c S
KOLUMNE
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

25.04.2022
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

03.01.2022
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

22.11.2021
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

08.11.2021
dr. Marko Novak Kemis tiktaka naprej

Pandemija covida-19, ki ji ni videti konca, mestoma zakriva druge pomembne družbene zgodbe, ki jih je vendar treba občasno ponovno osvetliti, da ne potonejo v pozabo. Tu bi rad spomnil na eno največjih okoljskih nesreč v Sloveniji, namreč požar v podjetju za obdelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov Kemis na Vrhniki. Sredi maja letos so minila že štiri leta od te katastrofe. Tedaj je bil dogodek v žarišču pozornosti celotne slovenske javnosti, protesti civilne družbe na Vrhniki so bili tedaj prva novica dnevnega poročanja osrednjih medijskih hiš.

25.10.2021
dr. Marko Novak Virus obožuje razcefrano družbo V zadnjem času nam mediji skoraj vsakodnevno prikazujejo zgodbo Danske, ki se je nadvse uspešno spopadla s covid-19, se kot družba malodane v celoti precepila, kar ji je omogočilo ponovno vrnitev v staro normalnost. Pri nas pa je pandemija koronavirusa še poglobila družbena nasprotja, kar se kaže na vse bolj nasilnih protestih. Razlogov, čemu tako, zakaj takšna razlika med dvema družbama in državama, je najbrž kar nekaj, nekaj pa je gotovo: metaforično rečeno – virus, ki kot tujek vstopi v nek čvrst (družbeni) mehanizem, tega ne premaga, ampak ga zgolj okrepi. Ko pa vstopi v šibek mehanizem, v tem povzroči pravo razdejanje. Merim na to, kako se na velik družbeni problem odzoveta stara in trdna demokracija, kako pa mlada in šibka. 11.10.2021
dr. Marko Novak “Presstitucija” med svobodo izražanja in osebnostnimi pravicami V odmevni zadevi, v kateri sta novinarka in odgovorna urednica RTV SLO tožili aktualnega premiera zavoljo njegovega žaljivega čivka, smo bili nedavno priča že drugi odločitvi Vrhovnega sodišča RS v tej zadevi. Zdaj v primeru novinarke, dobro leto nazaj pa se je prva odločitev istega sodišča nanašala na tožbo odgovorne urednice. Četudi je šlo za isti življenjski dogodek, isto dejansko in pravno podlago, je druga odločitev diametralna prvi: najprej je bila bolj zavarovana politikova svoboda izražanja, nato pa novinarkina osebna sfera. To je predvsem v delu laične javnosti sprožilo nemalo začudenja, zato se zdi smiselno, da kakšno rečemo o tem, kako je to sploh pravno možno. 27.09.2021
dr. Marko Novak Slovenija kot pravna periferija Ob politični tranziciji v začetku 90 let prejšnjega stoletja naj bi se po propadu komunizma države v srednji Evropi vrnile v svojo izvorno družino evropskega celinskega prava. Nekatere so se ob tem celo razdelile oziroma osamosvojile. Za večino teh držav je sicer značilna določena perifernost, saj so bile nazaj v zgodovini v glavnem prejemnice različnih pravnih institutov, ki so nastajali in se razvijali v oddaljenem centru. Med te države spada tudi Slovenija, ki je seveda formalno suverena država, a v primerjalno-pravnem smislu smo periferija. 13.09.2021
dr. Marko Novak Je kaj "gnilega v deželi" 123 PDI? Spletna platforma 123 PDI ponuja kandidatom-kam za pravniški državni izpit (PDI) določena gradiva in koristne informacije glede samega izpita. Seveda za solidno plačilo. Med temi gradivi so tudi informacije o izpraševalcih za posamezna pravna področja in dostop do (najpogostejših) vprašanj, ki jih ti zastavljajo kandidatom. Samo po sebi nič problematičnega, sporen se mi zdi predvsem način, kako se do določenih informacij pride. V smislu tovrstnega spraševanja zato v naslovu kolumne parafraziran citat iz Shakespearovega Hamleta. 23.08.2021
dr. Marko Novak Sodstvo v primežu politike Ob treh neuspešnih poskusih imenovanja novega ustavnega sodnika oziroma ustavne sodnice je v javnosti odmevala parlamentarna zavrnitev imenovanja kar dveh novih vrhovnih sodnikov. Tak kot v primeru ustavnih sodnikov bi tudi tu v nekem smislu lahko govorili o ustavni krizi (glej sicer kolumno profesorja Avblja). Zavoljo ohranitve »komunistične« ureditve v naši Ustavi se problem (občasne) zavrnitve imenovanja (vrhovnih) sodnikov v Državnem zboru sicer že vleče kot jara kača v naši tridesetletni zgodovini. Pri tem si politika, takšne ali drugačne barve, preprosto da duška in kandidata ali kandidatko zavrne, namesto da bi svojo energijo usmerila k pravim problemom v sodstvu in prispevala k njegovem kakovostnejšem delovanju. 09.08.2021
dr. Marko Novak Obvezno cepljenje in politična korektnost Skoraj univerzalno soglasje tako stroke kot politike je, da le visoka precepljenost prebivalstva zoper covid-19 vodi nazaj v normalnost, kot smo jo poznali pred pandemijo. Zdaj, ko je na pohodu delta različica in grozi že njena delta + »nadgradnja«, ki naj bi bili bolj kužni od prejšnjih različic, ta ne znaša več 60 ali 70 odstotkov, temveč vsaj 80, če že ne 90 odstotkov. Glede na dinamiko cepljenja je povsem jasno, da do jeseni, ko naj bi virus še oživel, čeprav okužbe že zdaj naraščajo, takšnih številk ne bomo dosegli. Potihoma, skoraj sramežljivo, tu in tam slišimo – praviloma posamezne – glasove o potrebnosti obveznega cepljenja. Zakaj so ti glasovi »sramežljivi«? Ker je o tem v zahodni liberalni družbi govoriti politično nekorektno. 19.07.2021
dr. Marko Novak »EDINOST, SREČA, SPRAVA… k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo« so med drugim verzi Zdravljice, naše državne himne, ki se ob tridesetem jubileju naše državnosti preigrava na mnogoštevilnih slovesnostih. A ta spravna himna se zdi, kot nič kolikokrat doslej in še posebej v tem trenutku, za naš narod nekakšen nedosegljivi ideal. Kajti tudi ob praznovanju tega jubileja se je pokazalo, kako je naša politična bit vsaksebi, skrajno razdeljena, malodane sredobežna. Kot da nas – tudi v političnem smislu – skupaj držijo le odlični športniki in neuničljivo spravljivi predsednik republike, ki ne izpusti priložnosti, da ne bi mahal z zastavo Slovenije. 28.06.2021
dr. Marko Novak Politizacija ustavne justice Odločba Ustavnega sodišča o neustavnosti nekaterih ukrepov pri zajezitvi epidemije covid-19, št. U-I-79/20, je dodobra razburkala našo splošno in strokovno javnost. Medtem ko en del strokovne javnosti slavi – češ Ustavno sodišče RS je s svojo strokovno odločitvijo pokazalo na napake Vlade -, drugi del stroke javno benti – odločitev naj bi bila izrazito politična, saj naj bi sodišče nedopustno prekoračilo strokovne okvire. V vsakem primeru je odločitev kontroverzna (lat. controversia prepir), se pravi sporna, že zato, ker je ena tistih, kjer je šlo za tesno večino. 14.06.2021
dr. Marko Novak Pravno ozkogledna KPK

V javnosti še vedno odmeva ugotovitev KPK o združljivosti nadzorne funkcije predsednika Računskega sodišča v FIFI z njegovo funkcijo v enem najvišjih državnih organov slovenske države. V obrazložitvi odločitve nas KPK prepričuje, da je bila to pravno edina možnost ob siceršnji ureditvi ZIntPK, bolj poglobljena pravna analiza zadeve pa nam pokaže, da temu še zdaleč ni tako. Odločitev KPK se tako izkaže za zamujeno priložnost glede postavljanja primernih standardov etike in integritete v javnem prostoru in krepitve legitimnosti te sicer pomembne institucije.

24.05.2021
dr. Marko Novak »Cesar ni gol« in maske pravno obstajajo V Andersonovi pravljici Cesarjeva nova oblačila je bil deček tisti, ki je naposled izjavil, da je cesar v bistvu gol ter da so njegova oblačila izmišljotina, pravzaprav prevara krojačev. Na to pravljico sta me spomnila aktualna odločitev Višjega sodišča v Kopru, da kršenje odloka o obveznem nošenju zaščitne obrazne maske na prostem ni prekršek, in komentar kolega pravnika, da vsled te odločitve tovrstne maske pravno ne obstajajo in bo treba plačane globe zavoljo tovrstnega prekrška vračati. Menim sicer, da zadeve še zdaleč niso tako preproste, kot se jih skuša prikazati in je treba zadevo bolj razmisliti. 10.05.2021
dr. Marko Novak Kodeks poklicne etike za ustavne sodnike Glede na številne medijske zgodbe iz Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadnjih letih se zdi, da ta nekoč hvalevredna institucija ne uživa več takšnega zaupanja javnosti kot nekoč. Takšen je vsaj moj osebni vtis, četudi bi za bolj objektivno sliko rabili natančno sociološko analizo. Kljub temu, da slovensko (redno) sodstvo že dolgo beleži nizko stopnjo javnega zaupanja, pa se zdi, da ga je do zdaj Ustavno sodišče vedno presegalo. Sicer se je Ustavno sodišče že tudi prej tu in tam znašlo v turbulentnih političnih okoliščinah, bodisi po lastni volji ali je bilo tja potisnjeno, pa se zdi, da je vedno znalo krmariti med Scilo in Karibdo političnih ter družbenih pritiskov. Sedanji ekipi to težje uspeva: nekaj so prispevala notranja trenja, nekaj lastne napake in njihova slaba komunikacija, nekaj gotovo težke epidemične razmere. K okrepitvi trenutno relativne šibke moralne pozicije sodišča bi lahko nekaj prispevalo sprejetje etičnega kodeksa. 26.04.2021
dr. Marko Novak Ustava v epidemiji … in potem

Ustava kot družbena pogodba državne politične skupnosti je dokument trajnejše narave. Tako predvideva različne življenjske situacije, v katerih se nahaja politična skupnost: od blaginje, prosperitete, obdobja »suhih krav«, epidemije in celo vojne. Trenutno smo že leto dni v epidemiji, pri čemer smo priča številnim omejitvam človekovih pravic, o čemer si pred tem niti sanjati nismo upali oziroma smo z nečim podobnim lahko računali le v primeru vojne, ki pa ob dejstvu našega članstva v EU in NATU v sedanjih časih nikakor ni na vidiku – niti v najhujših nočnih morah. V imenu pravice do življenja in zdravja smo državljani skoraj po vsem svetu pristali na drastične posege v naše človekove pravice. To je še posebej »boleče« za zahodne demokracije vajene najvišjih standardov njihovega varstva.

29.03.2021
dr. Marko Novak Je v Sloveniji pravnic in pravnikov preveč? V slovenski splošni javnosti že dolgo kroži misel, da je pri nas pravnic in pravnikov preveč. Da pravne fakultete – in pred poldrugim desetletjem se je celo pojavila še ena – producirajo preveč diplomantov, za katere na trgu dela ne bo mesta in bodo več let životarili na Zavodu za zaposlovanje. To se torej zdi nekakšna javna mantra, ki ji pogosto pritrjujejo in jo še utrjujejo v strokovni javnosti. Toda po drugi strani statistika Evropske komisije zatrjuje nasprotno in zato se zdi primerno razmisliti, zakaj je tako oziroma kje dejansko smo. 15.03.2021
dr. Marko Novak PDI in kamena doba? Pravniški državni izpit (ali s kratico PDI) je v karieri pravnika velika prelomnica. Je namreč vstopnica za opravljanje najpomembnejših del v pravnikovem praktičnem delu. Zato ni čudno, da mu nekateri pravijo tudi »zrelostni izpit« za poklic pravnika. Kot logični zaključek pripravništva se zdi nekakšen »obred« iniciacije v pravniški poklic, zato se zdi njegov psihološki del vsaj tako pomemben kot epistemični del. Toda z njegovim trenutnim izgledom verjetno ni nihče zadovoljen. Vsaj od časa, ko sem ga sam opravljal, tj. pred približno 25 leti, se ni bistveno spremenil. Zato bi kakšen današnji kritik morebiti dejal, da je še iz »kamene dobe«. Pa je res? 01.03.2021
dr. Marko Novak Kdo naj predvsem skrbi za ugled sodstva?

Pred dobrim mesecem smo vstopili v jubilejno leto za našo, še vedno v marsičem mlado državo. To je tudi priložnost, da ponovno pregledamo, kakšno je stanje naših poglavitnih državnih institucij. Tokrat je v fokusu sodstvo oziroma njegov ugled v javnosti. Pri tem se navezujem na uvodnik v predzadnji Pravni praksi izpod peresa predsednika Sodnega sveta z naslovom »Vedno znova, tudi v novem letu«. V marsičem, s približno dve tretjine njegovega prispevka se strinjam. Moja stališča in videnje problema glede ugleda sodstva, o čemer predsednik piše v zadnjem odstavku, pa so precej drugačna.

