne ali drugačne javne kritike sodstva in sodnikov, ki je danes prej vsakdan kot redkost, smo bili pred dnevi priča »izpadu« voditelja sicer (vsaj meni) simpatične satirične oddaje na Planet TV. Voditelj oddaje, sicer naš znani komik, je »kritiziral« mariborsko sodnico, ki jo je omenil z resničnim imenom in priimkom!, zavoljo njene menda napačne odločitve v nekem lokalno precej odmevnem kazenskem primeru. 07.12.2015
dr. Marko Novak Argument večine v sodstvu V naši laični in strokovni javnosti še vedno odmeva odločitev Ustavnega sodišča, ki je omogočila referendum o noveli ZZZDR glede spremembe definicije zakonske zveze. O sami vsebini odločitve tu ne bom podrobneje razpravljal, naj na splošno le nakažem, da se mi po vsebini zdi prepričljiva in sem eden tistih, ki jo podpiram. Sicer pa me tu bolj zanima sistemski vidik t. i. argumenta večine, ko gre za njegovo uporabo v sodnih postopkih. 23.11.2015
dr. Marko Novak Ustavna sodna reforma 2016 Z zanimanjem sem spremljal govor Ministra za pravosodje ob letošnjem Dnevu pravosodja, kjer je za naslednje leto, torej 2016, napovedal pravi pravosodni zakonodajni horuk. V tem sklopu sem se še posebej razveselil že dolgo napovedanega zakona o Sodnem svetu, pozitivno pa je vznemirila tudi napoved nekaterih ustavnih sprememb glede sodstva. Nekatere ideje glede ustavne sodne reforme pa sem žal sprejel s kislim obrazom. 09.11.2015
dr. Marko Novak Ograja kot simbol V teh težkih dneh de facto izrednega stanja na domala koridorju med našo južno in severno mejo se takšnemu ali drugačnemu razmišljanju o trenutni migrantski problematiki ne da izogniti. Ob tem se nekateri naši rojaki neutrudno borijo »na fronti«, drugi sestankujejo in mrzlično iščejo rešitve, spet tretji skušamo vse to razumeti. 26.10.2015
dr. Marko Novak Sodstvo in mediji Podoba slovenskega sodstva v domači javnosti je precej klavrna. To se tudi kaže na različnih (mednarodnih) lestvicah zaupanja naših prebivalcev v domača sodišča. Navsezadnje nas tudi mediji nenehno zasipajo z raznimi, v glavnem izključno slabimi zgledi iz sodstva in po eni ali dveh razveljavitvah »velikih« sodnih zgodb že skličejo »izredno« televizijsko sejo o brodolomu slovenskega sodstva. Tudi »uradni« in tako profesionalni mediji zavzeto prodajajo gledalcem, bralcem in poslušalcem kakšno »podtaknjeno« zgodbo o Sloveniji kot največji kršilki človekovih pravic v celem Svetu Evrope. 12.10.2015
dr. Marko Novak Služenje normi Pravnice in pravniki smo predvsem zavezani pravnim normam. Ko so te (pravne) norme ustavne norme, zakonske norme, norme pravičnosti itd., jih lahko zapišemo z veliko začetnico (tj. Norma). Po izrazom »norma« (tj. z malo začetnico) pa je še posebej sodnikom (v njihovem žargonu) znano nekaj drugega, veliko manj svečanega in bolj »turobnega«: t. i. številčna norma, ki prek meril Sodnega sveta določa kakovost dela sodnic in sodnikov glede ocene njihove službe. Za nesodnike enostavno povedano, »norma« pomeni minimalno število sodb neke vrste, ki jih mora neka sodnica oziroma sodnik z  nekega področja izdelati v enem letu za zadovoljivo oceno njenega oziroma njegovega dela. 28.09.2015
dr. Marko Novak Sodniki kot odločevalci Izkušeni sodniki cenijo pri svojih mlajših kolegih med drugim predvsem precejšnjo sposobnost za odločanje v posameznih pravnih primerih in seveda tudi sposobnost utemeljiti takšno odločitev. Pričakovano je to potem ena izmed lastnosti, ki naj bi jo imela tudi kandidatka oziroma kandidat za nastop sodniške funkcije. Poleg znanja torej prihajajo v poštev tudi osebnostne lastnosti kandidata. 14.09.2015
dr. Marko Novak Pravo in čustva Tradicionalna podoba razmerja med pravom – oz. njegovo »krono« – sodstvom – in čustvi je tista, ki jo je pred lepo orisal bivši vrhovni sodnik Ogrizek. Če parafraziram, je nekako zapisal, da v sodni dvorani gospoduje racionalnost, kjer ni mesta za čustva, ta pa (tudi pri sodniku) zaživijo v vsej svoji življenjski pestrosti, ko sodno dvorano zapre. Če sem se kot opazovalec sodništva nekoč podpisal pod to izjavo, bi danes priznal, da je preveč idealizirana ali vsaj pretirano dualistična. Četudi njena poanta ostaja enaka in klasična. 31.08.2015
