c S
Razmislek ob častitljivem jubileju magne vseh kart
dr. Marko Novak Profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze mnovak153@gmail.com
22.06.2015 V teh dneh smo bili priča medijskim poročanjem ob praznovanju 800. obletnice Magne carte libertatum, ki se je s precejšnim pompom odvijalo v Angliji. Na to je sicer pred časom že opozoril kolega Letnar Černič v svoji kolumni. Osemsto let je častitljiva starost za nek pravni akt in verjetno ga ni pravnika v današnjem svetu, ki ne bi vsaj v grobem poznal njegove vsebine oziroma pomena.

Magna carta res ima precejšen pomen za razvoj ustavnega kazenskega procesa in jo še vedno štejejo za del ustave Združenega kraljestva, a vprašanje je, če akt sam po sebi res tako odstopa od vseh drugih plemiških privilegijev, ki v Evropi poznega srednjega veka, ko se je med drugimi avtonomijami razvijala tudi plemiška, vendarle niso bili neka posebnost. Profesor pravne zgodovine iz mariborske pravne fakultete Holcman se rad pohvali, da je privilegij štajerskega plemstva, t. i. Georgenberški privilegij iz leta 1186, še starejši od omenjene Velike listine svoboščin. Tudi neka bežna primerjalna analiza med obema dokumentoma bi pokazala, da vsebinske razlike res niso tako velike, kot bi sprva mislili.

Oba dokumenta vsebujeta določeno davčno prostost plemstva, ki jo je to zahtevalo glede vladarja, sodno avtonomijo, dolžnost pravnega postopanja proti njim itd. Treba pa je vendarle priznati, da je Magna carta bolj natančna, ko gre za omembo določenih nastavkov ali izhodišč, načel, ki so vodila do razvoja pomembnih institutov modernega prava: npr. sorazmernost pri kaznovanju, porotno sojenje, »zakonita sodba«, postopek po »pravu dežele« – skratka glede določenih pravnih institutov kazenskega materialnega in kavtel kazenskega procesnega prava.

Iz tega bi lahko sklepali, da je k svetovni slavi Magne carte libertatum določen delež prispeval tudi sam razvoj dogodkov v evropski in svetovni zgodovini kot tudi okoliščine sedanjega sveta. To pomeni, da je omenjena listina pomembna tudi ali predvsem zavoljo konteksta, ki ji je sledil. Če bi jo denimo iztrgali iz njega, potem morda ne bi dobili takšnega pomena za razvoj moderne pravne države, konstitucionalizma, parlamentarizma, porotnega sojenja, človekovih pravic in še vsega drugega, kar ji pripisujejo.

Kaj pa torej je ta kontekst, v katerem častijo ta akt? 

Prvič k temu vsaj na videz prispeva amerikanizacija sodobnega sveta in delno tudi prava, ki po neki naravni poti v okviru širše anglo-ameriške pravne kulture išče svoje korenine v razvoju angleškega prava. V tem okvirju je seveda še kako pomemben vpliv ameriškega prava na razvoj konstitucionalizma in človekovih pravic v Evropi po drugi svetovni vojni. Poleg tega tudi vpliv akuzatornega postopka common law na kontinentalni inkvizitorni postopek, ki vse bolj postaja podoben akuzatornemu postopku. In Magna carta je dejansko imela precejšen pomen za razvoj ustavnih dimenzij kazenskega postopka.

Drugič je k slavi Magne carte gotovo prispeval tudi nekakšen evolucijski razvoj angleškega prava, ki praktično ni poznal takšnih pravnih diskontinuitet, kot jih je bila v zgodovini deležna kontinentalna Evropa. To je značilno tudi za angleško javno pravo, po drugi strani pa je kontinentalno okolje preživelo številne različne ustavne ureditve. V tej zvezi je morda pomembno tudi dejstvo, da Združeno kraljestvo nima enovite ustave, zato pa lahko še ohranjajo tudi uradni stik s takšnim zgodovinskim dokumentom.

Čeprav seveda Magna carta libertatum danes nima nekakšne pomembne praktične veljave, pa jo je smiselno obdržati na takšnem piedestalu, če že zaradi drugega ne, pa zavoljo turizma. Kot velja tudi za vse ostala obeležja in okrasja krone in monarhije. Ob dejstvu, da je danes v globalnem svetu turizem najmočnejša gospodarska panoga, pa to ni kakšna šala. Turizem, ki daje velike prihodke državi in veča njeno gospodarsko moč, je torej strateškega državnega pomena. Zato se še kako splača narediti takšno ali drugačno proslavo ob kakšnem jubileju kakšnega pomembnega zgodovinskega dogodka.

Če se na koncu vrnem k izhodišču tega pisanja in torej ne jemljem Magne carte kot zgolj tržnega blaga, lahko sklenem, da v sodobnem globalnem svetu lahko predstavlja simbol za vse podobne plemiške privilegije, ki so nastajali v tistem, prejšnjem ali kasnejšem času. Še več, presega plemiške okvirje in predstavlja tisti univerzalni pravni dokument, ki na splošno pomeni omejevanje absolutne oblasti vladarja.

In predvsem zato se ga izplača venomer spominjati in praznovati njegove jubileje.   


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.