01.02.2021
dr. Marko Novak Pravo, politika in ideologija Z zanimanjem sem si pred dnevi v časopisu Dnevnik prebral članek z naslovom »Kritika vladnih ukrepov in neprijetna vprašanja pravnikov niso zaželena.« V njem skozi novinarjeva usta govorijo nekateri znani pravniki, ki predvsem kritizirajo urednikovanje na Pravni praksi (PP), češ da je vse bolj politično, pri čemer naj bi urednik onemogočal objave nekaterim priznanim pravnikom in celo onemogočal kritiko vladnih ukrepov pri zajezitvi pandemije. 11.01.2021
dr. Marko Novak Trideset let naše države – utrinek iz druge polovice 19. stoletja V tem zgoščenem prazničnem času smo z eno nogo že vstopili v praznovanje tridesetega rojstnega dne države Slovenije. Trideseta obletnica plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila namreč prvi korak v praznovanje tega lepega jubileja, kateremu bomo že čez pol leta dodali še trideseto obletnico Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Tedaj smo dosanjali svoj več stoletni sen in končno dobili lastno državo. Decembra 1991 je sledilo še sprejetje nove ustave. … Takšne pravice (ali privilegija) niti slučajno niso deležni vsi narodi – tudi precej večji od našega. 28.12.2020
dr. Marko Novak Pred fiaskom Vse kaže, da bo zadeva Novič naposled zastarala. Do epiloga se bo iztekla sicer formalnopravno korektno in »po postopku«, brez kršitev, ki bi jih lahko očitali posameznim sodnikom ali drugim postopkovnih udeležencem. Izdana bo zavrnilna sodba in dr. Novič bo dokončno svoboden človek. Za prestane muke v priporu bo lahko terjal odškodnino, kar mu bo gotovo slaba uteha, če je res nedolžen, kajti v javnosti bo za vedno ostala senca dvoma. Nam vsem pa bo ostal najmanj grenak priokus, če že ne bomo imeli občutka, da se je zgodila nova blamaža. 14.12.2020
dr. Marko Novak Kdaj do vse sodne prakse na spletu? Glede na trenutno vročo debato o javnem dostopu do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov ter objavljanju sodb, se zdi smiselno -- dokler je železo še vroče – najprej ponoviti apel k objavi prvostopenjskih sodb na spletu. Zadeva vsekakor ni nova, saj jo je že pred leti sprožil bivši Minister za pravosodje, Goran Klemenčič. Projekt je stekel, a, kot je bilo slišati, so bili nekakšni »tehnični problemi« in je vse skupaj na žalost zastalo. No, vsekakor bi projekt bilo vredno ponovno obuditi, ob tem pa še doobjaviti preostale sodbe višjih sodišč, kar bi vodilo do objave sodne prakse v celoti. 30.11.2020
dr. Marko Novak Boj za razumevanje sodbe

Pravi vik in krik je v splošni in strokovni javnosti povzročila kritika sodbe Vrhovnega sodišča (VS), št. X Ips 4/2000, ki jo je podal kolega prof. Toplak. Sodbo Upravnega oddelka VS je celo  označil za najbolj škodljivo sodbo desetletja. Kritika je letela predvsem na domnevno onemogočanje dostopa javnosti do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov in, med temi, celo tudi do pravnomočnih sodb. Sodba naj bi v korist bolj restriktivnih določb tožilskih in sodniških postopkovnikov (kot leges specialis) izničila veljavo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) (v tem primeru lex generalis), s katerim naj bi bile omenjene določbe v konfliktu. 

16.11.2020
dr. Marko Novak Inflacija neuspelih kandidatur Presenetila me je novica, da je tudi kandidatura prof. Klemna Podobnika za sodnika Splošnega sodišča EU padla v vodo. Po prof. Marku Pavlihi je to že druga zaporedna zavrnitev kandidata iz Republike Slovenije za to sodišče. Ob tem smo bili predhodno priča še nekaj zavrnitvam kandidatov za to sodišče v parlamentu. Trenutno na tem sodišču nimamo nobenega slovenskega sodnika, četudi smo upravičeni do dveh. A izgleda nismo sposobni predlagati primernih kandidatov, kar že meji na fiasko. Toda tu našega problema s kandidaturami za visoka sodniška mesta v zadnjem času še ni konec. Zapleta se v tujini, zapleta se doma: pred kratkim sta bila v parlamentu zapored zavrnjena dva kandidata za ustavna sodnika, časovno med njima pa še kandidat za vrhovnega sodnika. Kaj se torej dogaja? 02.11.2020
dr. Marko Novak Burni časi za človekove pravice Živimo v burnih časih. Borba s pandemijo covid-19 je prinesla izredno družbeno situacijo, takšne izjemne okoliščine pa ustvarjajo tudi pravo »ustavno dramo« glede omejevanja nekaterih temeljnih človekovih pravic. Po Ackermanovem vzoru bi lahko rekli, da gre za t. i. ustavne dogodke (constitutional moments). Vendar ne v smislu političnih ali revolucionarnih prevratov, ob čemer je omenjeni ameriški profesor v luči prelomnih dogodkov v vzhodni in srednji Evropi ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih skoval ta izraz. Zdaj gre za drugačno življenjsko, družbeno – in posledično tudi pravno – dramatiko, ki jo je spisal uničujoči virus. 19.10.2020
dr. Marko Novak Ločena mnenja sodnikov kot retorični nagovori Pravno argumentiranje je predvsem igra logične kompulzije, pri čemer je formalne logike le za ščepec. Večinoma je v igri dialektika (tako imenovana »mala« logika), kjer se sklepi argumentov ne izpeljejo v gotovost, temveč kvečjemu v večjo ali manjšo verjetnost. Pri tem so sodniki, ki argumentirajo v pravu na najvišji ravni, le živa bitja. Čeprav njihova mišljenjska funkcija dosega svoje bravure ravno v logiki, je le ena izmed dimenzij njihovih osebnosti, ki jih zaznamujejo vsaj še čustva, intuicije in čutna dojemanja sveta. V večinskih mnenjih se njihova večdimenzionalnost hočeš nočeš »disciplinira« v logično zasnovanem kolektivnem mnenju, v ločenih mnenjih pa je prostor za njihova nezadovoljstva, ki presegajo logične okvire. Tako je bilo tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS glede vladnega odloka o omejitvi gibanja na občine (št. U-I-83/20). 05.10.2020
dr. Marko Novak Covid, obvezno cepljenje in kopica vprašanj Ob globalnem vztrajanju in v zadnjem času ponekod celo naraščanju nove korona-bolezni svet nestrpno pričakuje cepivo, ki naj bi povrnilo življenje v stare tirnice. Cepivo se ne zdi le odrešilna bilka, temveč – ob trdoživosti covid-19 – celo edina možnost za vrnitev v tako imenovano »staro« normalnost. To si želimo vsi, saj se ob vseh nastajajočih normalnostih zdi še najbolj »normalna«. Pri tem smo priča izjemnemu tekmovanju pri izdelavi cepiva in milijardnim pogodbam za njegov nakup. Ker pa naj bi bilo cepivo tako rekoč že pred vrati, se nam porajajo nova vprašanja, kako bo z njegovo uporabo. 21.09.2020
dr. Marko Novak 100 let Rapalske pogodbe: Osebna razglednica Novembra bomo obeležili 100 letnico Rapalske pogodbe, ki je usodno zaznamovala življenje Slovencev na Primorskem, saj so po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS ostali na italijanski strani, kot italijanski državljani. Nedolgo nazaj smo obeležili tudi 100 letnico požiga Narodnega doma v Trstu. Dva pomembna dogodka torej v novejši zgodovini našega naroda. Več kot dve desetletji življenja pod Italijo pa je vsekakor pustilo pečat in zaznamovalo usode tamkajšnjih ljudi. 07.09.2020
dr. Marko Novak Akademska nova normalnost: utrinek iz (e)učilnice Bogatejši za izkušnjo zaprtja predavalnic in spletnega pouka minule pomladi zavoljo Covid-19 se počasi pripravljamo na novo akademsko leto. Pred nami začenjajo osnovnošolci in srednješolci, ki bodo »testirali« teren in tudi od njihovega uspeha pri preprečevanju okužb v prvem mesecu bo odvisna usoda načina pričetka novega akademskega šolskega leta. 31.08.2020
dr. Marko Novak Pokrajine – Nomen est omen! Pričujočo kolumno namenjam nestrinjanju z vladno Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI), ki za imena pokrajin namesto »zgodovinskih imen« iz zadnje različice predloga predlaga imena po njihovih glavnih mestih. 17.08.2020
dr. Marko Novak Argument neposredne izkušnje V digitalni dobi neposredno izkušnjo, ki ji lahko rečemo tudi realna, zamenjuje virtualna izkušnja. Nekaj podobnega se nam dogaja tudi v času pandemije virusa covid-19, ko neposredna predavanja, sestanke in konference zamenjujejo razni spletni nadomestki. Vse skoraj poteka, kot bi se takšnih dogodkov neposredno udeležili, bistveno sporočilo je nekako prenešeno, vendar vseeno nekaj manjka. Nekaj, kar človeku da le pestrost in kompleksnost, sestavljenost mozaika neposredne izkušnje. 03.08.2020
dr. Marko Novak Boj za Ustavno sodišče Izteka se devetletni mandat ustavni sodnici dr. Dunji Jadek Pensa. Zaradi nedavno neuspele kandidature profesorja Andraža Terška in odstopa od kandidature vrhovne sodnice Barbare Zobec je torej potreben nov krog kandidatur, ki se je že pričel in se bo predvidoma zaključil v jeseni. Za kandidature se odločajo slovenski vrhunski pravni strokovnjaki in strokovnjakinje, še kako pa je za izbor primernega kandidata ali kandidatke zainteresirana strankarska politika, saj sta škarje in platno v njenih rokah. 20.07.2020
dr. Marko Novak Globoka nesoglasja Globoko nesoglasje (»deep disagreement«) je trenutno eden bolj uporabljenih in preučevanih pojmov v teoriji argumentacije. O tem se lahko prepričamo že z enostavno preverbo zadetkov na Googlu. Po svoji izvirni obravnavi gre za nesoglasje, nesporazum ali spor, ki ni rešljiv z racionalnimi oziroma logičnimi sredstvi prepričevanja. Seveda je pojem še posebej aktualen za trenutno politično situacijo in družbeno razdvojenost v ZDA, nekakšne paralele pa bi lahko našli tudi v trenutno razgreti politični situaciji v Sloveniji. Sicer pa so tovrstna globoka nesoglasja v družbi in tudi med posamezniki stalnica. Do njih namreč ne prihaja le v bolj razgretih časih, temveč so tedaj le bolj vidni, bolj na površju, z vsem dimom in paro. 06.07.2020
dr. Marko Novak Debirokratizacija v vsak slovenski urad Eden izmed ukrepov te vlade je oblikovanje skupine za debirokratizacijo predpisov na področju davkov, gospodarstva in okoljske ureditve. Hvalevreden ukrep in upam, da jim uspe kakšna poenostavitev. To je verjetno tudi bil namen – zgolj določene, parcialne poenostavitve. Kaj več pa bo težko, saj je problem birokratizacije nekako civilizacijski, verjetno celo naravno-sistemski. Pri odpravljanju posledic tega pa so države različno uspešne. 22.06.2020
dr. Marko Novak “Prostitucija” na javni televiziji in sporočilo Vrhovnega sodišča S sodbo št. II Ips 75/2019 z dne 6. februarja 2020 je Vrhovno sodišče RS ugodilo reviziji toženca, sedanjega PV, v sporu s tožnico, novinarko javne televizije, zaradi žalitve njene časti in dobrega imena. Odločitev je v javnosti dvignila precej prahu, saj je večina Vrhovnega sodišča v tej zadevi zavarovala politični govor kljub nadvse pikri vsebini spornega čivka. Ker naj bi odločitev v prihodnje omogočala množično zaničevanje novinarjev v javnem prostoru, si poglejmo natančneje, kakšen je pravzaprav precedenčni domet njenih nosilnih razlogov. 08.06.2020
dr. Marko Novak Kolesarjenje z napako Vsak pretek se proti večeru zbirajo kolesarji na protivladnih protestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Zbere se jih več tisoč in večinoma mirno krožijo po ulicah okoli stavbe parlamenta. Protivladni protesti so legitimna pravica državljanov, da izražajo svoja nasprotovanja z vladajočo politiko. Vse demokratične družbe jih poznajo in jih zato ne zatirajo nasilno, temveč kvečjemu regulirajo, da sta zagotovljena javni red in mir. Tudi slovenski kolesarski protesti so na videz takšnim protestom podobni. A vendarle imajo določeno napako. 25.05.2020
dr. Marko Novak Vsi ovinki pravnega interesa V razgretem vzdušju zajezovanja epidemije novega koronavirusa je Ustavno sodišče v zadevi št. U-I-83/20 sprejelo v odločanje pobudo, ki je izpodbijala vladni odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih ter prečkanja občin. V oči me je zbodla sila šibka utemeljitev priznanja pravnega interesa pobudniku s strani večine ustavnih sodnikov, ki jo je nadvse pronicljivo razgrnil sodnik Jaklič v svojem odklonilnem mnenju. 04.05.2020
dr. Marko Novak Izredne razmere Živimo v času izrednih razmer. Naša svoboda gibanja je omejena skoraj kot v vojnem stanju. Zaradi tega se čutimo utesnjene, a v državah okoli nas je ponekod še hujše. Njihova svoboda gibanja je iz spalnice do kuhinje, pa do prve trgovine in, če ima nekdo psa, še dodatnih 100 metrov zunaj. Seveda se nam te omejitve gibanja zdijo razumne, saj se na takšen način skuša zajeziti širjenje virusa in dodatno obremenjevanje že tako preobremenjenega zdravstvenega sistema. Kako nostalgično po eni strani in glede na svetovno pandemijo skoraj patetično se v tem globalnem lock-down stanju sliši opredelitev človekove pravice do svobode gibanja, npr. iz 32. člena naše Ustave: »Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne!« 06.04.2020
dr. Marko Novak Kako so lahko rektorji nad pravom? Proti koncu februarja je bilo v javnosti zaznati ogorčeno javno pismo rektorja Nove univerze, prof. Mateja Avblja, namenjeno predsedniku Rektorske konference RS (RK). Avbelj je protestiral proti zaprtim vratom RK, ki se kljub vztrajnemu »trkanju« ne odpro in ne omogočijo vstopa predstavnikom novoustanovljenih univerz. Njegovo javno pismo tedaj ni bilo deležno zasluženega odziva v javnosti. 23.03.2020
dr. Marko Novak Kako do večje koncentracije kazenskih postopkov? Novo sodno leto, ki ga je nedavno otvoril predsednik Vrhovnega sodišča, prinaša slovenskemu sodstvu nove priložnosti. Eno od prednostnih področij, ki po besedah Vrhovnega sodišča terja izboljšave, je vsekakor kazensko področje. Že vrsto let tu obstajajo problemi predvsem glede najzahtevnejših kazenskih zadev. V teh zadevah se v povprečju postopki ne skrajšujejo, kvečjemu obratno. Problem je sicer kompleksen in se nikakor ne tiče le sodstva, ena od rešitev pa je tudi večja koncentracija obravnavanja teh zadev. 24.02.2020
dr. Marko Novak Izbira naših kandidatov za mednarodna sodišča Pri izbiri dveh slovenskih kandidatov za Splošno sodišče EU se je spet zapletlo. Padli so očitki o korupciji, slovenski sodnik SEU naj bi neprimerno lobiral, itd. Skratka, imamo težavo. In to ne prvič: spomnimo se kandidature mag. Betteto, sicer za ESČP,  raznih pritožb v teh postopkih, pa navsezadnje tudi prejšnje kandidature za to isto sodišče. Vsekakor gre za prestižne, izjemno plačane funkcije, kjer je pričakovati tekmovalnost kandidatov in njihovih podpornikov. Toda ti kandidati so povečini ugledna imena in tudi tisti, ki jih izbirajo, niso ravno kdorkoli. Kaj torej narediti, da bodo ti postopki vlivali več zaupanja, da so smo v svet poslali najboljše kandidate? 10.02.2020
dr. Marko Novak Spornost in nepotrebnost avtentične razlage zakona Institut avtentične razlage zakona že nekaj let buri slovensko (strokovno) javnost. Predvsem mlajša ustavna stroka (npr. Zagorc, Nerad) mu nasprotuje. V zadnjem času pa je olje na ogenj prilila njena uporaba v zadevi »Farmacevtka«, ko je DZ razložil naravo roka za še dovoljeno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku (ORZKP153,154). Vrhovno sodišče (VSRS Sodba I Ips 15930/2017 in Sklep Cpg 2/2014) se je avtentični razlagi zakona »uprlo«, češ da sodstva ne zavezuje, saj da nasprotuje delitvi oblasti, Ustavno sodišče pa, kot mi je znano, v tem novem stanju stvari, še ni sprejelo kakšnega novega stališča. 27.01.2020
dr. Marko Novak Kje smo, pravzaprav, z našim pravom?

