c S
Sodstvo in Evropa: Slovenija v. Črna gora
dr. Marko Novak Profesor Evropske pravne fakultete Nove univerze mnovak153@gmail.com
27.10.2014 Pridruževanje neki eminentni skupnosti držav, kot je nedvomno EU, je priložnost, da se tudi na določenih pravnih področjih dvigne kakovost. Iz takšnih sprememb lahko razberemo določene trende. Evropske ali trende EU, namreč. Tako je Slovenija pred letom 2004 pri sprejemanju acquisa morala spreminjati svojo zakonodajo, celo Ustavo. Podobna situacija zdaj kot kandidatko za vstop v EU čaka tudi Črno goro.

Tu me zanimajo črnogorske ustavne spremembe iz leta 2013 glede sodstva ter, še posebej, povezava s spremembami glede sestave in delovanja njihovega sodnega sveta (t. i. Sudski savjet). Kot tudi glede vseh drugih sprememb v tej zvezi (tj. sprejem posebnega zakona o sodnem svetu ter nov kodeks sodniške etike).

Pred poletjem sem bil namreč povabljen na strokovno srečanje, ki ga je organizirala Nacionalna konvencija o evropskoj integraciji Crne Gore. Razpravljali pa smo o njihovem novem kodeksu sodniške etike ter o njegovem pomenu v črnogorskem sodstvu nasploh.

Kje so torej nekdanji »bratje« danes – ko gre za sodstvo, sodni svet v kontekstu Evrope?

Glavnina omenjenih ustavnih sprememb zadeva sodstvo, sodni svet in tudi ustavno sodišče. Narekovala jih je njihova kandidatura za članstvo v EU.

Ker je kolumnistični način pisanja navadno kratek in nazoren, tu seveda ne morem analizirati vseh teh sprememb in jih podrobno primerjati s slovensko situacijo. Tudi ni dovolj prostora za nekakšno genetično primerjalno analizo v sami Črni gori. Omejujem se torej na nekatere najpomembnejše vidike – iz nove ureditve.

Žal moram ugotoviti, da nas glede določenih elementov v tej novi ureditvi Črnogorci prehitevajo! Vsaj nominalno. Seveda predvsem po zaslugi EU. Drugo je morda vprašanje, kako bodo te spremembe zaživele v praksi. A vsaj iz formalne ureditve bi se lahko tudi mi kaj naučili.

Ne morem iz »svoje kože«, da ne bi najprej omenil novo ustavno določbo, ki veli, da parlament voli sodnike ustavnega sodišča, generalnega državnega tožilca in štiri člane Sodnega sveta izmed uglednih pravnikov z dvotretjinsko večino vseh poslancev v prvem krogu in s tripetinsko večino vseh poslancev v drugem krogu, če je ta potreben. Spomnimo se, da je k podobni »bolj nepolitični« ureditvi že pred leti pozival Matevž Krivic.  

Predsednika Vrhovnega sodišča pa novem voli Sodni svet z dvotretjinsko večino na predlog občne seje Vrhovnega sodišča.

Kaj pa nova ustavna ureditev Sodnega sveta?

Njegova ureditev obsega dva obsežnejša ustavna člena, pri čemer se prvi nanaša na sestavo in imenovanja, drugi pa na pristojnosti.

Članov Sodnega sveta je deset: predsednik Vrhovnega sodišča; štirje sodniki, ki jih imenuje t.i. Sodniška konferenca (katere člani so vsi sodniki); štirje ugledni pravniki, ki jih imenuje parlament; ter minister za pravosodje. Predsednik Sodnega sveta, ki ima v primeru neodločenega izida pri glasovanju odločilni glas, ne sme biti izmed kvote sodnikov kot tudi ne minister za pravosodje. Slednji tudi ne sme glasovati v disciplinskih zadevah, ki jih obravnava svet.

Izmed ustavnih pristojnosti črnogorskega Sodnega sveta bi izpostavil predlog proračuna za sodstvo, ki ga svet poda vladi.

Glede sestave se zdi, da so se Črnogorci nekako nagnili k južnoevropskemu tipu sodnega sveta, po vzoru Italije, Francije. Osebno mi je drugače veliko bližje severnoevropski tip sodnega sveta, kjer ministru za pravosodje, zavoljo njegove politične funkcije, ne pustijo niti blizu. Črnogorci so njegove pristojnosti sicer delno omejili, a osebno se mi to ne zdi dobra rešitev.

Nadalje ni z ureditvijo, da parlament izvoli štiri laične člane (lay members) sodnega sveta, nič narobe, če so to predstavniki (ostalih) pravniških poklicev: npr. profesorji prava, odvetniki, notarji. Kot tudi določa naša Ustava. Če pa se kot ugledni pravnik v sestavo sodnega sveta vrine vsaj en poklicni politik, poslanec, sicer tudi pravnik, kar se je zgodilo v Črni gori, potem to ni to, kar bi želeli. Normativna osvežitev na ta način hitro usahne.

Da je predsednik Sodnega sveta laični član, me ne moti. Strinjam se, da mora tudi v Sodnem svetu med sodniki in nesodniki obstajati nekakšen sistem checks and balances, kot simbolično ravnovesjemed sodstvom in strokovno javnostjo. Če naj bo Sodni svet od sodstva neodvisen organ. Tudi dokumenti ENCJ in ostalih relevantnih institucij ne zahtevajo (več), da je predsednik sodnega sveta predsednik Vrhovnega sodišča, kot je morda veljalo nekoč. Zahtevajo pa, da je v sodnem svetu vsaj 50 % članov sodnikov. Saj mora biti ta organ neodvisen tudi od javnosti.

Črnogorci pa imajo tudi že zakon o sodnem svetu! Pri nas pa kljub izrecnim zagotovilom novega pravosodnega ministra ob predstavitvi v parlamentu pred nastopom funkcije, se še ni prav nič zgodilo!?! Predlog novega Zakona o sodnem svetu že obstaja in je na Ministrstvu za pravosodje. Pri njegovem oblikovanju je sodeloval tudi sedanji predsednik Vlade, ko je bil član in tudi predsednik Sodnega sveta. Žogica je torej pri ministru.

Glede sodniške etike pa ima sicer novi, sodobni kodeks, ki ga je sprejela črnogorska Sodniška konferenca, določbo, da zoper pritožbo komisije za sodniško etiko, ki jo sestavljajo laični član Sodnega sveta, vrhovni sodnik in sodnik, član sodniškega društva, odloča Sodni svet. To se mi ne zdi dobra ureditev, saj prevladujoči mednarodni, predvsem evropski akti glede sodniške etike določajo, naj bodo ta vprašanja povsem v domeni sodnikov. Tu pa vidimo, da lahko o tem odločajo tudi laični člani Sodnega sveta. Kjer pa sedita v Črni gori tudi minister za pravosodje in celo poslanec!


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.