dr. Marko Novak Krajše obrazložitve prvostopenjskih sodb Proces prenove sodnega sistema, ki naj bi se pričel že nekje to jesen, je treba izkoristiti za odpravo in spremembo čim več sistemskih anomalij, ki so nakopičile v zadnjih dvajsetih letih. Ena od teh bi utegnila biti tudi preobsežnost obrazložitev odločb sodišč prve stopnje. 17.08.2015
dr. Marko Novak Objavljanje prvostopenjskih sodb Eden izmed pogojev za ustvarjanje večjih možnosti za enotenje sodne prakse, o čemer sem pisal v prejšnji kolumni (»Neenotnost sodne prakse«), je tudi dosledno objavljanje sodnih odločb. Mislim na njihovo objavljanje na danes najvplivnejšem mediju – internetu. Na portalu oz. spletnih straneh sodišč. 03.08.2015
dr. Marko Novak Neenotna sodna praksa Po mnenju različnih akterjev slovenskega pravosodja je eden izmed perečih problemov naših sodišč še vedno tudi neenotna sodna praksa. Popolnoma enotna sodna praksa realno seveda ni mogoča. A če se izpostavlja problem v tej smeri, potem pomeni, da naša sodna praksa vendarle ni dovolj poenotena. 20.07.2015
dr. Marko Novak ESČP: Iskanje fantomskih kandidatov Prejšnji teden smo lahko iz medijev razbrali, da predsednik Republike tudi v drugo ni izbral nikogar izmed prijavljenih kandidatov za sodnika v Strasbourgu oz. ni predlagal Državnemu zboru v imenovanje z zakonom predpisane liste kandidatov oz. kandidatk. Uradna razloga za to naj bi bila dejstvo, da med kandidati, ki sta jih v svojem mnenju predlagala Sodni svet in Vlada, ni kandidatke, četudi je večina tistih, ki opravljajo sodno funkcijo v Sloveniji, žensk, ter da je prišlo do nekaterih zapletov v postopku potrjevanja formalnih pogojev glede določenih kandidatov. To pomeni, da bo treba izpeljati nov postopek zbiranja kandidatur, ki bo tako že tretji. 06.07.2015
dr. Marko Novak Razmislek ob častitljivem jubileju magne vseh kart V teh dneh smo bili priča medijskim poročanjem ob praznovanju 800. obletnice Magne carte libertatum, ki se je s precejšnim pompom odvijalo v Angliji. Na to je sicer pred časom že opozoril kolega Letnar Černič v svoji kolumni. Osemsto let je častitljiva starost za nek pravni akt in verjetno ga ni pravnika v današnjem svetu, ki ne bi vsaj v grobem poznal njegove vsebine oziroma pomena. 22.06.2015
dr. Marko Novak Sodni svet do ustavne presoje Prejšnjo kolumno (Mamljivost »enotnosti« oblasti) sem zaključil z razmišljanjem o možnosti sprožitve ustavne presoje glede nove parlamentarne prakse v zvezi z vsebinskim nadzorom in zavračanjem predlogov Sodnega sveta za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo. Tu nadaljujem razmišljanje v tej smeri. 08.06.2015
dr. Marko Novak Mamljivost »enotnosti« oblasti Iz magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije (MVK) Državnega zbora z dne 14 in 18. 5. 2015 je razvidno, da se nadaljuje poseganje poslancev Državnega zbora v vsebinske odločitve Sodnega sveta glede izbire kandidatov ne-sodnikov za izvolitev v sodniško funkcijo. Očitno je za poslance kocka padla oziroma je bila pot za takšno početje tlakovana z zadevo Dolinšek, ki jo poslej jemljejo kot precedenčno za širjenje svojih pristojnosti v smislu vzpostavljanja (nadrejene) instance nad Sodnim svetom. 25.05.2015
dr. Marko Novak Še o Patrii – s pravnega argumentacijskega vidika Ne morem si kaj, da ne bi zapisal vsaj še tele kolumne o »primeru vseh primerov« v naši politiki in pravu zadnjih letih. Beseda 'patria' je tudi zavoljo tega primera pri nas postala še dodatno večpomenski pojem: najprej je to ime vrste osemkolesnega oklepnega vozila, zavoljo katerega se je celotna zgodba tudi začela, nato je to postalo ime tega razvpitega pravnega primera in navsezadnje je v latinskem izvirniku to seveda izraz tudi za 'domovino'. In zdaj ta prvi pomen prek drugega »tepe« tretjega oziroma vsaj njegovo pravno dimenzijo. 11.05.2015