Z vstopom v 2020 bomo le še leto dni oddaljeni od tridesete obletnice naše države. Ob nedavnem praznovanju samostojnosti in enotnosti je bilo izrečenih kar nekaj kritik glede na trenutno stanje države v zvezi s številnimi problemi na različnih področjih, od zdravstva, infrastrukture, obrambe, transporta, varnostnih služb, itd. Predvsem ostaja tudi pregovorna nostalgija po želji, tam v začetku devetdesetih, da bomo v kakšnih dvajsetih letih ujeli najbolj razvite stare evropske demokracije. Govorilo se je o Švici. To se seveda ni zgodilo in se najbrž tudi ne bo še vsaj naslednjih 20 let. Razlogi so bržkone kompleksni in večplastni. Morda kaj k temu prispeva pravni sistem oziroma naše pravo? Npr. v smislu zaviralnega učinka na razvoj različnih državnih podsistemov.

30.12.2019
dr. Marko Novak Tudi občan(k)e bo treba kaj vprašati Proces ustanavljanja za pre-centralizirano Slovenijo prepotrebnih pokrajin, torej pokrajinizacija Slovenije, je v polnem teku. Zaenkrat poteka vse lepo in prav in menim, da pri dosedanjih aktivnostih tudi ni bilo storjenih večjih napak. Morda so nekateri kraji prehitro pristali v napačni pokrajini in je bil v medijih takoj vik in krik, ki pa se je dokaj hitro pomiril, saj so se napake takoj odpravile. Takšen hevrističen način iskanja (naj)boljše rešitve, ki je sistem poskusov in odpravljanj napak, se mi zdi v tem primeru nadvse konstruktiven. Drugače bi bilo, če bi bil pristop dogmatičen in se »ne bi odstopalo niti za milimeter«, kar bi projekt pokopalo. 02.12.2019
dr. Marko Novak Kdo naj bo sodnik? - replika na Radonjićev odziv V svojem odzivu z naslovom 'Kdo sploh je sodnik?' sodnik Zvjezdan Radonjić polemizira z mojo zadnjo kolumno in kolumno sodnika Jančarja, češ da »neprimerno malikujeva« sodniški poklic. Kolega Jančar mu je že odgovoril, tako da dodajam še svoje »dopolnilo«. Menim, da je temeljni »nesporazum«, pri čemer govorim seveda le v svojem imenu, v različnem pogledu: sam gledam na lik sodnika oziroma sodnice načelno-etično, Radonjić pa odgovarja kritično-realistično. 04.11.2019
dr. Marko Novak Zadeva Omerzu in ugled slovenskega sodstva Že kar nekaj časa smo priča t. i. aferi Omerzu, kjer je dolgoletni predsednik Delovnega sodišča v Mariboru v kazenskem postopku zaradi zalezovanja nekdanje ljubice. Zadeva je vsekakor večplastna, saj se v njej odpirajo vprašanja sodnikove kazenske (v petek je bila celo izdana (nepravnomočna) prvostopenjska obsodilna sodba), etične in disciplinske odgovornosti. Zoper sodnika pa se odpira nova fronta, v zvezi z zaposlitvijo sorodnice, ko ga je Ministrica za pravosodje prijavila KPK. Skratka, problemi se širijo, težave stopnjujejo, ugled in kredibilnost konkretnega sodnika pa se vse bolj pogreza v mulj, od koder ni videti vrnitve. S tem pa trpi tudi ugled kolektiva. 07.10.2019
dr. Marko Novak Formalizem ESČP

ESČP je eno izmed najpomembnejših nadnacionalnih sodišč in gotovo najpomembnejše tovrstno sodišče za človekove pravice. V tem smislu je pomembno prispevalo in prispeva k razvoju njihovega varstva. Posameznikom je zadnje upanje pri iskanju pravice, številni majhni ljudje so na tem forumu že »premagali« svojo državo, kar je bila le potrditev tistega reka, da je pravo na strani majhnih v boju zoper mogočno silo njihovega Levitana. Pa je zavoljo svojega uspeha res moralo tako zelo priprti svoja vrata?

09.09.2019
dr. Marko Novak Kako daleč smo do branja misli? Telepatijo opredeljuje Slovar tujk kot »(domnevni) prenos misli ali volje na daljavo brez posredovanja čutil: zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.« (Verbinc 1982, 704) Pred slabimi dvajsetimi leti je avtor te definicije čutil potrebo, da v njenem začetku doda pridevnik »domnevni«, ki ga je postavil v oklepaj. Slovar tujk je namreč znanstveno delo, telepatija pa je bolj tematika mejnih, lahko bi rekli tudi parapsiholoških ved. Toda v teh dvajsetih letih se je moderna znanost temu neverjetnemu pojavu precej približala. 12.08.2019
dr. Marko Novak Mar bomo res naposled dobili pokrajine?

Na portalu IUS-INFO sem pred dnevi z veseljem prebral novico, da se ponovno obuja ideja o ustanovitvi pokrajin v Sloveniji. Še več, ne gre le za pogrevanje ideje, ki so jo je pred časom spet premlevali že tudi drugi (npr. Predsednik republike), ampak za pravo strokovno zasnovano akcijo, ki ima svojo natančno razdelano strategijo. Zadnjo tovrstno akcijo, iz let 2007/08 pod taktirko takratnega ministra Žagarja, je prekinila gospodarska kriza. Počakati je bilo treba na konjunkturo in zdaj je res pravi čas, če že ne malce zamujamo. No, za take dolgoročne, državniške projekte enostavno ne sme biti prepozno!

22.07.2019
dr. Marko Novak Pravni Davidi in politični Goljati Na odnos med politiko in pravom lahko gledamo z vidika ontološke diference, a tudi komplementarnosti stvarnega in normativnega: politika zagotavlja vsebinskost in dinamičnost, pravo pa obliko, regulativo ter statičnost. Za uspešno delovanje družbe je pomembno, da sta si nekako v ravnovesju. To zagotavlja stabilnost družbe. Politika je sicer vedno malce pred pravom, dinamika vedno pred statiko, življenje (npr. Bergsonov élan vital) pred normami. Vse lepo in prav, dokler se zdi politika na vajetih. Tiste najbolj čvrste, trdne družbene smernice so ustavne norme kot izraz družbene pogodbe neke skupnosti. V tem poletnem času pa imamo v Sloveniji v tem smislu težave: mislim na izvrševanje odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol in parlamentarno preiskavo o domnevnih zlorabah pravosodja v primeru Kangler. 15.07.2019
dr. Marko Novak Pretirana bojazen sodstva pred umetno inteligenco V svetovni strokovni javnosti (glej spletni portal Artificial lawyer), ki se zanima za vprašanja pravne tehnologije (legal technology), pravne analitike (legal analytics) ter predvidevanja (sodniških) odločitev (predictive justice) – vse področja povezana z umetno inteligenco, je v prejšnjem tednu odmeval 33. člen novega francoskega zakona o sodniški reformi. Ta z očitnim namenom omejevanja sodne analitike in predvidevanja sodniških odločitev kaznuje objavo statističnih podatkov o delu posameznih sodnikov s kaznijo do petih let zapora. 17.06.2019
dr. Marko Novak Poslanec na tej ali oni strani zakona? V zadnjem času slovensko javnost buri zadeva nezdružljivosti poslanca Državnega zbora (DZ) madžarske narodnosti z nekaterimi drugimi funkcijami, ki so po zakonu (ne)združljive s poslansko funkcijo. V pravnem argumentacijskem »spopadu« imamo tako na eni strani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki brani svoj zakon in svojo institucionalno vlogo v našem pravno-političnem sistemu, na drugi strani pa poslanca, ki se temu upira ob bolj ali manj glasnem pristanku naše najbolj demokratične institucije. Argumentacijsko situacijo (v tem primeru) vzpostavlja različnost mnenj in (na prvi pogled) očitno ne jasna rešitev. 27.05.2019
dr. Marko Novak Windsorska razglednica Windsor je mesto na skrajnem jugovzhodu federalne Kanade, sicer na jugozahodu zvezne države Ontario. Mesto leži na sami špici polotoka med velikima jezeroma Erie in St. Claire in se nahaja lučaj od ameriškega mesta Detroit, pri čemer obe mesti loči le reka z imenom Detroit. Mesto gosti najjužnejšo kanadsko univerzo, Univerzo Windsor, kjer sem pred kratkim gostoval kot predavatelj in raziskovalec. 20.05.2019
dr. Marko Novak ELFA 2019: Utrinki iz generalne skupščine ELFA (European Law Faculties Association) je evropsko združenje pravnih fakultet. Združuje prek 150 članic s štirih celin. Pred kratkim sem imel priložnost udeležiti se njegove generalne skupščine v Torinu. Nič posebnega sicer, a z bralci bi vendarle rad delil teme, o katerih so smo se pogovarjali predstavniki evropskih (in vse bolj tudi drugih) pravnih fakultet. In tudi osebna opažanja. Tema letošnje skupščine je bila splošna: Integration and Diversity in European Legal Education, naslovi posameznih sekcij pa za današnji čas nadvse aktualni. 29.04.2019
dr. Marko Novak Sodnotolmaška »tlaka« Delo sodnih tolmačev zaradi njihove pomembne vloge v sodnih postopkih država posebej regulira. Približno leto dni je že v veljavi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Izvedbeni podzakonski akt, ki določa tudi višino plačila za delo sodnih tolmačev, je Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ta določa fiksno ceno sodno overjenih prevodov. Znano je, da so že pred leti prevajalske agencije s svojimi dumpinškimi cenami prevodov ne le »povozile« prevajalski trg, temveč si uzurpirale tudi velik kos sodnotolmaške pogače. Vse to pred očmi države, ki naj bi dejavnost regulirala. Še več, zdi se, da je tudi država pričela tekmovati na »prostem trgu« ali pa bi vsaj rada izkoristila to »tekmovanje«. 15.04.2019
dr. Marko Novak Kam je izginila retorika v pravu? V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. 18.03.2019
dr. Marko Novak Feminizacija pravniškega poklica Pred kratkim se je v politiki in medijih ponovno obudila problematika feminizacije pravniškega oziroma sodniškega poklica. Češ da je to problem in nekateri so celo razmišljali o nekakšnih kvotah, da bi skušali doseči spolno uravnoteženost v sodstvu ali celo pri vpisu na pravne fakultete. Zgodba nikakor ni nova, vsaj za Slovenijo in njeno okolico, saj podobna razmerja obstajajo vsaj od osamosvojitve dalje, izhajajo pa že iz časov socializma. 18.02.2019
dr. Marko Novak Slovenski Sodni svet ni preprosto »sodniška samouprava« Cenim kritiko sodstva, slovenskega in drugi sodnih svetov s strani fakultetnih kolegov. Kritičnost je način, da nenehno izboljšujemo postopke, odpravljamo pomanjkljivosti in popravljamo napake. Le tako lahko napredujemo. Na ta način maksimalno podpiram tovrstno »svobodo izražanja«, še posebej strokovno, akademsko, pluralizem in trg idej, ki dela družbo boljšo, plemenitejšo. V tem istem, liberalnem duhu se tudi sam tu in tam oglasim. Tokrat malce oponiram nekaterim drugačnim mislim glede imenovanja sodnikov, češ da ni dobro, da to funkcijo izključno prevzame Sodni svet in da je za nas bolje, da ostane pri Državnem zboru. 21.01.2019
dr. Marko Novak Sodniki in politika Primer udeležbe sodnika Žirovnika, ki je bil akter v različnih kazenskih postopkih zoper bivšega mariborskega župana Kanglerja, na povolilni zabavi novoizvoljenega mariborskega župana Arsenoviča, je odprl ponoven premislek v slovenski družbi glede povezave sodnikov s politiko. Primer je še posebej pereč, ker je bil v drugem krogu županskih volitev poražen protikandidat ravno Franc Kangler. 24.12.2018
dr. Marko Novak 'Postopkovna pravičnost' v vsako slovensko vas Pred kratkim je Vrhovno sodišče v okviru svojega projekta za izboljšanje kakovosti sojenja z imenom »Postopkovna pravičnost« na svoji spletni strani v posebnem zavihku »nasodiscu« objavilo koristne pravne in druge informacije, ki so namenjene predvsem laičnim strankam na sodišču. To je vsekakor korak v pravo smer in gre s tovrstnimi dejanji le nadaljevati. To lahko le povečuje zaupanje javnosti v sodstvo, kajti javnost si poleg kakovostnega sojenja želi predvsem transparentnost delovanja sodstva, to pa bo večja razumljivost postopkov za stranke le povečevala. 26.11.2018
dr. Marko Novak EU, vladavina prava in ura resnice V prejšnjih kolumnah sem nekajkrat pisal o poljski »sagi« oziroma zdaj že nekajletni, vztrajni demontaži vladavine prava v smislu spornih reform na področju sodstva in sodnega sveta. Bolj ali manj sem tarnal nad brezzobimi bruseljskimi »atomskimi« grožnjami in kroničnim poljskim sprenevedanjem. Pa je vendarle prišla vsaj minuta, če že ne ura resnice: ENCJ je na izrednem zasedanju generalne skupščine do nadaljnjega suspendiral članstvo poljskega sodnega sveta v tej organizaciji. 01.10.2018
dr. Marko Novak Nova vlada in sodstvo V razmeroma kratki zgodovini naše države se je po vsakih volitvah z novo vlado in novimi ministri zgodovina posameznih resorjev pričela pisati na novo. Navadno je nov minister ali ministrica prinesla svoj »ego« in pričela z reformami – tudi tam, kjer te niso bile potrebne ali vsaj niso bile dobro domišljene. To je stroki povzročalo probleme, saj so se mnoge reči pričele postavljati na novo, kar je rutinsko, vsakodnevno delo le upočasnilo, pri tem pa na daljši rok ni prineslo kakšnega napredka. 03.09.2018
dr. Marko Novak Ob koncu mandata Pred nekaj dnevi se mi je izteklo šestletno obdobje članstva, pri čemer sta zadnji leti pomenili tudi predsedovanje Sodnemu svetu RS. Šest let je kar dolgo obdobje, v katerem se marsičesa nabere. 09.07.2018
dr. Marko Novak Incident na Vrhovnem sodišču in ugled sodstva V zvezi s trenutno afero »vrhovni sodnik Zobec v. pravosodni policist«, ki zanima ne le pravosodje, temveč tudi splošno javnost, naj pristavim še pisker osebnih pogledov na ta »napad« ali incident, kakor koli bi ga že kdo imenoval. Četudi neposredno ni kaj veliko prispeval k ugledu sodstva v javnosti, prej obratno, vendarle menim, da je bil koristen, saj je razkril ali obelodanil določene zadrege, kjer imamo še možnosti za napredek. 11.06.2018
dr. Marko Novak Bureki, fotokopirci in ustavni organi 2.0 Približno eno leto je že, ko je bil sprejet nov Zakon o sodnem svetu, ki je Sodnemu svetu naložil nove zadolžitve, ta pa je še vedno svetlobna leta daleč od pridobitve novih, predvsem večjih prostorov, ki bi omogočili normalno izvrševanje vseh njegovih dosedanjih in novih pristojnosti. 14.05.2018
dr. Marko Novak Je Slovenija varna pred populizmom? Neposredno po udeležbi na mednarodni delavnici z naslovom The Rule of Law, Populism and Militant Democracy, ki sta jo organizirala kolega Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič s Fakultete za državne in evropske študije v baskovskem kraju Oñati, razmišljam o možnosti populizma poljskih ali madžarskih dimenzij v naši domovini. K tem razmišljanjem sta me spodbudila omenjena kolega, pa še vsi drugi udeleženci delavnice (njen povzetek bo izšel v Pravni praksi). 16.04.2018
dr. Marko Novak Zablode poljske »Bele knjige« Politično uničevanje neodvisnosti poljskega sodstva in tamkajšnjega sodnega sveta se navkljub opozorilom EU glede možnih sankcij le še nadaljuje. Po izvedenih zadnjih reformah, s katerimi je tudi neodvisnost sodnega sveta dokončno padla, saj so mesta razrešenih članov in članic zasedli dokazani simpatizerji in politični zavezniki vladajoče stranke, je novi premier Poljske izdal t. i. Belo knjigo, ki je na 94 straneh namenjena pojasnjevanju drugim državam EU glede potrebnosti reform sodstva v luči grozeče »atomske bombe« Evropske komisije. 12.03.2018
dr. Marko Novak Ob otvoritvi novega sodnega leta Spet se otvarja novo sodno leto in to je vsekakor priložnost za besedo ali dve o preteklem in letu, ki sledi. Splošno je mnenje, že nekaj zadnjih let, da slovensko sodstvo napreduje, saj o tem nenazadnje pričajo številke, statistika torej, ki naj bi – v nasprotju s človekom – bila bolj objektivni pokazatelj stanja. Za razliko od nejevernih Tomažev, ki obstajajo v vsaki družbi, in zdi se prav, da so, da nas vseskozi opozarjajo, nam gledajo pod prste, in da tudi zategadelj, ker jim želimo dokazati, da se motijo, napredujemo – v napredek verjamemo vsi gradniki slovenskega sodstva: od Vrhovnega sodišča, Ministrstva za pravosodje in Sodnega sveta. Evropa pa temu prikimava. To bi lahko rekli tudi za leto 2017. 21.02.2018
dr. Marko Novak Brexit, britanski sodniki in ENCJ Evropska mreža sodnih svetov (angleško European Network of Councils for the Judiciary (ENCJ) je seveda združenje sodnih svetov držav članic Evropske unije. Staro je približno štirinajst let, danes pa kar okoli 80 odstotkov njegovega proračuna pokriva Evropska unija. To pomeni, da je tudi Evropska komisija zelo zainteresirana za njegovo delovanje, kar združenju postopoma veča veljavo v ustavnopravnem prostoru Evropske unije. Glede na Brexit, ki naj bi se dokončno zgodil marca 2019, se zastavlja vprašanje prihodnosti članstva »sodnih svetov« Združenega kraljestva v ENCJ. 12.02.2018
dr. Marko Novak Medijski sodnik »Naša« projektna skupina ENCJ, ki se ukvarja s projektom z naslovom 'Javno zaupanje in podoba sodstva v javnosti', je v polnem zagonu. Od sodnih svetov, ki so člani te evropske oziroma EU mreže, smo že dobili odgovore na vprašalnik, ki smo ga pred časom sestavili skupaj, ki jih še preučujemo in na podlagi katerih bomo pripravili poročilo. Pri tem se bomo usmerili na nekakšen idealen model komuniciranja sodstva z mediji oziroma na najboljše prakse, ki obstajajo v EU. Poleg držav, kot sta Danska, Norveška, tu predvsem prednjači Nizozemska in njeni t. i. medijski sodniki. 15.01.2018
dr. Marko Novak Stari dobri mož in sodstvo Zopet je prišel čas, takole proti koncu leta, ko delamo obračune glede preteklega leta in hkrati tudi načrte za naprej. Ko ti načrti niso vedno odvisni samo od nas in tudi ne povsem od racionalno-empiričnega oziroma kavzalnega sosledja dogodkov, potem jim pravimo želje. In te so še posebej imenitne v adventnem času. Te želje so lahko osebne, intimne ali tudi poklicne, če pa je funkcija nepoklicna, potem bi lahko bile tudi – častne. In, če bi stari dobri mož lahko kaj pomagal, kaj bi lahko v prihodnjem letu zaželeli sodstvu? 11.12.2017
dr. Marko Novak Kdo si želi močnejši Sodni svet? »Psi« smo lajali na vse grlo, »karavana« pa je šla – preprosto – dalje ...

