c S
KOLUMNE
dr. Matej Accetto Pravo in politika Razmerje med pravom in politiko je trajno vprašanje, še posebno razumljivo pa v trenutkih, kakršen je postopek izbora sodnikov ustavnega sodišča, ki naj bi kot »čista« pravna veja oblasti odigralo ključno vlogo zavor in ravnovesij za nadzor nad bolj povezanima in s politiko v vseh pogledih prepojenima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. 22.03.2017
dr. Matej Accetto Kakšen je dober pravni študij? Pred leti sem se v več kolumnah spraševal o tem, kakšen je dober študent prava in kako do njega, v tokratni kolumni pa navajam nekaj uvodnih misli o tem, kakšen je dober oziroma pravi pravni študij, ki naj ga ponudimo temu študentu. Tako kot tedaj se tudi tokrat posvečam zgolj nekaterim (kvantificiranim) vidikom, a vendarle. 20.02.2017
dr. Matej Accetto Sojenje med črko in življenjem Kaj naj ima prednost, črka (zakona) ali življenje (prava)? To izhodiščno vprašanje v bistvu ni mišljeno kot nekakšna pravniška izpeljava šale o kokoši in jajcu, ne kot metafizični razmislek o stvarstvu (»V začetku je bila Beseda…«), niti ne kot razmislek o zaželeni metodi pravne razlage (npr. jezikovna ali namenska) ali medsebojnem razmerju med materialnim in procesnim pravom (»V začetku je bil Postopek…«). Na nek način pa vendarle o vsem tem. 23.01.2017
dr. Matej Accetto O aktivizmu in zadržanosti pri sodniškem odločanju Razprava je znana in se razvije ob vsaki bolj razvpiti zadevi: kdaj so sodišča preveč aktivistična, kje je prava mera med aktivizmom in samoomejevanjem? Ta meja je v praksi težko določljiva, še posebno v primerih, ko si lahko to vprašanje pravzaprav zastavimo o drugih družbenih akterjih, ki sobivajo s sodišči. 28.11.2016
dr. Matej Accetto Pravo in poštenje Zamislite si naslednjo hipotetično situacijo. Na letalu sedite med ekscentrično bogatašinjo in premetenim bančnikom, s katerima se zapletete v pogovor. Naenkrat vama bogatašinja da nenavadno ponudbo: podarila vama bo 2000 evrov, a le, če vi sprejmete delitev, ki jo bo predlagal bančnik. Ta takoj izstreli svoj predlog: 1900 evrov njemu, 100 evrov vam. Ga sprejmete? 11.11.2016
dr. Matej Accetto Pravo in čistoča Kaj je gibalo pravnega razvoja? Potreba po mirnem družbenem sobivanju, po zagotavljanju in ohranjanju prirojene pravičnosti, po nagrajevanju poštenih, kreativnih in marljivih ter kaznovanju zlobnih? Včasih se med možnimi razlogi pojavi tudi kak malo manj pričakovan kandidat in enega takega vam ponujam tokrat. 03.10.2016
dr. Matej Accetto O avtorstvu in kreativnosti Te kolumne ni napisal računalnik. Res pa je, da je računalnik (oziroma računalniški program) opravil prvi in edini lektorski pregled. In večino raziskovalnega dela, vsaj kar se tiče rezultatov, ki jih je spletni iskalnik ponujal na moja iskalna gesla. Preostanek kolumne pa je v veliki meri navdahnjen z drugimi zapisi, Pravzaprav je v njej presneto malo res izvirnih misli. Kdo je v resnici njen avtor? 05.09.2016
dr. Matej Accetto Birokracija in jezik na Portugalskem Poletni čas je čas za potovanja in morda bo koga od bralcev te kolumne zamikalo, da bi v bližnji prihodnosti obiskal – ali se morda celo preselil na – Portugalsko. Starih znamenitosti polnih mest in hladnega oceana polnih zalivov so vam vaši knjižni vodiči nemara nanizali že več kot dovolj, verjetno pa so vas pustili docela nepripravljene po administrativno-bivanjski plati. A brez skrbi, zato imate mene. 08.08.2016
dr. Matej Accetto EU in Združeno kraljestvo Nedavni britanski referendum je evropskemu povezovanju postavil vrsto težavnih vprašanj. Kakšna bo prihodnost EU brez Združenega kraljestva in slednjega brez EU oziroma kakšno bo njuno prihodnje razmerje? Je po Brexitu (hm, Brizhodu?) o Evropski uniji še mogoče govoriti na enak način, ali pa je referendum preveč zrahljal temelje uspeha in zatrjevane trdnosti Evropske unije, združene v raznolikosti? 11.07.2016
dr. Matej Accetto Demokracija v Evropi Po zadnji kolumni o ameriški demokraciji v praksi se v tokratni posvečam bližjim, tako rekoč domačim logom stare celine. Tudi tu se namreč zdi, da demokracija v letošnjem letu opravlja redni pregled o psihofizični primernosti za delo, in še enkrat več z ne povsem gotovimi rezultati. 13.06.2016