dr. Marko Novak Razmislek o Patrii Glede na trenutno odmevnost »primera vseh primerov« ali vsaj pravnega primera desetletja ga ni za državo in javno sfero zainteresiranega človeka, ki ne bi imel takšnega ali drugačnega stališča o njem. Še toliko bolj, ko gre za pravnika ali pravnico. Tako, v tej kratki refleksiji, v tok debate o tej javni pravni zgodbi prilivam še dodatno iz piskra svojih razmišljanj. 27.04.2015
dr. Marko Novak 'PDI' danes in jutri Ni skrivnost, da Ministrstvo za pravosodje razmišlja o reformi pravniškega državnega izpita (s kratico 'PDI'). Trenutno stanje na tem področju naj ne bi bilo zadovoljivo, zato je čas, da gremo naprej. Da spremenimo stvari na bolje. Vendar naj tu ne bi veljala naglica, ampak je treba stvari dobro premisliti. 13.04.2015
dr. Marko Novak Internetna jezikovna policija Pred dnevi sem prek zasebnega inštituta soorganiziral mini delavnico o enakosti spolov pri korporativnem upravljanju, z osredotočenostjo na mala in srednja podjetja. Za ta projekt smo uspeli pridobiti majhno subvencijo (small grant) ameriške ambasade v Sloveniji. Njegov ključni dogodek je bil obisk profesorice javnih politik z znane University of Southern California, s pomočjo katere smo izvedli dvodnevno delavnico v Ljubljani, na Fakulteti za management in pravo (MLC). Na njeni spletni strani smo oglaševali dogodek v slovenščini in pri tem obljubljali tudi prevajanje po potrebi. 30.03.2015
dr. Marko Novak Zmešnjava našega visokega šolstva Zadnja afera glede objave visokih honorarjev, dodatnih zaslužkov velikega števila visokošolskih profesorjev se zdi le vrh ledene gore zmešnjave v tem našem družbenem podsistemu. Že za malo bolje poučene pa podatki, ki so bili zdaj razkriti, niso nikakršna skrivnost. Že dolgo se je namreč vedelo, da je služba profesorja na univerzi poseben privilegij. Nekakšna sanjska služba. Zato so se je krčevito oklepali in se otepali konkurence. 16.03.2015
dr. Marko Novak Profesor Robert Alexy

Kakšen privilegij za teden dni pobegniti od dnevne politike na sneg ter dati vse njene intrige vsaj za nekaj dni »na hladno«! Potem pa moža in očeta, ki nekje v kolektivnem zavednem pohajkuje daleč od javnega, spet v mislih poišče in pokliče njegov polis v spet neko novo refleksijo nečesa konkretnega in aktualnega.

 02.03.2015
dr. Marko Novak Čarobna formula - skrajšani postopek Skrajšani zakonodajni postopek naj bi po naravi stvari kot sumarni postopek bil namenjen manj pomembnim oziroma manjšim spremembam zakonodaje, ki ne terjajo neke obsežnejše parlamentarne razprave. Načeloma naj bi zakonodajna pot bila redna, skrajšani postopek pa naj bi od tega bil nekakšna izjema, ko naj se z bagatelnimi, nekontroverznimi družbenimi vprašanji ne bi tratilo nesorazmerno veliko dragocenega poslanskega časa. To je vsaj nekakšna ustavna pravno-politična teorija. 16.02.2015
dr. Marko Novak Trije možje pomenijo tigra Pri zadnji neizvolitvi odvetnice za sodnico višjega sodišča v Državnem zboru se je spet enkrat izkazalo, da ko v procesu argumentacije zmanjka argumentov, potem prevlada argument moči. Moč glasov. »Pač Državni zbor ni vezan na mnenje Sodnega sveta«, bi rekel kakšen izmed poslancev. To je sicer formalno res – in nekaj podobnega se je pripetilo tudi Predsedniku Republike pri zadnjem razpisu za sodnika ESČP. To si Državni zbor lahko »privošči«, saj formalnopravno svoje odločitve ne rabi obrazložiti. To je privilegij organov političnih vej oblasti. 02.02.2015
dr. Marko Novak Svetovni uspeh ameriškega pravnega izobraževanja Pred časom sem se v turškem obmorskem letovišču Belek udeležil svetovnega simpozija o sodniškem izobraževanju. Govorci so predstavljali razne pristope k izobraževanju na pravnih fakultetah, v okviru pripravništva na sodiščih in tudi glede izobraževanja sodnic in sodnikov. Med prispevki v zvezi z izobraževanjem na pravnih fakultetah me je posebej pritegnil prispevek prof. Colbruna s Pennsylvania State University. Malo zato, ker sem tudi sam nekoč bil deležen šolanja v ZDA, predvsem pa me je zanimalo, kakšno je situacija glede tega čez lužo sedaj ter kakšni so trendi. 19.01.2015
dr. Marko Novak Rimsko pravo nekoč in danes Najprej vsem bralcem teh kolumn Srečno 2015!