Tako bi lahko na kratko označil »materialno« okrepitev funkcije našega Sodnega sveta. Ob vseh simbolnih dosežkih, kot je novi Zakon o Sodnem svetu, po katerem je Sodni svet postal samostojni proračunski uporabnik, prevzel disciplinske postopke, itd., itd. …, je Goljat namenil Davidu dejansko povečanje finančnih sredstev v vrednosti avtomobila višjega cenovnega razreda (govorimo o najmanjši možni šestmestni številki). Pa naj si zdaj slednji iz tega naredi »pračo«.
13.11.2017
dr. Marko Novak Poljski mlini in madridske furije Po vetu poljskega predsednika na prejšnji zakon o sodnem svetu, s katerim bi se bistveno znižala merila neodvisnosti tamkajšnjega sodnega sveta in sodstva na sploh, prihaja predsednik Duda z novim predlogom na tem področju. Je zdaj rešitev kaj boljša z vidika neodvisnosti sodstva in sodnega sveta? Imate prav: prav nič! Tako lahko rečemo, da je volk sicer za hip zamenjal dlako, svoje volčje narave pa nikakor ne. 16.10.2017
dr. Marko Novak Simbolni pomen prostorov neke institucije V družbeni skupnosti imajo skupni družbeni simboli seveda velik pomen. Med drugim nosijo v sebi vrednost, ki jim jo pripisujejo pripadniki te družbene skupnosti, ki to vrednost projicirajo v takšen simbol. Tako je tudi v državi kot eni pomembnejših oblik družbene skupnosti. Najpomembnejši državni simboli so tudi ustavna materija: tako vsaj zastava, grb, himna. Ti simboli so pomemben kohezivni material neke državne skupnosti. V določenih izrednih situacijah jih državljani jemljejo tako resno, da zanje celo žrtvujejo svoja življenja. 18.09.2017
dr. Marko Novak Boj za »drobtine« Čez slabe tri mesece, natančneje 20. novembra, se prične uporabljati novi Zakon o Sodnem svetu. To je v simbolnem smislu gotovo korak naprej, saj med povečanjem pristojnosti tega ustavnega organa, prinaša tudi določbo, ki organ umešča med neposredne proračunske porabnike. Zasluga za to gre najprej svetu samemu, ne le sedanji sestavi, temveč tudi našim predhodnikom, ki že leta bijemo boj za večjo (finančno) neodvisnost. Je pa trenutna vladajoča politika, tudi s sodelovanjem opozicije, predvsem Ministra za pravosodje, ki je res imel posluh za te zadeve, omogočila, da smo te dolgoletne težnje tudi spremenili v stvarnost. Vsakemu je namreč jasno, da če nimaš finančne neodvisnosti, potem je tudi dejanska neodvisna lahko precej pod vprašajem. 04.09.2017
dr. Marko Novak Porotništvo kot simbol demokratičnega sojenja Porotništvo izhaja iz same zibelke demokracije. Kdo se pri tem ne bi spomnil Helieje, najvišjega sodišča v demokratičnih Atenah, ki je bilo porotno? Pa zagona v smeri uvajanja porotnih sodišč v Evropi po francoski revoluciji, ko so se razsvetljenski miselni velikani zgledovali po demokratični Angliji. Porotništvo je postalo popularno tudi pri mladih postsocialističnih demokracijah v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani pa so totalitarni sistemi po celinski Evropi vsi po vrsti bili temu nenaklonjeni in so porotništvo odpravljali. 21.08.2017
dr. Marko Novak Precedens in trmasta celina Že pred kakšnimi petnajstimi leti sem bil tudi sam eden tistih, ki so napovedovali vzpon pomena precedensov oziroma sodne prakse tudi na evropski celini. To se je resnici na ljubo tudi zgodilo, toda vendarle se zdi, da se je zadeva nekje ustavila. Smo namreč svetlobna leta daleč od tega, da bi se tudi na naši celini uveljavila doktrina stare decisis v vsej svoji razsežnosti. 07.08.2017
dr. Marko Novak Piškavi legalizem ali resna stvar? V zadnji kolumni z naslovom 'Legalistična naivnost' kolega Avbelj ponovno uperi svojo kritično puščico v slovensko sodno samoupravo oziroma Sodni svet, kot da je to eno in isto. Sam sicer vidim zadeve drugače, a cenim njegovo kritičnost, saj je to prepotrebni input, da napredujemo in stvari izboljšujemo. A četudi v prejšnjih poskusih njegovi tovrstni izstrelki niso ravno zadeli v črno, je zdaj, vsaj v jedru svojega pisanja zadel naravnost v sredico. Čestitam! Gre za tezo, da je (optimistični) legalizem naiven. 24.07.2017
dr. Marko Novak »Blišč« in beda prisedniškega sistema Ob zadnjih zapletih na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sta v kazenski zadevi Popović odstopili dve porotnici in posledično grozi zastaranje zadeve, se mi zdi dobra priložnost za ponovni razmislek o ustreznosti našega sistema prisedništva. V človeškem smislu sicer nekoga, ki mu resno grozijo, povsem razumem in ga ne obsojam, tudi ob takšnem drastičnem ukrepu, kot je odstop, toda vprašati se je treba, ali je tudi sistemsko vse v redu urejeno, da do takšnih zapletov ne bi prihajalo. Zanima me torej širši pogled na ta institut. 10.07.2017
dr. Marko Novak Novi izzivi slovenskega sodstva Glede na podatke domačih in evropskih institucij (predvsem Evropske komisije in ESČP) je nesporno, da slovensko sodstvo napreduje. Da pa ta napredek ni povsem linearen, je zaslužnih več dejavnikov, na katere sodstvo vedno nima neposrednega vpliva. Med takšne dejavnike lahko spada večji ali manjši proračun za sodstvo (ta v zadnjih letih pri nas pada), spremembe zakonodaje, družbena dinamika glede vlaganja predlagalnih aktov in pravnih sredstev, navsezadnje tudi stopnja normativne integracije v družbi. Na nekatere dejavnike pa sodstvo lahko vpliva samo: npr. na storilnost, kakovost sojenja, lastno organizacijo itd. 26.06.2017
dr. Marko Novak Evropsko sodstvo - žilavo in prožno Od 7. do 9. junija je v Parizu potekala generalna skupščina Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ). Rdeča nit tokratnega zasedanja je bila resilient justice, kar se je več kot primerno odrazilo tudi v t. i. Pariški deklaraciji kot skupnemu dokumentu te mreže, ki po eni strani pomeni nekakšno črto, potegnjeno pod preteklo leto, po drugi strani pa začrtanje smernic za naprej. 12.06.2017
dr. Marko Novak Epistokracija? V času porasta političnega populizma bodisi v ZDA (zmaga Trumpa) bodisi v Evropi (Poljska, Madžarska, Turčija, da ne omenjam vzponov politične moči desnih populistov v Zahodni Evropi) se mrzlično iščejo ter premlevajo ideje, ki bi pomenile intelektualno protiutež populizmu. Poenostavljeno rečeno je populizem lahko lev ali desen, tudi sredinski, njegova glavna ideja pa je, da gre za upor zatiranih, nekorumpiranih »navadnih« državljanov zoper privilegirane (in pogosto tudi skorumpirane) elite. Populist, populističen seveda izhaja iz lat. izraza populus, kar pomeni ljudstvo. Populistična demokracija je tako demokracija »navadnih« ljudi in se zdi odgovor na slabosti liberalne demokracije. 29.05.2017
dr. Marko Novak ZSSve Pa je bil sprejet, Zakon o sodnem svetu (ZSSve) namreč! V nekaj dneh prične veljati, uporabljati pa se bo pričel čez dobrih šest mesecev. Dozorel je torej trenutek, ki se je resnici na ljubo pripravljal vrsto let.  15.05.2017
dr. Marko Novak ELFA Evropsko združenje pravnih fakultet (European Law Faculties Association – s kratico ELFA) je bilo ustanovljeno pred 22 leti in danes združuje prek 200 pravnih fakultet pretežno iz Evrope, pa tudi iz določenih neevropskih držav. Članice so tudi vse tri slovenske pravne fakultete, pri čemer se je Evropska pravna fakultete pridružila letos. 24.04.2017
dr. Marko Novak Starost sodnikov Ob zadnjih predlogih Predsednika države in imenovanjih v Državnem zboru ustavnih sodnikov, od katerih so kar trije od devetih (iz zadnjih dveh imenovanj) stari le nekaj čez 40 let, se je v javnosti zastavljalo vprašanje primerne starosti za (ustavnega) sodnika. Seveda je tu težko posploševati, saj je tudi kakšen mlajši sodnik lahko tudi »zrelejši« od sicer po letih starejšega sodnika, kajti vemo, da nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, nekateri pa nikoli. 27.03.2017
dr. Marko Novak ARS in sodno varstvo Danes se zdi, da so – vsaj v razvitem svetu – različne metode alternativnega reševanja sporov (ARS) že dosegle svetovni uspeh. (V nerazvitem svetu pa so najbrž že vseskozi prisotne in je prej problem na drugi strani – dovolj razvitega sistema klasičnih pravnih oziroma sodnih postopkov.) Če so metode ARS postajale moderne v anglo-ameriškem svetu že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so celinsko Evropo dokončno osvojile nekoliko kasneje. 20.03.2017
dr. Marko Novak Zakon o Sodnem svetu v parlamentarni delavnici Po večletnih razpravljanjih in velikih pričakovanjih je predlog zakona o Sodnem svetu tam, kjer mu je mesto: v Državnem zboru, in sicer v drugem branju. Tako v predhodnih mnenjih strokovne javnosti kot v prvem branju med splošno razpravo v parlamentu, je bilo povsem jasno, da ga ni, ki bi nasprotoval temu, da Sodni svet naposled dobi svoj zakon. 27.02.2017
dr. Marko Novak Prihodnost pravnega izobraževanja Ob letošnjih informativnih dnevih, ob koncu minulega tedna, si ne morem kaj, da ne bi malce razmislil o trenutnem in prihodnjem izobraževanju na pravnih fakultetah v Sloveniji in drugod po svetu.

