Res je, da glede prava velja rek, da so pravniki kot vino – starejši, kot so, boljši so. In da bi tudi kot sodniki morali nastopati le izkušeni pravniki in pravnice, seveda tudi z veliko znanja. Tisti na višjih instancah, kjer se zahteva največja modrost, pa morajo biti vsaj malo sivi, da so podobni Minervini sovi. A brez rednega in kontinuiranega dotoka sveže krvi v žile pravne profesije nasploh, se zdi, da si ta reže lastne korenine. Brez novih poganjkov se bo trta posušila. In iz suhe trte ne bo vina.
Nekaj faktov: mladi pravniki so med najštevilčnejšimi brezposelnimi, poleg ekonomistov. V sodstvu je še poseben problem glede (ne)napredovanja mladih: malodane zamrznjen je vstop v sodniški poklic, ukinjeno je sodno pripravništvo, tisti, zaposleni za določen čas oz. na projektu Lukenda, so morali oditi. Ne krivim pristojne v sodstvu, ki so bili prisiljeni v te korake, saj jim je država vzela precejšen kos pogače. Toda mladi v pravu menijo, da so nesorazmerne žrtve te krize.
Pa je za vse probleme res kriva le trenutna gospodarska kriza, ali pa se je ta neprebavljiva jed pripravljala že prej? Kajti zdi se, da je ta prenapihnjeni balon pravniškega trga zdaj le počil, napihoval pa se je seveda že nekaj časa.
V Sloveniji je študij prava postal bolj popularen po osamosvojitvi, ko smo dobili svojo državo in (vsaj formalno) avtonomni pravni sistem. Namesto formalnega odmiranja države in prava se je pričel uveljavljati liberalni meščanski koncept prava, ki so ga spodbujali na eni strani spontani demokratični vzgibi v smislu varstva človekovih pravic, na drugi strani pa domišljijski svet ameriških odvetniških telenovel. Slovenija je potrebovala nove institucije in nove pravnike. Kmalu je porastlo še število vpisnih fakultetnih mest za študij prava: povečevala so se vpisna mesta na Pravni fakulteti v Ljubljani, Pravna fakulteta v Mariboru je zaživela svoje polnokrvno življenje, pred sedmimi leti se je pridružila še novogoriška Evropska pravna fakulteta. Vprašanje je, ali je povečanje vpisnih mest predstavljajo dejanske potrebe po novih, svežih silah v pravu? Četudi so na teh fakultetah precejšnje selekcije pri napredovanju v letnikih, se zdi, da se je trg diplomantov enostavno zasitil.
Nekaj podobnega se je zgodilo na področju poslovnih ved. Nova liberalistična ideologija prostega trga, svobodnega podjetništva, menedžiranja je veliko mladih zvabila na poslovne visoke šole in fakultete. Nove poslovne šole so tako pognale kot gobe po dežju, danes pa se je tudi tu trg dodobra zasitil in ekonomisti so poleg pravnikov med najštevilnejšimi brezposelnimi diplomanti.
Tako je nastal tudi na področju pravniškega trga nekakšen umetni balon, ki je s krizo počil. Država, ki je to napihovanje omogočala, pa si je zatiskala oči in se obnašala kot nekakšen speči nočni čuvaj. Z bolj keynesijanskim poseganjem v ta trg bi lahko to preprečila – in uskladila ponudbo s povpraševanjem. Jasno pa, da ne z vnaprejšnjimi monopoli, temveč z omogočanjem konkurence.
V časih, ko sem zaključeval pravni študij, v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, že v samostojni Sloveniji, je bilo na letni ravni v celotni Sloveniji na fakultetni ravni kakšnih 100 diplomantov iz ene generacije. Danes je teh vsaj trikrat več! Resda se je glede na prejšnjo republiško ureditev razširilo tudi sodstvo in seveda javna uprava, toda vprašanje se zastavlja, koliko diplomantov prava dejansko potrebuje Slovenija na leto. Število prebivalcev Slovenije v zadnjih dvajsetih letih ni bogve koliko narastlo (če je sploh), res pa se je precej razširil javni sektor, pa tudi spori med ljudmi so se najbrž povečali. Prav zanima me, če so pri financerju tovrstnega izobraževanja bile napravljene kakšne resne analize o potrebnosti novih pravnikov oz. o letnem pritoku novih sil v ta poklic. Res so se letos vpisna mesta zmanjšala na državni ravni za kakšnih 50, a vprašanje je, če je to dovolj, da se izravna ponudba s povpraševanjem na tem področju. Je bila temu podlaga kakšna resna analiza ali bolj notorno dejstvo, da je pač družboslovcev preveč?
Toda situacija je glede na povedano za mlade v pravu še slabša: kljub povečevanju ponudbe, povpraševanje ni ostalo isto, temveč se je celo precej zmanjšalo – vsaj v sodstvu. Pa bodo mladi tako prepuščeni le stihiji delovanja trga ali ima država v rokah kakšno čarobno paličico?
Pa še nekaj mi v tej zvezi leži na duši… Pred leti, ko sem študiral v ZDA, sem opazil veliko skrb za kadre, veliko vlaganje v kadrovski potencial. Na področju prava, seveda. Že slabih dvajset let nazaj so ameriške fakultete imele karierne centre, za študente so organizirali intervjuje, delodajalci so se zanimali že na fakultetah za dobre študente. Pri nas vse to človek pogreša, torej večjo skrb za kadre, večje vlaganje v dobre kadre. Tudi tu bi Slovenija rabila nekakšno moralno prečiščenje. In tu bi profitirala celotna družba, ne le mladi. Kajti, ne pozabimo: na mladih svet svoji – ali pa na glavi!
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