O čem naj bi pisal prav na začetku leta, če ne o začetkih – nekoč, ne tako daleč, a že davno. A vendar še vedno nekako v nas ... 05.01.2015
dr. Marko Novak Talci političnega soliranja Tokrat izhajam iz zadnjega odstavka kolumne mojega predhodnika (M. Avbelj, O stolpu v Pisi), hkrati pa se smiselno navezujem tudi na predprejšnjo kolumno (M. Jančar, Kdo je zmagal?). Odzivam se na aktualen način spreminjanja Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi. Do njega sem kritičen, saj ne gre le za konkretni primer, temveč za simptomatiko, značilno za domala celotno zgodovino naše države, v kateri način političnega soliranja (ponovno!) jemlje najširšo pravno sfero za talca lastnih ambicij. 22.12.2014
dr. Marko Novak Porota ali napota? V zadnjih dneh smo bili v ZDA priča besnenju množic temnopoltih in drugih rasnih manjšin. Najprej v dveh ameriških mestih, nato še drugod, potem ko sta tamkajšnji veliki poroti oprostili belopolta policista vseh obtožb glede domnevnih zlorab pooblastil zoper osumljenca. Zavoljo teh zlorab sta dve osebi v policijskem postopku celo umrli. Množice so tovrstne ameriške (pretežno belopolte) porote obtoževale zarotništva zoper temnopolte in druge manjšinske prebivalce te države, ki bi se tako ali drugače znašli v policijskih postopkih. 08.12.2014
dr. Marko Novak Pravni pomočniki Povod za tole pisanje je nedavno vprašanje neke študentke prvega letnika prava, kaj pravzaprav pomeni paralegal(s). Jasno, da sem se s tem izrazom srečal že dolgo nazaj, ko sem se prvič bolj podrobno spoznaval z ameriškim pravom, a o tem pojavu nisem nikoli resneje razmišljal. 24.11.2014
dr. Marko Novak Zakoniki nekdaj in danes Med »krompirjevimi počitnicami« mi je naposled uspelo nekoč zamujeno: ogledal sem si namreč izvirnik Hammurabijevega zakonika v Louvru. Priznati moram, da ko stojiš na dotik skoraj štiri tisoč let staremu spomeniku, ti ne more biti niti malo vseeno. Vsa ta stoletja, njih skoraj štirideset, se zgostijo z vso silo v dramatičnost trenutka. Pa saj to, natančno rečeno ni najstarejši človeški pravni dokument, ki bi ga odkrili na tem planetu, a je v svoji najdeni ter razkriti obsežnosti skoraj tristo členov vendarle prav to: od starih – najmogočnejši! Zato je njegova simbolna vrednost izjemna, domala arhetipska. 10.11.2014
dr. Marko Novak Sodstvo in Evropa: Slovenija v. Črna gora Pridruževanje neki eminentni skupnosti držav, kot je nedvomno EU, je priložnost, da se tudi na določenih pravnih področjih dvigne kakovost. Iz takšnih sprememb lahko razberemo določene trende. Evropske ali trende EU, namreč. Tako je Slovenija pred letom 2004 pri sprejemanju acquisa morala spreminjati svojo zakonodajo, celo Ustavo. Podobna situacija zdaj kot kandidatko za vstop v EU čaka tudi Črno goro. 27.10.2014
dr. Marko Novak Blišč in beda naše lokalne samouprave Ob zdaj že teden starih lokalnih volitvah se je zopet ponudila priložnost razmisleka o stanju naše lokalne samouprave. Tu me zanima predvsem dolgoročnejši, tudi ustavni razvoj tega področja. V sistemu vertikalne delitve oblasti je to tista raven, kjer primarno zadovoljujemo svoje interese. To je še posebej pomembno v sistemu unitarne državne ureditve, kot je tudi Slovenija, za katere je v vsem obdobju samostojnosti značilna bolj ali manj močna centralizacija oblasti. 13.10.2014
dr. Marko Novak Novi pravosodni minister – velika pričakovanja Za marsikoga je bil predstavitveni nastop novega pravosodnega ministra precej spodbuden. Kot pozitivna plat njegovega razmišljanja je še posebej izstopala pripravljenost za reformo širšega sistema sodstva. Tovrstne zagnanosti namreč pri prejšnjem resornem ministru ni bilo moč zaznati – vsaj ne v potrebni meri. 29.09.2014
dr. Marko Novak Vprašanje legitimnosti strokovne komisije za odvzem poslanskega mandata V teh dneh smo priča začetku delovanja posebne komisije pravnih strokovnjakov, ki naj bi podala mnenje o tem, ali bi odvzem poslanskega mandata Janezu Janši, ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu, bil pravno pravilen ukrep. Takšno mnenje naj bi bilo ustrezna vsebinska podlaga za Mandatno-volilno komisijo, ki naj odloči glede izvedbe omenjenega ukrepa. 15.09.2014
dr. Marko Novak Vsi predsednikovi možje … in žene? Slovensko javnost je pred kratkim razburkala odločitev predsednika Republike, da kljub sedmim kandidatom, prijavljenim na razpisu Ministrstva za pravosodje za izbor novega slovenskega sodnika na ESČP, ne predlaga nobenega oz. ne oblikuje ustrezne liste kandidatov za imenovanje v DZ. 01.09.2014