13.02.2017
dr. Marko Novak Pravosodna mazurka Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj naprej lomasti po poljskem pravosodju in pri tem kot tank pušča za seboj izmaličene vrednote in načela zahodnega liberalno-meščanskega prava. Tokrat se je lotila tamkajšnjega sodnega sveta (t. i. Krajowa rada sadownictwa – v nadaljevanju KRS), in sicer je pred vrati reforma, ki se je resnici na ljubo tamkaj že dolgo napovedovala. 30.01.2017
dr. Marko Novak Zasebna vojna »družine«* Novak Odzivam se na komentar oziroma kolumno novinarke Ranke Ivelja v Dnevniku z naslovom »Petelinji boji ali kako pozabiti na plagiat« z dne 5. 1. 2017. Pišem predvsem kot profesor prava in dekan Evropske pravne fakultete. Nesmiselno je vpletati Sodni svet in njegove članice ter člane, saj nimajo prav nič s tem, razen koliko ima nekdo jasen namen diskreditacije ne le mene, temveč tudi tega organa.** 16.01.2017
dr. Marko Novak Odpiranje sodstva Ob koncu iztekajočega se 2016 je v javnosti zaokrožila novica o spremembi Sodnega reda s strani Ministra za pravosodje, ki omogoča snemanje oziroma fotografiranje sodnikov v določeni fazi pred in po glavni obravnavi, kar prej po Sodnem redu ni bilo dovoljeno. Gre le za enega izmed ukrepov, s katerimi želi Minister, kot po funkciji »zadolženi« za uvajanje novitet v pravosodju, malce posodobiti delovanje slovenskih sodišč. To so majhni koraki, a z veliko simbolno vrednostjo. 03.01.2017
dr. Marko Novak Cui bono? Ob nedavni javni predstavitvi očitkov glede ene izmed mojih knjig (Dnevnik TV Slovenije dne 11. 12. 2016) sem cenjenemu bralstvu mojih pisanj vsekakor dolžan pojasnilo. Tu pišem predvsem kot profesor prava in dekan, tudi v mednarodnem prostoru vse bolj prepoznavne Evropske pravne fakultete. (Sodni svet je – ob moji izločitvi iz debate – sicer posebej odgovoril na te očitke novinarjem, ki so se za to zanimali.) 19.12.2016
dr. Marko Novak Politični glamur in mediji Vloga medijev kot »četrte veje oblasti« v sodobni demokraciji je izjemno pomembna. Ti lahko delujejo kot »četrta veja« le, če so neodvisni: če delujejo v splošno javno korist kot servis državljanov in civilne družbe. Če pa so podaljšek strankarske politike oziroma njeno trobilo, potem te funkcije zagotovo ne zmorejo odigrati kakovostno. Kot četrta veja oblasti naj bi mediji bili na strani tistih, ki oblast omejujejo, da ta svojih pristojnosti ne zlorablja. Če mediji to zaznajo, morajo na to opozarjati in terjati odgovornost. 05.12.2016
dr. Marko Novak Skupščina včeraj, zdaj in za vsak slučaj Nedavni zaplet z imenovanjem višjega sodnika Karakaša na mesto vrhovnega sodnika na Vrhovno sodišče RS v Državnem zboru je še enkrat pokazal, kako sta naša ustavna ureditev, da sodnike na predlog Sodnega sveta voli Državni zbor, kot tudi zakonska, ko sodnike na mesto vrhovnega sodnika imenuje Državni zbor, napačni. Pa saj o tem že vrabci čivkajo, kajti ustavnopravna stroka na to opozarja že več kot dvajset let. 21.11.2016
dr. Marko Novak Kršitve človekovih pravic in zavajanje javnosti Danes so človekove pravice in njihovo varstvo ena od osrednjih vrednot modernih ustavnih pravnih sistemov. V sistemih ustavnih demokracij jim ob bok lahko postavimo kvečjemu še načeli pravne države in demokracije. Slovenska Ustava jih v normativnem besedilu ustoličuje (šele) v 5. členu, vendar nikakor ne smemo pozabiti, da so kot izhodišče naše ustavnosti že predmet ureditve v preamubli, takoj za deklarirano samostojnostjo in neodvisnostjo naše republike. 07.11.2016
dr. Marko Novak Nevarno razmerje: politika nad Sodnim svetom S pričujočim pisanjem se odzivam na kolumno cenjenega kolega Jerneja Letnarja Černiča z naslovom Med Scilo in Karibdo, objavljeno na portalu IUS-INFO pred dobrim mesecem dni. Če lahko na kratko povzamem, je kolega zatrjeval, da je trenutna ustavna ureditev, po kateri sodnike voli Državni zbor na predlog Sodnega sveta – četudi je ta ureditev svojevrstna v Evropi – povsem primerna za naše trenutne razmere. Kolega se sicer strinja, da takšno razmerje ne bi bilo upravičeno, če bi šlo za razvito demokracijo, da pa je to smiselno in potrebno v situaciji slovenske post-socialistične realnosti, kjer potreben takšen nadzor tudi nad delovanjem Sodnega sveta. 24.10.2016
dr. Marko Novak Turški »med« za pravne filozofe IVR je med pravnimi teoretiki znana kratica za ugledno svetovno združenje pravnih filozofov (Internationale Vereinigung für Rechts- und Sozialphilosophie), ustanovljeno v začetku 20. stoletja. To pa danes poleg nemške kratice -- zaradi svetovne prevlade angleščine -- vse bolj uporablja svoje polno ime v angleščini: International Association of Legal and Social Philosophy. Članica tega združenja je tudi Slovenija in nekateri njeni pravni filozofi. 10.10.2016
dr. Marko Novak Osamljeni jezdeci slovenske sodne apokalipse Prejšnji teden je javna kritika odločitve Sodnega sveta, da ne izreče pozitivnega mnenja nobenemu izmed obeh kandidatov za predsednika Vrhovnega sodišča, dodobra razburkala slovenski javni prostor. Pravzaprav sta bili obe kritiki iz časnika Finance del »nadaljevanke« ali »žajfnice« v smislu javnega kritizerstva, ki dobiva že svoje podlistke, in ni le kritika posameznih segmentov npr. slovenskega sodstva, ampak je mnogo več od tega. 26.09.2016
dr. Marko Novak Dosmrtni zapor v zgodovino? Po (le) nekaj letih primata najhujše izmed kazenskih sankcij v naši državi kazen dosmrtnega zapora zdaj, s prihajajočo novelo kazenskega zakonika, očitno roma na smetišče zgodovine. Predloga novele si žal še nisem uspel prebrati, zadevo bolj spremljam v medijih. O tem se razpisujejo različni novinarji, kar me ne čudi, saj gre za prvovrstno politično in sploh družbeno vprašanje. 12.09.2016
dr. Marko Novak Volitve sodnikov – mora Slovenija ostati evropska izjema? Kolega Letnar Černič v svoji zadnji IUS-INFO kolumni z naslovom »Kako izvoliti sodnike?« polemizira z mojo predstavitvijo predloga Sodnega sveta, po katerem naj bi pri ustavni določbi o volitvah sodnikov po novem Predsednik republike nadomestil Državni zbor. Kolega summa summarum nekako meni, da naša družba in ožja pravna kultura še nista »zreli« za takšno (radikalno) spremembo in da je zatorej bolje, naj ostane, kot je. Za svoje stališče navede kar nekaj argumentov, na katere bom odgovoril in jih – upam da – uspešno ovrgel. 29.08.2016
dr. Marko Novak Populizem in sodstvo Populizem je na pohodu. Predvsem v Evropi, pa tudi širše. To ugotavljajo različni tuji in domači strokovnjaki. Poglejmo razmere na Poljskem, v Združenem kraljestvu, tu je Turčija, pred časom tudi Madžarska, delno Slovaška, razna sicer manjšinska gibanja v Franciji, na Nizozemskem. Pa seveda figura Trumpa in cirkus okoli njegove predsedniške kampanje v ZDA. 16.08.2016
dr. Marko Novak Turški »cunami« Po nedavnem neuspelem poskusu državnega udara – po domače »puča«, v katerega nenačrtovanje s strani Erdogana se kar ne morem prepričati, smo vsakodnevno priča raznim čistkam – če sem ciničen – približno nekaj malo manj kot polovice Turčije, ki Erdoganu nasprotuje. V enem prvih zamahov po uradnem propadu puča je bilo na vrsti sodstvo – v številkah, ki jim demokratična Evropa kar ne more verjeti. V smislu: odstranili smo neubogljive sodnike, zdaj pa bomo našli ubogljive. 01.08.2016
dr. Marko Novak Poljsko sodstvo v nevihti Posledice politične krize oziroma krize pravne države na Poljskem se nanašajo v precejšni meri predvsem na sodstvo. Pri tem ekscesi majoritarne demokracije rušijo koncept ustavne demokracije. Pod velikim pritiskom je ustavni tribunal, katerega sodbe izvršilna oblast (tj. predsednik republike in vlada) že več mesecev noče objaviti in jih kot takšne ne priznava. Predsednik republike je tudi zavrnil zaprisego treh novih ustavnih sodnikov, ki jih je izvolil parlament. 18.07.2016
dr. Marko Novak Navidezna moč slovenskega Sodnega sveta Pri pogovorih o prihajajočem Zakonu o Sodnem svetu tisti, ki se (na glas ali po tihem) bojijo prevelikih kompetenc Sodnega sveta, vlečejo na dan -- za svoj nasprotujoči argument -- podatek iz dokumenta EU Justice Scoreboard, kjer posebna tabela (ne lestvica!) prikazuje primerjavo med pristojnostmi različnih sodnih svetov v okviru EU. Tam »menda« med 21 sodnimi sveti na prvi pogled zgleda, da po obsegu svojih pristojnosti zaseda slovenski Sodni svet kar visoko šesto mesto v EU. To naj bi kazalo na to, da njegovih kompetenc nikakor ne gre krepiti, saj je že zdaj zelo močna institucija – vsaj primerjalnopravno gledano. 04.07.2016
dr. Marko Novak Nikakor ministra v Sodni svet! Z napovedjo Ministra za pravosodje na zadnjih Dnevih slovenskega sodstva, da kani »odpeljati« imenovanje sodnikov iz hrama demokracije ven, se je tudi javno odprla debata o tem, kaj naj bo temu alternativa. To za Sodni svet nikakor ni bilo presenečenje, saj smo pred časom, po nekaj zaporednih zapletih pri imenovanju novih sodnikov ponovno opozorili na težavo iz te Pandorine skrinjice. Minister je bil politično dovolj pogumen, da je temu problemu prisluhnil in ga želi tudi rešiti. 20.06.2016
dr. Marko Novak Prestrašena slovenščina V zadnjih dneh smo pogosto priča javnem negodovanju ob spremembah Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki je bil sprejet na Vladi in ga zdaj čaka procedura v Državnem zboru. Ena od sprememb, ki je bila do zdaj najbolj kritizirana, je odpiranje vrat poučevanju v tujem jeziku na naših visokošolskih ustanovah. Ker je danes glavni tuji jezik angleščina, seveda v angleščini. 06.06.2016
dr. Marko Novak Sodni svet in pravno varstvo Nobena skrivnost ni, da se pripravlja Zakon o Sodnem svetu Republike Slovenije, za kar si Sodni svet prizadeva že vrsto let. Tudi ni nikakršna skrivnost, da Sodni svet ni zadovoljen s trenutnim pravnim varstvom zoper njegove odločitve, kar seveda pomeni tožbo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Čemu nezadovoljstvo? O tem smo sicer že večkrat javno spregovorili, a naj na kratko povzamem. 23.05.2016
dr. Marko Novak Zaupanje v sodstvo in njegova širša kultura Slehernik bi se najbrž strinjal, da je v neki vzorni pravni kulturi, ki sloni na visoki ravni zaupanja med prebivalci neke države in ustanovami te (pravne) države, zaupanje v sodstvo eno od najpomembnejših elementov v razmerju med »vladajočimi« (tj. državno oblastjo, ki jo v tem segmentu predstavlja sodstvo) in »vladanimi«. V Sloveniji, ki vendarle (še) ni najbolj vzorna pravna država in tudi ne država kakšnega visokega zaupanja v gornjem smislu, je zaupanje državljanov v oblast – in v tem smislu tudi v sodstvo – pregovorno nizko. 09.05.2016
dr. Marko Novak Anonimne prijave Anonimne prijave, tj. (praviloma) pisne vloge, ki se pošljejo nekemu organu, ne da bi prijavitelj ali več prijaviteljev razkrilo svoje identitete, niso institut formalnega postopkovnega prava. Niti v sodnih ne v upravnih postopkih. Zato v teh postopkih romajo v koš, saj jih sploh ni mogoče dopolniti. Njihova največja pomanjkljivost je namreč elementarna: prekršeno je temeljno postopkovno načelo kontradiktornosti ali enakosti orožij iz 22. člena Ustave RS. Nekdo je »obtožen«, dana je prijava, ne vemo pa, kdo je prijavitelj, da bi takšno prijavo lahko preverili. Tako se »obtoženi« niti braniti ne more, saj ne ve, kdo ga je obremenil. 25.04.2016
dr. Marko Novak Teater črkobralskega absurda Kolega Teršek je pred časom na tem istem spletnem portalu napisal pravi »venček« pravnoformalističnih absurdov, s katerimi je v glavnem kritiziral postopanje slovenskega uradništva v zadevah »majhnih« ljudi. Tu sicer pišem o nečem drugem, o javnih aktualnih temah, skupna rdeča nit pa je kritika pravnega formalizma oziroma t. i. črkobralstva, ki vsakemu razmišljujočemu pravniku bržkone naježi lase. 11.04.2016
dr. Marko Novak Zastave, Peter Prevc in posocialistična pravna zavest Mantra je že, da smo glede spoštovanja pravne države še vedno v nekakšni tranziciji: iz socialistične v moderno meščansko pravno ureditev. Seveda smo po osamosvojitvi ter vstopu v EU večino svojega prava prilagodili modernemu evropskemu pravu in v ta namen tudi posodobili svoje institucije pravne in demokratične države. Tega ne gre zanikati in narejeni so bili nekateri pomembni koraki. A problem, da za zahodnimi in severnimi sosedi zaostajamo (tudi) v pravnem smislu je v tem, da spremenjenemu pozitivnemu pravu nismo dovolj prilagodili tudi naše kolektivne pravne zavesti kot dela širše pravne kulture. 29.03.2016
dr. Marko Novak Konj ali traktor, a vselej pred vozom! Odzivam se na zadnjo kolumno cenjenega kolega dr. Mateja Avblja z naslovom »Voz pred konjem«. V njej je polemiziral z mano in dr. Letnarjem Černičem, ki sva bila kritična do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi »Barbara Zobec za ločena mnenja na Vrhovnem sodišču«. Avbelj je kritiziral najin 'vsebinski' pravni voluntarizem, ki da za ceno uveljavitve pravne vsebine žrtvuje 'formo' procesnih predpostavk (za pričetek konkretne presoje po 156. členu URS), kar bi bila, če bi Ustavno sodišče to sprejelo, po njegovem mnenju eklatantna kršitev pravne države. 14.03.2016
