V gornjem drugem stavku sem zapisal besedico »menda«, ker sem prepričan, da je prikazana tabela, če jo razlagamo pravilno, zelo daleč od resnice. Le na podlagi zelo površnega razumevanja lahko nekdo vidi omenjeno tabelo kot lestvico ali rangiranje, če pa pravilno sledimo celotnemu kontekstu pojavnosti in delovanja sodnih svetov EU, ugotovimo povsem drugačno sliko.
Če na tabeli bežno pogledamo seznam pristojnosti sodnih svetov, ki so enostavno seštete v višino stolpcev, in – po najpreprostejši enačbi -- to pretvorimo v njihovo »moč«, lahko po nekem zelo površnem razumevanju ugotovimo, da je najmočnejši sodni svet v EU bolgarski. Kar je seveda absurd: bolgarski sodni svet je zelo pod drobnogledom javnosti, saj so vse njihove seje javne, javni so denimo tudi podatki o premoženju članov sodnega sveta itd. – vse zavoljo raznih korupcijskih škandalov v preteklosti. Nominalno ima lahko sicer nekaj več pristojnosti, vendar je njegova dejanska moč – npr. v primerjavi z italijanskim sodnim svetom, ki je denimo na drugem mestu – neznatna. Tudi v sami Evropski mreži sodnih svetov (ENCJ) igra bolgarski sodni svet prej neko obrobno vlogo.
Slovenija si na tej »tabeli«, če jo vendarle (površno!) beremo kot »lestvico«, deli 6. – 8. mesto skupaj s španskim ter francoskim sodnim svetom. Tudi ta primerjava je smešna: tisti, ki je kdaj obiskal palače, kjer domujeta španski Consejo General del Poder Judicial in francoski Conseil supérieur de la magistrature (ki je v bistvu svetovni prototip »velikih« sodnih svetov), bo že po prostorskih kapacitetah in tudi po številu sodnikov, s katerimi se ukvarjata ta sodna sveta, hitro ugotovil, da je primerjava s slovenskim Sodnim svetom lahko zgolj »simpatična« v smislu: Small is beautiful!
Poleg tega je na tej lestvici sodni svet Nizozemske, ki razpolaga s celotnim proračunom za sodstvo v tej državi, v zadnji četrtini sodnih svetov po svoji moči na tej »lestvici«, kar je tudi zelo zavajajoč podatek.
Skratka: omenjeno tabelo je možno brati le v siceršnjem kontekstu razmerja »moči« med sodnimi sveti v EU. To pomeni, da enostavni seštevek pristojnosti po višini stolpca še zdaleč ne pomeni kakšnega rangiranja ali »lestvice« glede na dejansko moč sodnega sveta. Tabela ima tako bolj nekakšno opisno vrednost, da nekako dobimo občutek, kakšne tipe sodnih svetov z različnimi pristojnostmi imajo posamezne države v EU, ki jo je v kakšnih poudarjeno normativnih razpravah treba nadvse previdno uporabljati.
Res, da se je v svoji zgodovini slovenski Sodni svet iz »sobe« na Vrhovnem sodišču prebil do svoje etaže s par pisarnami in strokovno službo v velikosti mikro podjetja, to pa še ne pomeni, da je po svojih pristojnostih kakšen pomemben »igralec« med evropskimi sodnimi sveti, ki bi si zaslužil visoko 6. mesto. V tem smislu je – v vidu sprejemanja novega Zakona o Sodnem svetu -- vsakršna bojazen povsem odveč.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