dr. Marko Novak Novinarski kodeks in etika javnega prostora K etiki javnega prostora nedvomno veliko prispevajo novinarji s svojem medijskim poročanjem. Pri tem je pomembno, da je njihovo poročanje odgovorno in v skladu z najrazličnejšimi pravnimi pravili. Navsezadnje je njihovo delovanje, kot četrte veje oblasti, izjemno pomembno za demokracijo informacijske družbe. A biti mora delovanje v skladu s »pristojnostmi«, ki jih takšna »veja oblasti« v družbi ima. Če novinarji te meje prestopajo, ne prispevajo k družbenemu ravnovesju, temveč prej nasprotno. 18.08.2014
dr. Marko Novak Umetna inteligenca, pravo in Slovenija Z razvojem postaja naša družba vse bolj informacijska. Tako globalna kot lokalna. Pri tem je informacijska tehnologija (IT), ki vse bolj zaznamuje naše vsakdanje življenje, še vedno eno od najhitreje rastočih industrijskih področij. Brez računalnika, interneta, Googla, e-mejla, pametnih telefonov, tablic … si našega komfortnega bivanja več ne moremo predstavljati. V ta IT-paket bi zlahka, vse manj futuristično uvrstili tudi t. i. umetno inteligenco (artificial intelligence s kratico AI), ki bi jo poenostavljeno lahko razumeli kot zmogljivost računalniških sistemov, nekakšnih inteligentnih robotov, da sami – namesto človeka – rešujejo določene probleme. 04.08.2014
dr. Marko Novak Z deklaracijo razdeljevati oblasti?!? V tem vročem volilnem letu nas jeseni čakajo še lokalne volitve. V tej zvezi je ob njihovem nedavnem razpisu prah znova dvignila (ne)sojena občina Ankaran, za katero se bodo volitve izvedle prvič. Toda kljub dokončni odločitvi Ustavnega sodišča o ustanovitvi te občine pred časom, je s strani nekaterih poslancev, ki so jih intelektualno podpirali določeni profesorji prava, prišlo do pobude, da se to vendarle ne bi zgodilo. Tu mislim na deklaracijo poslancev o neizvršitvi ankaranske odločbe Ustavnega sodišča. 21.07.2014
dr. Marko Novak Sodstvo med neodvisnostjo in odgovornostjo ter primer Patria Ena od bistvenih načel za kakovostno in učinkovito delovanje sodstva je njegova neodvisnost. To je v svoji deklaraciji ob deseti obletnici obstoja poudarila tudi Evropska mreža sodnih svetov (s kratico ENCJ – European Network of Councils of the Judiciary), kot eden izmed pomembnih think tankov razvoja standardov in smernic kakovostnega sodstva v Evropski uniji v zadnjem desetletju. 07.07.2014
dr. Marko Novak Ustavno sodstvo na torišču družbenih moralno-političnih vrednot Teorija ustavnega prava in splošna pravna teorija pogosto poudarjata »obremenjenost« ustavnosodnega odločanja z ideološkimi, moralno-političnimi, skratka vrednostnimi vprašanji. Ti očitki letijo domala na vsa ustavna sodišča tega sveta – toliko bolj, kolikor so pravni sistemi, v katerih tovrstna sodišča delujejo, demokratični. Le v nedemokratičnih pravnih sistemih ustavna sodišča odločajo povsem vrednostno »nevtralno«. 23.06.2014
dr. Marko Novak Talent za pravo – z vidika kognitivnih lastnosti posameznika V vsakem poklicu so ljudje, ki svoje delo opravljajo bolje kot denimo drugi. A kaj je tisto, kar jim to omogoča? K temu gotovo prispeva lastna angažiranost pri pridobivanju novega znanja in njegovem nenehnem nadgrajevanju ter delavnost. Toda pri določenih posameznikih se zgoraj omenjeno bolj prime kot pri drugih. Gre tudi za to, da nekoga nekaj intuitivno žene v nek poklic, kjer je potem tudi uspešen. Lahko bi govorili o nekakšni naravni predispoziciji za to, ki skupaj s samodejavnostjo (delavnostjo) prinese pozitiven rezultat. Talent? 10.06.2014
dr. Marko Novak Kodeks poklicne etike tudi za ustavne sodnike Pred kratkim sem sodeloval na posvetu o sodniški etiki in integriteti na našem Vrhovnem sodišču, ki ga je organiziral Sodni svet in kjer smo razpravljali o dilemah in problemih v zvezi s sodniško etiko. Sam sem predstavljal nekatere mednarodne vidike kodeksov sodniškega poklicnega ravnanja. V pripravi na ta posvet sem pri raziskovanju te tematike naletel na zanimivo določbo iz Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope št. 12 iz leta 2010 glede sodniške neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti, ki se glasi: »To priporočilo [glede vprašanj sodniške etike] se nanaša na vse osebe, ki izvajajo sodniške funkcije, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo z ustavnimi zadevami.« 26.05.2014