dr. Marko Novak Zamujena priložnost Pred par dnevi je v javnosti odmeval sklep Ustavnega sodišča št. U-I-69/15, s katerim je to sodišče zavrglo zahtevo vrhovne sodnice Barbare Zobec za presojo ustavnosti 115. člena ZKP, ki predpisuje, da je »posvetovanje in glasovanje (pri sprejemanju odločitev sodišča, ki sodi v senatni sestavi) tajno.« Vrhovna sodnica je v neki zadevi odklonila podpis posvetovalnega zapisnika, saj se ni strinjala z mnenjem večine v senatu, saj naj bi omenjena zakonska določba posegala v ustavno načelo neodvisnosti sodstva. 29.02.2016
dr. Marko Novak Še o ločenih mnenjih vrhovnih sodnikov Montesquieu je v svojem najslavnejšem delu iz leta 1748 zapisal: »V monarhijah prevzamejo sodniki funkcijo arbitrov: skupaj razpravljajo, si izmenjujejo mnenja, sklepajo dogovore, prilagajajo svoja mnenja glede na mnenja drugih; manjšinska mnenja se vtkejo v večinska. Toda to ni v naravi republike.« 15.02.2016
dr. Marko Novak Država (ne)zaupanja Glede na številne dandanašnje pravne in politične diskusije v evropskem prostoru se danes evropske države delijo na države precejšnega zaupanja (high-trust countries) in države nizkega zaupanja (low-trust countries). Glavni kriterij te delitve je zaupanje ali pač ne v vladajoče elite v širšem smislu oz. nosilce oblasti ali vodilnih funkcij v smislu tega, ali prebivalci tem zaupajo oz. ali jim lahko zaupajo, ker utemeljeno pričakujejo, da bodo to pričakovanje izpolnili. 01.02.2016
dr. Marko Novak Ločena mnenja vrhovnih sodnikov in enotna sodna praksa Z velikim zadovoljstvom sem pred dnevi v časopisju prebral novico o nameri, da Ministrstvo za pravosodje ob reformi kazenskega postopka v ZKP uvede tudi ločena mnenja za vrhovne sodnike v posameznih zadevah. To je v meni vzbudilo upanje, da se reforma pravosodja premika v pravo smer. Da bomo korak za korakom posodabljali naš pravosodni sistem, ki se – v primerjavi z zahodom in severom Evrope – vendarle zdi še preveč okostenel. Morda pričakujem preveč, a vendarle se to zdi vsaj signal, poskus, da se še preveč formalistično in v toge uradniške vzorce ukalupljeno pravosodje premakne naprej. 18.01.2016
dr. Marko Novak Sodstvo in politika Ob koncu leta, v katerega smo pravkar vstopili, bomo praznovali četrt stoletja obstoja Ustave naše samostojne države. Ob takšni priložnosti se navadno ponudi priložnost za premislek o upravičenosti ali smiselnosti njenih določenih delov. V mislim imam člena 133 in 166, ki sodnikom in ustavnim sodnikom izrecno prepovedujeta članstvo v 'organih' političnih strank – in jim s tem implicitno dovoljujeta »običajno« članstvo v političnih strankah. 04.01.2016
dr. Marko Novak Satira in blatenje sodnice 2 Nadaljujem svojo prejšnjo kolumno predvsem kot odziv na nekatere nove, v glavnem proti - argumente na moje pisanje, ki so se pojavili v teh dveh tednih in ki bi utegnili zanimati tudi javni prostor. Tu mislim predvsem na argument cenjenega kolega, ki se mu zdi (še posebej morebitni kazenski) pregon satirika v takšni situaciji povsem zgrešen, pa tudi argument neke angleške višje (upravne) sodnice na Upper Tribunal v Londonu (Oddelek za imigracijo in azil). Ta je celo poudarila, da so angleški sodniki izjemno omejeni glede možnosti odzvati se na neko medijsko poročanje, kaj šele na nekakšno satiro. 21.12.2015
dr. Marko Novak »Satirično« blatenje sodničine odločitve V poplavi takšne ali drugačne javne kritike sodstva in sodnikov, ki je danes prej vsakdan kot redkost, smo bili pred dnevi priča »izpadu« voditelja sicer (vsaj meni) simpatične satirične oddaje na Planet TV. Voditelj oddaje, sicer naš znani komik, je »kritiziral« mariborsko sodnico, ki jo je omenil z resničnim imenom in priimkom!, zavoljo njene menda napačne odločitve v nekem lokalno precej odmevnem kazenskem primeru. 07.12.2015
dr. Marko Novak Argument večine v sodstvu V naši laični in strokovni javnosti še vedno odmeva odločitev Ustavnega sodišča, ki je omogočila referendum o noveli ZZZDR glede spremembe definicije zakonske zveze. O sami vsebini odločitve tu ne bom podrobneje razpravljal, naj na splošno le nakažem, da se mi po vsebini zdi prepričljiva in sem eden tistih, ki jo podpiram. Sicer pa me tu bolj zanima sistemski vidik t. i. argumenta večine, ko gre za njegovo uporabo v sodnih postopkih. 23.11.2015
dr. Marko Novak Ustavna sodna reforma 2016 Z zanimanjem sem spremljal govor Ministra za pravosodje ob letošnjem Dnevu pravosodja, kjer je za naslednje leto, torej 2016, napovedal pravi pravosodni zakonodajni horuk. V tem sklopu sem se še posebej razveselil že dolgo napovedanega zakona o Sodnem svetu, pozitivno pa je vznemirila tudi napoved nekaterih ustavnih sprememb glede sodstva. Nekatere ideje glede ustavne sodne reforme pa sem žal sprejel s kislim obrazom. 09.11.2015
dr. Marko Novak Ograja kot simbol V teh težkih dneh de facto izrednega stanja na domala koridorju med našo južno in severno mejo se takšnemu ali drugačnemu razmišljanju o trenutni migrantski problematiki ne da izogniti. Ob tem se nekateri naši rojaki neutrudno borijo »na fronti«, drugi sestankujejo in mrzlično iščejo rešitve, spet tretji skušamo vse to razumeti. 26.10.2015
dr. Marko Novak Sodstvo in mediji Podoba slovenskega sodstva v domači javnosti je precej klavrna. To se tudi kaže na različnih (mednarodnih) lestvicah zaupanja naših prebivalcev v domača sodišča. Navsezadnje nas tudi mediji nenehno zasipajo z raznimi, v glavnem izključno slabimi zgledi iz sodstva in po eni ali dveh razveljavitvah »velikih« sodnih zgodb že skličejo »izredno« televizijsko sejo o brodolomu slovenskega sodstva. Tudi »uradni« in tako profesionalni mediji zavzeto prodajajo gledalcem, bralcem in poslušalcem kakšno »podtaknjeno« zgodbo o Sloveniji kot največji kršilki človekovih pravic v celem Svetu Evrope. 12.10.2015
dr. Marko Novak Služenje normi Pravnice in pravniki smo predvsem zavezani pravnim normam. Ko so te (pravne) norme ustavne norme, zakonske norme, norme pravičnosti itd., jih lahko zapišemo z veliko začetnico (tj. Norma). Po izrazom »norma« (tj. z malo začetnico) pa je še posebej sodnikom (v njihovem žargonu) znano nekaj drugega, veliko manj svečanega in bolj »turobnega«: t. i. številčna norma, ki prek meril Sodnega sveta določa kakovost dela sodnic in sodnikov glede ocene njihove službe. Za nesodnike enostavno povedano, »norma« pomeni minimalno število sodb neke vrste, ki jih mora neka sodnica oziroma sodnik z  nekega področja izdelati v enem letu za zadovoljivo oceno njenega oziroma njegovega dela. 28.09.2015
dr. Marko Novak Sodniki kot odločevalci Izkušeni sodniki cenijo pri svojih mlajših kolegih med drugim predvsem precejšnjo sposobnost za odločanje v posameznih pravnih primerih in seveda tudi sposobnost utemeljiti takšno odločitev. Pričakovano je to potem ena izmed lastnosti, ki naj bi jo imela tudi kandidatka oziroma kandidat za nastop sodniške funkcije. Poleg znanja torej prihajajo v poštev tudi osebnostne lastnosti kandidata. 14.09.2015
dr. Marko Novak Pravo in čustva Tradicionalna podoba razmerja med pravom – oz. njegovo »krono« – sodstvom – in čustvi je tista, ki jo je pred lepo orisal bivši vrhovni sodnik Ogrizek. Če parafraziram, je nekako zapisal, da v sodni dvorani gospoduje racionalnost, kjer ni mesta za čustva, ta pa (tudi pri sodniku) zaživijo v vsej svoji življenjski pestrosti, ko sodno dvorano zapre. Če sem se kot opazovalec sodništva nekoč podpisal pod to izjavo, bi danes priznal, da je preveč idealizirana ali vsaj pretirano dualistična. Četudi njena poanta ostaja enaka in klasična. 31.08.2015
dr. Marko Novak Krajše obrazložitve prvostopenjskih sodb Proces prenove sodnega sistema, ki naj bi se pričel že nekje to jesen, je treba izkoristiti za odpravo in spremembo čim več sistemskih anomalij, ki so nakopičile v zadnjih dvajsetih letih. Ena od teh bi utegnila biti tudi preobsežnost obrazložitev odločb sodišč prve stopnje. 17.08.2015
dr. Marko Novak Objavljanje prvostopenjskih sodb Eden izmed pogojev za ustvarjanje večjih možnosti za enotenje sodne prakse, o čemer sem pisal v prejšnji kolumni (»Neenotnost sodne prakse«), je tudi dosledno objavljanje sodnih odločb. Mislim na njihovo objavljanje na danes najvplivnejšem mediju – internetu. Na portalu oz. spletnih straneh sodišč. 03.08.2015
dr. Marko Novak Neenotna sodna praksa Po mnenju različnih akterjev slovenskega pravosodja je eden izmed perečih problemov naših sodišč še vedno tudi neenotna sodna praksa. Popolnoma enotna sodna praksa realno seveda ni mogoča. A če se izpostavlja problem v tej smeri, potem pomeni, da naša sodna praksa vendarle ni dovolj poenotena. 20.07.2015
dr. Marko Novak ESČP: Iskanje fantomskih kandidatov Prejšnji teden smo lahko iz medijev razbrali, da predsednik Republike tudi v drugo ni izbral nikogar izmed prijavljenih kandidatov za sodnika v Strasbourgu oz. ni predlagal Državnemu zboru v imenovanje z zakonom predpisane liste kandidatov oz. kandidatk. Uradna razloga za to naj bi bila dejstvo, da med kandidati, ki sta jih v svojem mnenju predlagala Sodni svet in Vlada, ni kandidatke, četudi je večina tistih, ki opravljajo sodno funkcijo v Sloveniji, žensk, ter da je prišlo do nekaterih zapletov v postopku potrjevanja formalnih pogojev glede določenih kandidatov. To pomeni, da bo treba izpeljati nov postopek zbiranja kandidatur, ki bo tako že tretji. 06.07.2015
dr. Marko Novak Razmislek ob častitljivem jubileju magne vseh kart V teh dneh smo bili priča medijskim poročanjem ob praznovanju 800. obletnice Magne carte libertatum, ki se je s precejšnim pompom odvijalo v Angliji. Na to je sicer pred časom že opozoril kolega Letnar Černič v svoji kolumni. Osemsto let je častitljiva starost za nek pravni akt in verjetno ga ni pravnika v današnjem svetu, ki ne bi vsaj v grobem poznal njegove vsebine oziroma pomena. 22.06.2015
dr. Marko Novak Sodni svet do ustavne presoje Prejšnjo kolumno (Mamljivost »enotnosti« oblasti) sem zaključil z razmišljanjem o možnosti sprožitve ustavne presoje glede nove parlamentarne prakse v zvezi z vsebinskim nadzorom in zavračanjem predlogov Sodnega sveta za izvolitev kandidatov v sodniško funkcijo. Tu nadaljujem razmišljanje v tej smeri. 08.06.2015
dr. Marko Novak Mamljivost »enotnosti« oblasti Iz magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije (MVK) Državnega zbora z dne 14 in 18. 5. 2015 je razvidno, da se nadaljuje poseganje poslancev Državnega zbora v vsebinske odločitve Sodnega sveta glede izbire kandidatov ne-sodnikov za izvolitev v sodniško funkcijo. Očitno je za poslance kocka padla oziroma je bila pot za takšno početje tlakovana z zadevo Dolinšek, ki jo poslej jemljejo kot precedenčno za širjenje svojih pristojnosti v smislu vzpostavljanja (nadrejene) instance nad Sodnim svetom. 25.05.2015
dr. Marko Novak Še o Patrii – s pravnega argumentacijskega vidika Ne morem si kaj, da ne bi zapisal vsaj še tele kolumne o »primeru vseh primerov« v naši politiki in pravu zadnjih letih. Beseda 'patria' je tudi zavoljo tega primera pri nas postala še dodatno večpomenski pojem: najprej je to ime vrste osemkolesnega oklepnega vozila, zavoljo katerega se je celotna zgodba tudi začela, nato je to postalo ime tega razvpitega pravnega primera in navsezadnje je v latinskem izvirniku to seveda izraz tudi za 'domovino'. In zdaj ta prvi pomen prek drugega »tepe« tretjega oziroma vsaj njegovo pravno dimenzijo. 11.05.2015
dr. Marko Novak Razmislek o Patrii Glede na trenutno odmevnost »primera vseh primerov« ali vsaj pravnega primera desetletja ga ni za državo in javno sfero zainteresiranega človeka, ki ne bi imel takšnega ali drugačnega stališča o njem. Še toliko bolj, ko gre za pravnika ali pravnico. Tako, v tej kratki refleksiji, v tok debate o tej javni pravni zgodbi prilivam še dodatno iz piskra svojih razmišljanj. 27.04.2015
dr. Marko Novak 'PDI' danes in jutri Ni skrivnost, da Ministrstvo za pravosodje razmišlja o reformi pravniškega državnega izpita (s kratico 'PDI'). Trenutno stanje na tem področju naj ne bi bilo zadovoljivo, zato je čas, da gremo naprej. Da spremenimo stvari na bolje. Vendar naj tu ne bi veljala naglica, ampak je treba stvari dobro premisliti. 13.04.2015
dr. Marko Novak Internetna jezikovna policija Pred dnevi sem prek zasebnega inštituta soorganiziral mini delavnico o enakosti spolov pri korporativnem upravljanju, z osredotočenostjo na mala in srednja podjetja. Za ta projekt smo uspeli pridobiti majhno subvencijo (small grant) ameriške ambasade v Sloveniji. Njegov ključni dogodek je bil obisk profesorice javnih politik z znane University of Southern California, s pomočjo katere smo izvedli dvodnevno delavnico v Ljubljani, na Fakulteti za management in pravo (MLC). Na njeni spletni strani smo oglaševali dogodek v slovenščini in pri tem obljubljali tudi prevajanje po potrebi. 30.03.2015
dr. Marko Novak Zmešnjava našega visokega šolstva Zadnja afera glede objave visokih honorarjev, dodatnih zaslužkov velikega števila visokošolskih profesorjev se zdi le vrh ledene gore zmešnjave v tem našem družbenem podsistemu. Že za malo bolje poučene pa podatki, ki so bili zdaj razkriti, niso nikakršna skrivnost. Že dolgo se je namreč vedelo, da je služba profesorja na univerzi poseben privilegij. Nekakšna sanjska služba. Zato so se je krčevito oklepali in se otepali konkurence. 16.03.2015
dr. Marko Novak Profesor Robert Alexy