dr. Matej Accetto Demokracija v Ameriki Ameriška (pred)volilna izkušnja nam letos spet prinaša nekaj novih utrinkov demokracije v praksi, ki nam lahko dajo misliti. Posebej tankočutnim opazovalcem ZDA pa lahko že uvodoma zastavim še tole hudomušno vprašanje: kako je s tokratno temo povezan igralec Kevin Spacey? Odgovor najdete na koncu kolumne. 16.05.2016
dr. Matej Accetto Kaj je sodišče? Le kdo ne ve, kaj je sodišče? Navsezadnje lahko o pravdah in sojenju beremo že v Brižinskih spomenikih. Pa vendarle se v pravu še pojavljajo drobna vprašanja o točni opredelitvi pojma v praksi, tako kot v nedavni sodbi Sodišča EU v zadevi PFE: ali za nacionalno sodišče v luči prava EU šteje zgolj sodišče kot celota ali tudi njegov posamezni senat? 18.04.2016
dr. Matej Accetto Balkanizacija ZDA Pomen Zahodnega Balkana za svetovno politiko je presunljiv. Nekoč je bil stičišče grških in latinskih korenin evropske civilizacije, nato tudi stičišče rimskokatoliške, pravoslavne in muslimanske vere, še kasneje zažigalna vrvica prve svetovne vojne. Tudi danes ta vpliv ne jenja – nasprotno, sega tudi vse do ZDA, kot denimo kaže njegov usodni vpliv na ameriške predsedniške volitve. 21.03.2016
dr. Matej Accetto Pravo in otroci (2): Nauki otrok za ravnanje s pravom Po razmisleku o tem, kaj nas pravo lahko nauči o ravnanju z otroki, ki sem se mu posvetil prejšnji mesec, je zdaj čas še za drugo plat kovanca: kaj se lahko pravo in pravniki naučimo od otrok? 22.02.2016
dr. Matej Accetto Pravo in otroci (1): Nauki prava za ravnanje z otroki Kaj nas pravo lahko nauči o otrocih? In, morda še pomembneje, kaj nas lahko otroci naučijo o pravu? Za pretehtane, modre (ali vsaj temnozelene) in nasploh teoretično hvalevredne odgovore boste morali počakati na kakega drugega avtorja. Za popolno nasprotje pa ste našli idealnega kandidata. 25.01.2016
dr. Matej Accetto Sodobne tegobe Martina Krpana Veliko zakladov premore knjižnica ljubljanske pravne fakultete in mnoge med njimi skrivajo zaprašene police v njenem kletnem arhivu. Pozoren in vztrajen arheolog med njimi kaj lahko najde kak nov neodkrit biser, tako kot sem sam pred časom našel širši javnosti še neznano nadaljevanje zgodbe o Martinu Krpanu. 28.12.2015
dr. Matej Accetto Sveženj protislovij prava in politike Begunci. Istospolne družine. Narodne manjšine. Mali narodi na sončnih straneh Evrope. Mladi diplomiranci, ki sanjajo o dobri službi. Podjetniki, ki sanjajo o bogastvu. Predsedniki, ki sanjajo o oblasti. Noben človek ni otok, je nekoč zapisal stari pesnik. Sem mali snopič protislovij, je nekoč zapisalo mlado dekle. 30.11.2015
dr. Matej Accetto Pat pozicija portugalske politike Po preudarnih predhodnih posvetih portugalski predsednik postavi Pedra Passosa pred problem pomanjkanja podpore parlamenta – potem pa … potem pa pisec pričujočega pisanja postoji, preden vse skupaj postane en sam za lase privlečeni tavtogram. A naslov drži: Portugalska se je znašla v politični krizi. 02.11.2015
dr. Matej Accetto Vsaksebi v sorodnosti Kot zdomec v gostujoči deželi pogosto hlastaš po vsakršni podobnosti z domovino. Tudi Portugalci so ponosni na svoj kruh? No, krasno, morda pa le ne bo dosti drugače kot doma. Tudi portugalski akademiki v (civilnem) pravu zvesto sledijo nemški tradiciji? Pomirjujoče odzvanjajo znana imena in univerzitetna mesta. Kako pa je kaj s portugalsko politiko? Tudi tam se kdaj zazdi, da nismo daleč od Slovenije. 05.10.2015
dr. Matej Accetto Nova politika ali na zahodu marsikaj novega V Veliki Britaniji bo laburistična stranka ta teden dobila novega voditelja. Kot kažejo ankete, bo šlo za prelom s tradicijo, za odločno zavrnitev uveljavljenih obrazov v stranki in izvolitev do nedavnega neznanega kandidata, pred katerim volivce svari vrsta nekdanjih voditeljev stranke, češ da bi bil za stranko katastrofa – marsikateri član stranke pa ga ravno zato še toliko bolj podpira. 07.09.2015