dr. Marko Novak KPK med realnim in simbolnim Pa naj še sam pripišem kakšno svojo misel k postopku imenovanja novega vodstva KPK, ki še ni zaključen … Pišem pa v času, ko je medijski vihar okoli tega že malce pojenjal ter se je gladina problema nekoliko umirila, kar daje vsaj nekaj več možnosti videti globlje. 26.03.2014
dr. Marko Novak Nevarne čeri prihajajoče visokošolske reforme Smo majhna, prikupna dežela, ki je nenehno v pravni tranziciji. Pri nas velja nezapisani ustavni običaj domneve spremenljivosti zakonodaje. Ta pravi, da je treba zakone spreminjati najmanj enkrat na leto, po možnosti še večkrat (čim večkrat tem bolje!), razen če se dokaže, da sprememba ni potrebna. Toda to se ne dokazuje, zato je takšna domneva v bistvu prej neizpodbojna, kot je neizpodbojna domneva, da se moda nenehno spreminja, pri zakonih pa velja prepričanje, da je star zakon nujno slab, ker ne sledi modnim smernicam. 03.03.2014
dr. Marko Novak Turki »prihajajo«! Že desetletje in več se v EU odvijajo debate o tem, kdaj in ali sploh bo Turčija vstopila v to povezavo. Enkrat je zadeva bolj aktualna, drugič se za nekaj časa poleže. Zdaj se zdi, da so debate spet oživele in da je vprašanje članstva Turčije v tej evropski povezavi spet na vrhu vala.  Morebitni pomisleki glede njenega vstopa v EU pa nikakor niso ekonomski. Po svoji gospodarski moči, ki je ekonomska kriza v zadnjem času ni tako prizadela kot velik del evropskih držav, je Turčija gotovo med močnejšimi evropskimi državami. 09.12.2013
dr. Marko Novak Pritožbena obravnava Marsikateri pravnik, ki je imel srečo ali vsaj možnost obiskovanja predavanj prof. B. M. Zupančiča na Pravni fakulteti v Ljubljani, se bo spomnil (tedaj še v slovenščino neprevedenega) učbenika Mladena Grubiše, Činjenično stanje u krivičnom postupku, ki je bil obvezna literatura pri njegovem predmetu kazensko procesno pravo. Meni je od tega denimo za vselej ostalo v spominu, da je – še posebej v kazenskem postopku – predvsem prvostopenjsko sodišče tisto, ki obvlada vso umetnost in obrt ugotavljanja dejanskega stanja in izvajanja dokazov, pritožbeno sodišče pa naj bi skrbelo bolj za reševanje pravnih vprašanj. 22.10.2013
dr. Marko Novak Učenje na pamet - adijo pamet? V kratkem se bo v visokošolskih zavodih pričelo novo šolsko leto. Tudi študenti in študentke bodo kmalu sedli v šolske klopi, pripravljeni na srkanje novega znanja, ki jim ga bodo v čaše učenosti nalivali njihovi profesorji. Tudi na pravnih fakultetah. Tako vsak, ki je kdaj bil študent, tam okoli prvega oktobra začuti v sebi vsaj neko rahlo vznemirjenje. 23.09.2013
dr. Marko Novak Se lahko kaj naučimo od Balkana? V času Jugoslavije je bila Slovenija pregovorno njen ekonomsko najučinkovitejši, pa verjetno tudi pravno najbolj urejeni del. Naši »južni bratje« so nas v tem smislu celo nekako idealizirali, češ »vi Janezi imate v sebi nekaj germanskega«, kar naj bi že samo po sebi simboliziralo red in urejenost. Česar naj oni »Balkanci« ne bi premogli v takšni meri. V navidezno vzvišeno pozicijo so nas postavljali celo Hrvati, še najmanj balkanski od vseh Balkancev, s katerimi smo prehodili dobršen del zgodovinske poti že prej, v skupni habsburški monarhiji. 16.09.2013
dr. Marko Novak Ne previtka in ne predebela, predvsem pa urejena Že naši najstarejši predniki so se ukvarjali z državo. Veliki zgodovinar Jacob Burckhardt je zapisal, da njenega točnega nastanka ni mogoče določiti. Eden izmed najznamenitejših zapisov o njej je seveda tisti Platonov, kjer gre za paralelizem duše in države. Na podlagi razdelitve duše na več delov Platon zasnuje utopično družbeno delitev v državi. Ta naj bi imela tri razrede, pri čemer bi vsak razred imel lastnost enega dela duše: delavci naj bi ustrezali čutnemu delu duše, vojaki njenemu voljnemu delu, filozofi pa umskemu ali razumnemu delu duše. 02.09.2013
dr. Marko Novak Slovenija med trgom in socialo

Z družbenimi in političnimi spremembami konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo v Sloveniji iz socializma stopili na pot tržno-socialne države. Namen uvajanja tržnega gospodarstva je bil v uvedbi konkurence in s tem višje ter bolj kakovostne proizvodnje, ki naj bi povečala družbeno blaginjo, saj naj bi takšen sistem bil bolj učinkovit od socialističnega planskega gospodarstva.