Kakšen privilegij za teden dni pobegniti od dnevne politike na sneg ter dati vse njene intrige vsaj za nekaj dni »na hladno«! Potem pa moža in očeta, ki nekje v kolektivnem zavednem pohajkuje daleč od javnega, spet v mislih poišče in pokliče njegov polis v spet neko novo refleksijo nečesa konkretnega in aktualnega.

02.03.2015
dr. Marko Novak Čarobna formula - skrajšani postopek Skrajšani zakonodajni postopek naj bi po naravi stvari kot sumarni postopek bil namenjen manj pomembnim oziroma manjšim spremembam zakonodaje, ki ne terjajo neke obsežnejše parlamentarne razprave. Načeloma naj bi zakonodajna pot bila redna, skrajšani postopek pa naj bi od tega bil nekakšna izjema, ko naj se z bagatelnimi, nekontroverznimi družbenimi vprašanji ne bi tratilo nesorazmerno veliko dragocenega poslanskega časa. To je vsaj nekakšna ustavna pravno-politična teorija. 16.02.2015
dr. Marko Novak Trije možje pomenijo tigra Pri zadnji neizvolitvi odvetnice za sodnico višjega sodišča v Državnem zboru se je spet enkrat izkazalo, da ko v procesu argumentacije zmanjka argumentov, potem prevlada argument moči. Moč glasov. »Pač Državni zbor ni vezan na mnenje Sodnega sveta«, bi rekel kakšen izmed poslancev. To je sicer formalno res – in nekaj podobnega se je pripetilo tudi Predsedniku Republike pri zadnjem razpisu za sodnika ESČP. To si Državni zbor lahko »privošči«, saj formalnopravno svoje odločitve ne rabi obrazložiti. To je privilegij organov političnih vej oblasti. 02.02.2015
dr. Marko Novak Svetovni uspeh ameriškega pravnega izobraževanja Pred časom sem se v turškem obmorskem letovišču Belek udeležil svetovnega simpozija o sodniškem izobraževanju. Govorci so predstavljali razne pristope k izobraževanju na pravnih fakultetah, v okviru pripravništva na sodiščih in tudi glede izobraževanja sodnic in sodnikov. Med prispevki v zvezi z izobraževanjem na pravnih fakultetah me je posebej pritegnil prispevek prof. Colbruna s Pennsylvania State University. Malo zato, ker sem tudi sam nekoč bil deležen šolanja v ZDA, predvsem pa me je zanimalo, kakšno je situacija glede tega čez lužo sedaj ter kakšni so trendi. 19.01.2015
dr. Marko Novak Rimsko pravo nekoč in danes Najprej vsem bralcem teh kolumn Srečno 2015!
O čem naj bi pisal prav na začetku leta, če ne o začetkih – nekoč, ne tako daleč, a že davno. A vendar še vedno nekako v nas ...
05.01.2015
dr. Marko Novak Talci političnega soliranja Tokrat izhajam iz zadnjega odstavka kolumne mojega predhodnika (M. Avbelj, O stolpu v Pisi), hkrati pa se smiselno navezujem tudi na predprejšnjo kolumno (M. Jančar, Kdo je zmagal?). Odzivam se na aktualen način spreminjanja Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi. Do njega sem kritičen, saj ne gre le za konkretni primer, temveč za simptomatiko, značilno za domala celotno zgodovino naše države, v kateri način političnega soliranja (ponovno!) jemlje najširšo pravno sfero za talca lastnih ambicij. 22.12.2014
dr. Marko Novak Porota ali napota? V zadnjih dneh smo bili v ZDA priča besnenju množic temnopoltih in drugih rasnih manjšin. Najprej v dveh ameriških mestih, nato še drugod, potem ko sta tamkajšnji veliki poroti oprostili belopolta policista vseh obtožb glede domnevnih zlorab pooblastil zoper osumljenca. Zavoljo teh zlorab sta dve osebi v policijskem postopku celo umrli. Množice so tovrstne ameriške (pretežno belopolte) porote obtoževale zarotništva zoper temnopolte in druge manjšinske prebivalce te države, ki bi se tako ali drugače znašli v policijskih postopkih. 08.12.2014
dr. Marko Novak Pravni pomočniki Povod za tole pisanje je nedavno vprašanje neke študentke prvega letnika prava, kaj pravzaprav pomeni paralegal(s). Jasno, da sem se s tem izrazom srečal že dolgo nazaj, ko sem se prvič bolj podrobno spoznaval z ameriškim pravom, a o tem pojavu nisem nikoli resneje razmišljal. 24.11.2014
dr. Marko Novak Zakoniki nekdaj in danes Med »krompirjevimi počitnicami« mi je naposled uspelo nekoč zamujeno: ogledal sem si namreč izvirnik Hammurabijevega zakonika v Louvru. Priznati moram, da ko stojiš na dotik skoraj štiri tisoč let staremu spomeniku, ti ne more biti niti malo vseeno. Vsa ta stoletja, njih skoraj štirideset, se zgostijo z vso silo v dramatičnost trenutka. Pa saj to, natančno rečeno ni najstarejši človeški pravni dokument, ki bi ga odkrili na tem planetu, a je v svoji najdeni ter razkriti obsežnosti skoraj tristo členov vendarle prav to: od starih – najmogočnejši! Zato je njegova simbolna vrednost izjemna, domala arhetipska. 10.11.2014
dr. Marko Novak Sodstvo in Evropa: Slovenija v. Črna gora Pridruževanje neki eminentni skupnosti držav, kot je nedvomno EU, je priložnost, da se tudi na določenih pravnih področjih dvigne kakovost. Iz takšnih sprememb lahko razberemo določene trende. Evropske ali trende EU, namreč. Tako je Slovenija pred letom 2004 pri sprejemanju acquisa morala spreminjati svojo zakonodajo, celo Ustavo. Podobna situacija zdaj kot kandidatko za vstop v EU čaka tudi Črno goro. 27.10.2014
dr. Marko Novak Blišč in beda naše lokalne samouprave Ob zdaj že teden starih lokalnih volitvah se je zopet ponudila priložnost razmisleka o stanju naše lokalne samouprave. Tu me zanima predvsem dolgoročnejši, tudi ustavni razvoj tega področja. V sistemu vertikalne delitve oblasti je to tista raven, kjer primarno zadovoljujemo svoje interese. To je še posebej pomembno v sistemu unitarne državne ureditve, kot je tudi Slovenija, za katere je v vsem obdobju samostojnosti značilna bolj ali manj močna centralizacija oblasti. 13.10.2014
dr. Marko Novak Novi pravosodni minister – velika pričakovanja Za marsikoga je bil predstavitveni nastop novega pravosodnega ministra precej spodbuden. Kot pozitivna plat njegovega razmišljanja je še posebej izstopala pripravljenost za reformo širšega sistema sodstva. Tovrstne zagnanosti namreč pri prejšnjem resornem ministru ni bilo moč zaznati – vsaj ne v potrebni meri. 29.09.2014
dr. Marko Novak Vprašanje legitimnosti strokovne komisije za odvzem poslanskega mandata V teh dneh smo priča začetku delovanja posebne komisije pravnih strokovnjakov, ki naj bi podala mnenje o tem, ali bi odvzem poslanskega mandata Janezu Janši, ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu, bil pravno pravilen ukrep. Takšno mnenje naj bi bilo ustrezna vsebinska podlaga za Mandatno-volilno komisijo, ki naj odloči glede izvedbe omenjenega ukrepa. 15.09.2014
dr. Marko Novak Vsi predsednikovi možje … in žene? Slovensko javnost je pred kratkim razburkala odločitev predsednika Republike, da kljub sedmim kandidatom, prijavljenim na razpisu Ministrstva za pravosodje za izbor novega slovenskega sodnika na ESČP, ne predlaga nobenega oz. ne oblikuje ustrezne liste kandidatov za imenovanje v DZ. 01.09.2014
dr. Marko Novak Novinarski kodeks in etika javnega prostora K etiki javnega prostora nedvomno veliko prispevajo novinarji s svojem medijskim poročanjem. Pri tem je pomembno, da je njihovo poročanje odgovorno in v skladu z najrazličnejšimi pravnimi pravili. Navsezadnje je njihovo delovanje, kot četrte veje oblasti, izjemno pomembno za demokracijo informacijske družbe. A biti mora delovanje v skladu s »pristojnostmi«, ki jih takšna »veja oblasti« v družbi ima. Če novinarji te meje prestopajo, ne prispevajo k družbenemu ravnovesju, temveč prej nasprotno. 18.08.2014
dr. Marko Novak Umetna inteligenca, pravo in Slovenija Z razvojem postaja naša družba vse bolj informacijska. Tako globalna kot lokalna. Pri tem je informacijska tehnologija (IT), ki vse bolj zaznamuje naše vsakdanje življenje, še vedno eno od najhitreje rastočih industrijskih področij. Brez računalnika, interneta, Googla, e-mejla, pametnih telefonov, tablic … si našega komfortnega bivanja več ne moremo predstavljati. V ta IT-paket bi zlahka, vse manj futuristično uvrstili tudi t. i. umetno inteligenco (artificial intelligence s kratico AI), ki bi jo poenostavljeno lahko razumeli kot zmogljivost računalniških sistemov, nekakšnih inteligentnih robotov, da sami – namesto človeka – rešujejo določene probleme. 04.08.2014
dr. Marko Novak Z deklaracijo razdeljevati oblasti?!? V tem vročem volilnem letu nas jeseni čakajo še lokalne volitve. V tej zvezi je ob njihovem nedavnem razpisu prah znova dvignila (ne)sojena občina Ankaran, za katero se bodo volitve izvedle prvič. Toda kljub dokončni odločitvi Ustavnega sodišča o ustanovitvi te občine pred časom, je s strani nekaterih poslancev, ki so jih intelektualno podpirali določeni profesorji prava, prišlo do pobude, da se to vendarle ne bi zgodilo. Tu mislim na deklaracijo poslancev o neizvršitvi ankaranske odločbe Ustavnega sodišča. 21.07.2014
dr. Marko Novak Sodstvo med neodvisnostjo in odgovornostjo ter primer Patria Ena od bistvenih načel za kakovostno in učinkovito delovanje sodstva je njegova neodvisnost. To je v svoji deklaraciji ob deseti obletnici obstoja poudarila tudi Evropska mreža sodnih svetov (s kratico ENCJEuropean Network of Councils of the Judiciary), kot eden izmed pomembnih think tankov razvoja standardov in smernic kakovostnega sodstva v Evropski uniji v zadnjem desetletju. 07.07.2014
dr. Marko Novak Ustavno sodstvo na torišču družbenih moralno-političnih vrednot Teorija ustavnega prava in splošna pravna teorija pogosto poudarjata »obremenjenost« ustavnosodnega odločanja z ideološkimi, moralno-političnimi, skratka vrednostnimi vprašanji. Ti očitki letijo domala na vsa ustavna sodišča tega sveta – toliko bolj, kolikor so pravni sistemi, v katerih tovrstna sodišča delujejo, demokratični. Le v nedemokratičnih pravnih sistemih ustavna sodišča odločajo povsem vrednostno »nevtralno«. 23.06.2014
dr. Marko Novak Talent za pravo – z vidika kognitivnih lastnosti posameznika V vsakem poklicu so ljudje, ki svoje delo opravljajo bolje kot denimo drugi. A kaj je tisto, kar jim to omogoča? K temu gotovo prispeva lastna angažiranost pri pridobivanju novega znanja in njegovem nenehnem nadgrajevanju ter delavnost. Toda pri določenih posameznikih se zgoraj omenjeno bolj prime kot pri drugih. Gre tudi za to, da nekoga nekaj intuitivno žene v nek poklic, kjer je potem tudi uspešen. Lahko bi govorili o nekakšni naravni predispoziciji za to, ki skupaj s samodejavnostjo (delavnostjo) prinese pozitiven rezultat. Talent? 10.06.2014
dr. Marko Novak Kodeks poklicne etike tudi za ustavne sodnike Pred kratkim sem sodeloval na posvetu o sodniški etiki in integriteti na našem Vrhovnem sodišču, ki ga je organiziral Sodni svet in kjer smo razpravljali o dilemah in problemih v zvezi s sodniško etiko. Sam sem predstavljal nekatere mednarodne vidike kodeksov sodniškega poklicnega ravnanja. V pripravi na ta posvet sem pri raziskovanju te tematike naletel na zanimivo določbo iz Priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope št. 12 iz leta 2010 glede sodniške neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti, ki se glasi: »To priporočilo [glede vprašanj sodniške etike] se nanaša na vse osebe, ki izvajajo sodniške funkcije, vključno s tistimi, ki se ukvarjajo z ustavnimi zadevami.« 26.05.2014
dr. Marko Novak KPK med realnim in simbolnim Pa naj še sam pripišem kakšno svojo misel k postopku imenovanja novega vodstva KPK, ki še ni zaključen … Pišem pa v času, ko je medijski vihar okoli tega že malce pojenjal ter se je gladina problema nekoliko umirila, kar daje vsaj nekaj več možnosti videti globlje. 26.03.2014
dr. Marko Novak Nevarne čeri prihajajoče visokošolske reforme Smo majhna, prikupna dežela, ki je nenehno v pravni tranziciji. Pri nas velja nezapisani ustavni običaj domneve spremenljivosti zakonodaje. Ta pravi, da je treba zakone spreminjati najmanj enkrat na leto, po možnosti še večkrat (čim večkrat tem bolje!), razen če se dokaže, da sprememba ni potrebna. Toda to se ne dokazuje, zato je takšna domneva v bistvu prej neizpodbojna, kot je neizpodbojna domneva, da se moda nenehno spreminja, pri zakonih pa velja prepričanje, da je star zakon nujno slab, ker ne sledi modnim smernicam. 03.03.2014
dr. Marko Novak Turki »prihajajo«! Že desetletje in več se v EU odvijajo debate o tem, kdaj in ali sploh bo Turčija vstopila v to povezavo. Enkrat je zadeva bolj aktualna, drugič se za nekaj časa poleže. Zdaj se zdi, da so debate spet oživele in da je vprašanje članstva Turčije v tej evropski povezavi spet na vrhu vala.  Morebitni pomisleki glede njenega vstopa v EU pa nikakor niso ekonomski. Po svoji gospodarski moči, ki je ekonomska kriza v zadnjem času ni tako prizadela kot velik del evropskih držav, je Turčija gotovo med močnejšimi evropskimi državami. 09.12.2013
dr. Marko Novak Pritožbena obravnava Marsikateri pravnik, ki je imel srečo ali vsaj možnost obiskovanja predavanj prof. B. M. Zupančiča na Pravni fakulteti v Ljubljani, se bo spomnil (tedaj še v slovenščino neprevedenega) učbenika Mladena Grubiše, Činjenično stanje u krivičnom postupku, ki je bil obvezna literatura pri njegovem predmetu kazensko procesno pravo. Meni je od tega denimo za vselej ostalo v spominu, da je – še posebej v kazenskem postopku – predvsem prvostopenjsko sodišče tisto, ki obvlada vso umetnost in obrt ugotavljanja dejanskega stanja in izvajanja dokazov, pritožbeno sodišče pa naj bi skrbelo bolj za reševanje pravnih vprašanj. 22.10.2013
dr. Marko Novak Učenje na pamet - adijo pamet? V kratkem se bo v visokošolskih zavodih pričelo novo šolsko leto. Tudi študenti in študentke bodo kmalu sedli v šolske klopi, pripravljeni na srkanje novega znanja, ki jim ga bodo v čaše učenosti nalivali njihovi profesorji. Tudi na pravnih fakultetah. Tako vsak, ki je kdaj bil študent, tam okoli prvega oktobra začuti v sebi vsaj neko rahlo vznemirjenje. 23.09.2013
dr. Marko Novak Se lahko kaj naučimo od Balkana? V času Jugoslavije je bila Slovenija pregovorno njen ekonomsko najučinkovitejši, pa verjetno tudi pravno najbolj urejeni del. Naši »južni bratje« so nas v tem smislu celo nekako idealizirali, češ »vi Janezi imate v sebi nekaj germanskega«, kar naj bi že samo po sebi simboliziralo red in urejenost. Česar naj oni »Balkanci« ne bi premogli v takšni meri. V navidezno vzvišeno pozicijo so nas postavljali celo Hrvati, še najmanj balkanski od vseh Balkancev, s katerimi smo prehodili dobršen del zgodovinske poti že prej, v skupni habsburški monarhiji. 16.09.2013
dr. Marko Novak Ne previtka in ne predebela, predvsem pa urejena Že naši najstarejši predniki so se ukvarjali z državo. Veliki zgodovinar Jacob Burckhardt je zapisal, da njenega točnega nastanka ni mogoče določiti. Eden izmed najznamenitejših zapisov o njej je seveda tisti Platonov, kjer gre za paralelizem duše in države. Na podlagi razdelitve duše na več delov Platon zasnuje utopično družbeno delitev v državi. Ta naj bi imela tri razrede, pri čemer bi vsak razred imel lastnost enega dela duše: delavci naj bi ustrezali čutnemu delu duše, vojaki njenemu voljnemu delu, filozofi pa umskemu ali razumnemu delu duše. 02.09.2013
dr. Marko Novak Slovenija med trgom in socialo