 05.08.2013
dr. Marko Novak Levi in desni pravniki Pogosto slišimo nekatere naše novinarje, kako se čudijo v smislu: »A zdaj pa bomo imeli že leve in desne pravnike, ko imamo ta leve in desne že med drugimi strokovnjaki?« Po drugi strani pa se je večina novinarjev že navadila, da ko je govora o določenih aktualnih javnih pravnih problemih, povabijo na predstavitev nekatere bolj levo in desno usmerjene pravnike. Slišimo tudi kolego Cerarja, ki govori o »prodanih dušah« med pravniki. 22.07.2013
dr. Marko Novak »Pravosodna inšpekcija« kot trojanski konj politike? Na nedavni okrogli mizi o problemih slovenskega sodstva na Ustavnem sodišču RS je njegov predsednik razmišljal o tem, da obstoječi način normiranja sodniškega dela in tudi najnovejši poskusi njegove regulacije vse bolj sodniško funkcijo spreminjajo v uradniško. Tega ni moč zanikati. A ne samo to – zdi se celo, da se v pomembnem delu slovensko sodstvo v svojem zgodovinskem razvoju še sploh ni uspelo povsem izviti iz preživetih uradniških okvirov, ker mu to niso omogočile družbenopolitične okoliščine. 03.07.2013
dr. Marko Novak Ustvarjalnost in reproduktivnost Ustvarjalnost je gonilo razvoja človeške družbe. Še posebej jo je treba ne le vzdrževati, temveč tudi potencirati in spodbujati v času družbene stagnacije, da ne govorimo v času družbene krize. Zato, da družba, ki je ujeta v neke preživele in iztrošene modele, najde rešilno bilko za svoje preživetje in se premakne naprej. 24.06.2013
dr. Marko Novak Na mladih svet stoji - ali pa na glavi! Iz medijev in od drugod dobivamo vse več podatkov o tem, kako je trenutna gospodarska kriza še posebej zarezala v položaj mladih.  Za njih ni pravih služb, še manj rednih zaposlitev za nedoločen čas, brezposelnost med njimi je vse višja. Področje prava tu ni nobena izjema. Ali pa to postaja še posebej izpostavljeno? 29.04.2013
dr. Marko Novak Vzhodna podskupina celinskega evropskega prava Komparativista David in Grasmann sta v svojem delu iz leta 1988 (Uvod v velike sodobne pravne sisteme) pravo celinske Evrope, tudi rimsko-germansko pravo, razdelila v naslednje podskupine: (a) zahodno-romansko, (b) srednje-evropsko ali germansko, (c) skandinavsko ali nordijsko in (č) socialistično. Od stvaritve tega dela, ki je s področja primerjalnega prava, žal trenutno edino prevedeno v slovenščino, je od tedaj minilo že 25 let, zato bi težko takšnim sistemom rekli »sodobni«. No, resnici na ljubo tudi drugi primerjalni pravniki (npr. Kötz in Zweigert) večinoma prisegajo na podobno razdelitev, saj je ta zgodovinsko utrjena. Tako se je zavoljo zgodovinskih okoliščin za hipec treba zaustaviti le pri zadnji, socialistični podskupini. 18.03.2013
dr. Marko Novak Argument 'zdrave pameti' v pravu Zdrava pamet ali zdrav (raz)um sta dobrodošla kjerkoli, na kateremkoli družbenem področju. Še posebej v sodobnih zapletenih ali kompleksnih razmerah, ki so rezultat razvoja družbe in civilizacije, ki je razvila številne družbene sisteme in podsisteme, ki jih vedno bolj obvladajo le ozko specializirani strokovnjaki. A še ti se vedno pogosteje zapletejo v razne nerešljive probleme in uganke. 18.02.2013
dr. Marko Novak Med ustavnosodnim formalizmom in funkcionalizmom: Zakaj lahko zadnja referendumska odločitev Ustavnega sodišča RS pravnoteoretsko zdrži Ena od tradicionalnih razlik med evropsko-kontinentalno in anglo-ameriško pravno družino je tudi v pogledu na vlogo sodišča oz. sodnika. Ta se sicer v sodobnem svetu vztrajno manjša, a nikakor še ni presežena. Angleški sodniki so si že v srednjem veku izborili precejšnjo mero neodvisnosti predvsem v konfrontaciji z izvršilno vejo oblasti, na evropskem kontinentu pa so dolgo ostajali v senci izvršilne veje (npr. v ancien régimu francoski parlementi), nato pa zakonodajne veje oblasti. Sodna veja oblasti se na kontinentu pravzaprav dodobra osamosvoji kot samostojna veja oblasti šele po drugi svetovni vojni. Vendar je to veljalo bolj za germansko, skandinavsko ter deloma romansko pravno podskupino, ne pa za socialistično. 07.01.2013
dr. Marko Novak Kratka refleksija o ustavnih pravnikih Že nekaj časa se pri nas v medijskih nastopih različnih pravnih strokovnjakov pojavlja zapis 'ustavni pravnik' (-ca) ob zapisih imen teh pravnikov. Zdi se, da imajo mnenja določenih pravnikov v zadnjem času precejšen vpliv na javno mnenje, četudi še nisem zasledil nobene empirične analize takšnega vpliva. Pridevnik 'ustavni' jim pri tem daje še posebno težo. Morda je to za javnost pomembno, smiselno in se jim zdi tudi všečno, pravniški profesiji pa se, glede na pogovore z različnimi pravniki, gotovo zdi malce čudno, nekonsistentno, morda celo banalno … Kje je torej problem? 12.11.2012
dr. Marko Novak Od sodnega uradnika do sodnika – prevrednotenje vrednot V zadnjem času se zopet odpira vprašanje družbene vloge sodniške funkcije pri nas – predvsem v zvezi s številnimi problemi v sodstvu: od premajhne učinkovitosti sodnikov glede preštevilnih sodnih zaostankov, prevelikega sodniškega formalizma, premajhne avtoritete sodišč med strankami sodnih postopkov in slabega splošnega družbenega ugleda sodstva. 05.09.2012
dr. Marko Novak Alternativno pravo V zvezi z idealnimi tipi prava, o katerih je pisal Max Weber v svojem znamenitem delu Gospodarstvo in družba, se lahko vprašamo, ali je danes, v t. i. sodobnem času, na pohodu nov tip prava, ki bi mu lahko s splošnim imenom rekli tudi postmoderno pravo. 06.08.2012
dr. Marko Novak Prešibko zavedanje pravne države Danes že vrabci čivkajo, da je z našo pravno državo nekaj narobe. Npr. da imamo dve pravni državi: eno za 'smrtnike' in drugo za 'elito'. Problemi v pravosodju, predvsem v zvezi s sodnimi zaostanki, so še vedno pereči. Razne oblike državne socialne pomoči se še zmeraj izkorišča. Večinoma nekaznovane mahinacije z utajevanjem davkov ostajajo »nacionalni šport«. Zoper t. i. tajkune sicer tečejo postopki in so tudi že padle prve sodbe, a kdo ve, če jih ne bodo pred pravnomočnostjo spet rešili spretni odvetniki s kakšnimi procesnimi triki. 02.07.2012
dr. Marko Novak Pravičnost kot simbol Pravičnost so s pravom povezovale že najstarejše človeške družbe. Četudi je strogi pravni pozitivizem, ki je bil v najvišjem vzponu v 19. in začetku 20. stoletja, pravičnost »pošteno« izločeval iz prava, mu je ni uspelo dokončno izločiti. Še danes ostaja kot pomemben simbol prava, pravnikov in pravnih institucij – predvsem sodišč. Je nekakšen univerzalni simbol, vsaj kar zadeva zahodno civilizacijo. Seveda pa so nanjo različno gledali tako časovno kot prostorsko, v skladu z naravo vsakokratne družbe. Prav zanimivo bi bilo pogledati, kako so na pravičnost kot simbol gledali ljudje včasih, kako pa nanjo gledamo danes. To gotovo kaj pove o naravi današnje družbe, civilizacije. 11.06.2012
dr. Marko Novak Slavospev pravnemu pozitivizmu Še dobro se spomnim misli nekega nemškega profesorja izpred let, ki je lucidno ugotavljal, da v kontinentalni Evropi v pravnofilozofskem smislu pravni realizem počasi zamenjuje pravni pozitivizem kot nekakšno temeljno filozofijo, ki prežema pravo in pravni sistem v celoti. To naj bi seveda veljalo tudi za pravosodje. Če pravni pozitivizem v ospredje postavlja zakonodajalca, potem pravni realizem predvsem sodnika. Sodnik se več ne more skri(va)ti za črko zakona, temveč mora prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Pravni realisti namreč menijo, da nobena, še tako natančna pravna določba ne nudi sodniku zaklona, da bi se lahko skril za njo. 30.04.2012
dr. Marko Novak Hipertrofija pravnikov in naše pravne fakultete Vedno bolj prihajamo do tega, da je v naši državi pravnikov preveč. Namreč kljub temu, da smo v vrhu Evropske unije glede pravnikov na število prebivalcev, in smo tudi v evropskem vrhu glede števila sodnikov na prebivalstvo, ne moremo trditi, da naš pravni in tudi, ožje, sodni sistem delujeta zgledno. Problem seveda ni le količina pravnikov sama po sebi, temveč predvsem njihova kakovost. V njihovem razbohotenem številu, v tej pretirani kvantifikaciji se zdi, da tudi tiči srž problema. Preveliko število pravnikov se zdi, da kakovostnemu pravu prej škoduje kot koristi. Če parafraziramo prastari Tacitov rek, bi lahko rekli: Corruptissima re publica plurimae juristi. 19.03.2012
dr. Marko Novak Hipertrofija prava kot družbena malaise Danes je že notorno dejstvo, da smo priča hipertrofiji raznoraznih pravnih pravil in pravnih aktov. Bržkone je to globalni pojav, ki tare predvsem zahodno civilizacijo, v kateri se je birokratski državni pravni aparat kot značilnost modernega prava in države še posebej razbohotil. Za moderno in tudi sodobno birokratsko državo je namreč značilno stalno naraščanje pravnih aktov. 20.02.2012
dr. Marko Novak Bolonjski čira-čara in študij prava V slovenski akademski skupnosti že lep čas vre. Nekaj te pare že puha tudi v splošno javnost. Glave deležnikov v visokem šolstvu so pregrete že nekaj let, najmanj od časa uvajanja temeljne reforme terciarnega izobraževanja, tj. bolonjske reforme. Najbolj je zavrelo pred kratkim, z zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. »Okupatorji« so vsi v en glas kazali na omenjeno reformo kot na poglavitnega grešnega kozla za kaotične razmere na fakultetah. Med glavnimi očitki tej reformi so komercializacija, privatizacija, neokolonializem ter profanizacija visokošolskega izobraževanja. Študenti tako bentijo, profesorji so nezadovoljni, Alma Mater Studiorum pa se obrača v grobu. 15.02.2012

© 1989-2021 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.