Z družbenimi in političnimi spremembami konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja smo v Sloveniji iz socializma stopili na pot tržno-socialne države. Namen uvajanja tržnega gospodarstva je bil v uvedbi konkurence in s tem višje ter bolj kakovostne proizvodnje, ki naj bi povečala družbeno blaginjo, saj naj bi takšen sistem bil bolj učinkovit od socialističnega planskega gospodarstva.

05.08.2013
dr. Marko Novak Levi in desni pravniki Pogosto slišimo nekatere naše novinarje, kako se čudijo v smislu: »A zdaj pa bomo imeli že leve in desne pravnike, ko imamo ta leve in desne že med drugimi strokovnjaki?« Po drugi strani pa se je večina novinarjev že navadila, da ko je govora o določenih aktualnih javnih pravnih problemih, povabijo na predstavitev nekatere bolj levo in desno usmerjene pravnike. Slišimo tudi kolego Cerarja, ki govori o »prodanih dušah« med pravniki. 22.07.2013
dr. Marko Novak »Pravosodna inšpekcija« kot trojanski konj politike? Na nedavni okrogli mizi o problemih slovenskega sodstva na Ustavnem sodišču RS je njegov predsednik razmišljal o tem, da obstoječi način normiranja sodniškega dela in tudi najnovejši poskusi njegove regulacije vse bolj sodniško funkcijo spreminjajo v uradniško. Tega ni moč zanikati. A ne samo to – zdi se celo, da se v pomembnem delu slovensko sodstvo v svojem zgodovinskem razvoju še sploh ni uspelo povsem izviti iz preživetih uradniških okvirov, ker mu to niso omogočile družbenopolitične okoliščine. 03.07.2013
dr. Marko Novak Ustvarjalnost in reproduktivnost Ustvarjalnost je gonilo razvoja človeške družbe. Še posebej jo je treba ne le vzdrževati, temveč tudi potencirati in spodbujati v času družbene stagnacije, da ne govorimo v času družbene krize. Zato, da družba, ki je ujeta v neke preživele in iztrošene modele, najde rešilno bilko za svoje preživetje in se premakne naprej. 24.06.2013
dr. Marko Novak Na mladih svet stoji - ali pa na glavi! Iz medijev in od drugod dobivamo vse več podatkov o tem, kako je trenutna gospodarska kriza še posebej zarezala v položaj mladih.  Za njih ni pravih služb, še manj rednih zaposlitev za nedoločen čas, brezposelnost med njimi je vse višja. Področje prava tu ni nobena izjema. Ali pa to postaja še posebej izpostavljeno? 29.04.2013
dr. Marko Novak Vzhodna podskupina celinskega evropskega prava Komparativista David in Grasmann sta v svojem delu iz leta 1988 (Uvod v velike sodobne pravne sisteme) pravo celinske Evrope, tudi rimsko-germansko pravo, razdelila v naslednje podskupine: (a) zahodno-romansko, (b) srednje-evropsko ali germansko, (c) skandinavsko ali nordijsko in (č) socialistično. Od stvaritve tega dela, ki je s področja primerjalnega prava, žal trenutno edino prevedeno v slovenščino, je od tedaj minilo že 25 let, zato bi težko takšnim sistemom rekli »sodobni«. No, resnici na ljubo tudi drugi primerjalni pravniki (npr. Kötz in Zweigert) večinoma prisegajo na podobno razdelitev, saj je ta zgodovinsko utrjena. Tako se je zavoljo zgodovinskih okoliščin za hipec treba zaustaviti le pri zadnji, socialistični podskupini. 18.03.2013
dr. Marko Novak Argument 'zdrave pameti' v pravu Zdrava pamet ali zdrav (raz)um sta dobrodošla kjerkoli, na kateremkoli družbenem področju. Še posebej v sodobnih zapletenih ali kompleksnih razmerah, ki so rezultat razvoja družbe in civilizacije, ki je razvila številne družbene sisteme in podsisteme, ki jih vedno bolj obvladajo le ozko specializirani strokovnjaki. A še ti se vedno pogosteje zapletejo v razne nerešljive probleme in uganke. 18.02.2013
dr. Marko Novak Med ustavnosodnim formalizmom in funkcionalizmom: Zakaj lahko zadnja referendumska odločitev Ustavnega sodišča RS pravnoteoretsko zdrži Ena od tradicionalnih razlik med evropsko-kontinentalno in anglo-ameriško pravno družino je tudi v pogledu na vlogo sodišča oz. sodnika. Ta se sicer v sodobnem svetu vztrajno manjša, a nikakor še ni presežena. Angleški sodniki so si že v srednjem veku izborili precejšnjo mero neodvisnosti predvsem v konfrontaciji z izvršilno vejo oblasti, na evropskem kontinentu pa so dolgo ostajali v senci izvršilne veje (npr. v ancien régimu francoski parlementi), nato pa zakonodajne veje oblasti. Sodna veja oblasti se na kontinentu pravzaprav dodobra osamosvoji kot samostojna veja oblasti šele po drugi svetovni vojni. Vendar je to veljalo bolj za germansko, skandinavsko ter deloma romansko pravno podskupino, ne pa za socialistično. 07.01.2013
dr. Marko Novak Kratka refleksija o ustavnih pravnikih Že nekaj časa se pri nas v medijskih nastopih različnih pravnih strokovnjakov pojavlja zapis 'ustavni pravnik' (-ca) ob zapisih imen teh pravnikov. Zdi se, da imajo mnenja določenih pravnikov v zadnjem času precejšen vpliv na javno mnenje, četudi še nisem zasledil nobene empirične analize takšnega vpliva. Pridevnik 'ustavni' jim pri tem daje še posebno težo. Morda je to za javnost pomembno, smiselno in se jim zdi tudi všečno, pravniški profesiji pa se, glede na pogovore z različnimi pravniki, gotovo zdi malce čudno, nekonsistentno, morda celo banalno … Kje je torej problem? 12.11.2012
dr. Marko Novak Od sodnega uradnika do sodnika – prevrednotenje vrednot V zadnjem času se zopet odpira vprašanje družbene vloge sodniške funkcije pri nas – predvsem v zvezi s številnimi problemi v sodstvu: od premajhne učinkovitosti sodnikov glede preštevilnih sodnih zaostankov, prevelikega sodniškega formalizma, premajhne avtoritete sodišč med strankami sodnih postopkov in slabega splošnega družbenega ugleda sodstva. 05.09.2012
dr. Marko Novak Alternativno pravo V zvezi z idealnimi tipi prava, o katerih je pisal Max Weber v svojem znamenitem delu Gospodarstvo in družba, se lahko vprašamo, ali je danes, v t. i. sodobnem času, na pohodu nov tip prava, ki bi mu lahko s splošnim imenom rekli tudi postmoderno pravo. 06.08.2012
dr. Marko Novak Prešibko zavedanje pravne države Danes že vrabci čivkajo, da je z našo pravno državo nekaj narobe. Npr. da imamo dve pravni državi: eno za 'smrtnike' in drugo za 'elito'. Problemi v pravosodju, predvsem v zvezi s sodnimi zaostanki, so še vedno pereči. Razne oblike državne socialne pomoči se še zmeraj izkorišča. Večinoma nekaznovane mahinacije z utajevanjem davkov ostajajo »nacionalni šport«. Zoper t. i. tajkune sicer tečejo postopki in so tudi že padle prve sodbe, a kdo ve, če jih ne bodo pred pravnomočnostjo spet rešili spretni odvetniki s kakšnimi procesnimi triki. 02.07.2012
dr. Marko Novak Pravičnost kot simbol Pravičnost so s pravom povezovale že najstarejše človeške družbe. Četudi je strogi pravni pozitivizem, ki je bil v najvišjem vzponu v 19. in začetku 20. stoletja, pravičnost »pošteno« izločeval iz prava, mu je ni uspelo dokončno izločiti. Še danes ostaja kot pomemben simbol prava, pravnikov in pravnih institucij – predvsem sodišč. Je nekakšen univerzalni simbol, vsaj kar zadeva zahodno civilizacijo. Seveda pa so nanjo različno gledali tako časovno kot prostorsko, v skladu z naravo vsakokratne družbe. Prav zanimivo bi bilo pogledati, kako so na pravičnost kot simbol gledali ljudje včasih, kako pa nanjo gledamo danes. To gotovo kaj pove o naravi današnje družbe, civilizacije. 11.06.2012
dr. Marko Novak Slavospev pravnemu pozitivizmu Še dobro se spomnim misli nekega nemškega profesorja izpred let, ki je lucidno ugotavljal, da v kontinentalni Evropi v pravnofilozofskem smislu pravni realizem počasi zamenjuje pravni pozitivizem kot nekakšno temeljno filozofijo, ki prežema pravo in pravni sistem v celoti. To naj bi seveda veljalo tudi za pravosodje. Če pravni pozitivizem v ospredje postavlja zakonodajalca, potem pravni realizem predvsem sodnika. Sodnik se več ne more skri(va)ti za črko zakona, temveč mora prevzeti odgovornost za svojo odločitev. Pravni realisti namreč menijo, da nobena, še tako natančna pravna določba ne nudi sodniku zaklona, da bi se lahko skril za njo. 30.04.2012
dr. Marko Novak Hipertrofija pravnikov in naše pravne fakultete Vedno bolj prihajamo do tega, da je v naši državi pravnikov preveč. Namreč kljub temu, da smo v vrhu Evropske unije glede pravnikov na število prebivalcev, in smo tudi v evropskem vrhu glede števila sodnikov na prebivalstvo, ne moremo trditi, da naš pravni in tudi, ožje, sodni sistem delujeta zgledno. Problem seveda ni le količina pravnikov sama po sebi, temveč predvsem njihova kakovost. V njihovem razbohotenem številu, v tej pretirani kvantifikaciji se zdi, da tudi tiči srž problema. Preveliko število pravnikov se zdi, da kakovostnemu pravu prej škoduje kot koristi. Če parafraziramo prastari Tacitov rek, bi lahko rekli: Corruptissima re publica plurimae juristi. 19.03.2012
dr. Marko Novak Hipertrofija prava kot družbena malaise Danes je že notorno dejstvo, da smo priča hipertrofiji raznoraznih pravnih pravil in pravnih aktov. Bržkone je to globalni pojav, ki tare predvsem zahodno civilizacijo, v kateri se je birokratski državni pravni aparat kot značilnost modernega prava in države še posebej razbohotil. Za moderno in tudi sodobno birokratsko državo je namreč značilno stalno naraščanje pravnih aktov. 20.02.2012
dr. Marko Novak Bolonjski čira-čara in študij prava V slovenski akademski skupnosti že lep čas vre. Nekaj te pare že puha tudi v splošno javnost. Glave deležnikov v visokem šolstvu so pregrete že nekaj let, najmanj od časa uvajanja temeljne reforme terciarnega izobraževanja, tj. bolonjske reforme. Najbolj je zavrelo pred kratkim, z zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. »Okupatorji« so vsi v en glas kazali na omenjeno reformo kot na poglavitnega grešnega kozla za kaotične razmere na fakultetah. Med glavnimi očitki tej reformi so komercializacija, privatizacija, neokolonializem ter profanizacija visokošolskega izobraževanja. Študenti tako bentijo, profesorji so nezadovoljni, Alma Mater Studiorum pa se obrača v grobu. 15.02.2012
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27