dr. Matej Accetto Pravo in robotika Nek avtor je nekoč razvil temeljne zakone pravnega urejanja. (1) Pravo človeka (in še pred njim človeštva) ne sme poškodovati oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem. (2) Pravo se mora ravnati po človekovih ukazih, razen če so v nasprotju s prvim zakonom. (3) Pravo mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima dvema zakonoma. 10.08.2015
dr. Matej Accetto O zmernosti stališč in argumentov Nekoč je nek moj članek o delovanju Sodišča EU prebral ugledni skandinavski strokovnjak prava EU. Všeč mi je, je odgovoril, le preblag v kritiki. No, sem pojasnil, napisan je uravnoteženo, navsezadnje tako o Sodišču tudi razmišljam. Že že, se je odzval, ampak v tem primeru kritike ne bodo dovolj opazili. Najprej je treba udariti z macolo, kasneje bo čas za zmernost. 27.07.2015
dr. Matej Accetto Sodba Obergefell in prave strani zgodovine Je sodba Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Obergefell o ustavno varovani pravici do sklepanja zakonske zveze za istospolne pare na pravi strani zgodovine? Ste vi? 13.07.2015
dr. Matej Accetto Chutzpah Chutzpah je beseda, ki tudi pravnikom lahko pride presneto prav. Ponuja nam jo jidiš, germanski jezik judovskih skupnosti, gre pa za posebno vrsto arogantne (pre)drznosti, ki se najpogosteje ponazori s pravniško anekdoto: chutzpah je lastnost moža, ki ubije svoja starša, potem pa na sodišču prosi za milost, češ da je sirota. 15.06.2015
dr. Matej Accetto Pravo in sreča Verjetno se vam ne zgodi pogosto, da bi pravo povezovali s srečo. Da je namen pravnega urejanja spodbujati, omogočati ali celo povzročati srečo, bi morda rekli samo največji idealisti. Kot me je pred leti učil profesor Sargentich, je želja po učinkovitosti načela pravne države želja po upravičenju, pravičnosti in racionalnosti – vsaj na ravni pravniških prizadevanj je sreča nemara lahko samo stranski učinek. 18.05.2015
dr. Matej Accetto Pravo EU in (portugalski) šport Tokratna kolumna je namenjena predvsem ljubiteljem nogometa, ki pa jih menda tudi med pravniki najdemo za več kot prgišče. In gre za trenje med športom in pravom, za neizprosno trdoto pravil o poštenem poslovanju in idejo športa kot posebnega sredstva za spodbujanje in sproščanje osebne in nacionalne, kako bi temu rekli, psihofizične telovadbe. 20.04.2015
dr. Matej Accetto Kompleksno sobivanje prava EU in človekovih pravic Zakaj se Evropska unija boji človekovih pravic? To je vprašanje, ki ga kritični evroskeptiki lahko zastavljajo že vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je prvič pokazalo nelagodje institucij Unije ob umeščanju prava človekovih pravic v evropski pravni red, in ga kljub vmesnemu prepoznanju pravic kot ene temeljnih vrednot Unije lahko ponavlja tudi danes. 23.03.2015
dr. Matej Accetto Pogajanja v teoriji in praksi Avtorji učbenikov o pogajanjih si te dni spet oblizujejo prste – pogajanja med Grčijo in njenimi evrskimi upnicami bodo vsaj priročna praktična ilustracija temeljnih načel dobrih in slabih pogajalskih tehnik, morda pa bo prek njih mogoče priti celo do kakih novih spoznanj o vse bolj popularnem raziskovalnem področju. 23.02.2015
dr. Matej Accetto Postavljanje meja dopustnosti kritiki sodišč Verjetno ste v zadnjem času opazili veliko število kritičnih zapisov, uperjenih zoper Ustavno sodišče in slovensko sodstvo nasploh, pa tudi nekaj odločnih odgovorov na te kritike, češ da so neutemeljene in škodljive. Mar ne bi bilo lepo, če bi obstajala enostavna enačba, s katero bi lahko razmejili med dopustno in nedopustno kritiko sodišč? 26.01.2015
dr. Matej Accetto Pravo in meje prisile Pravo težko shaja brez ideje prisile in prisiljujoče oblasti. Ljudje – da o pravnih osebah niti ne govorimo – pač niso vsi angeli in včasih jih je k čemu treba prisiliti. A do kod to gre? Nekoliko hudomušno sem kolumni skoraj dal naslov Prisilili vas bomo, da boste svobodni. Ali pa, da se boste imeli radi. Oboje se sliši nekoliko neizvedljivo. 29.12.2014
dr. Matej Accetto O denarju, željah in odgovornosti Imate morda pet minut časa? Ne bom vam vzel več, le eno izjemno pomembno pobudo bi vam rad predstavil. Ne, res, obljubim, ne želim vašega denarja … no, vsaj ne takoj. Če se vas bo moja predstavitev dotaknila, potem bi morda lahko na banki odprli trajnik, ne veliko, kak evro ali dva na mesec. Saj veste, težki časi so, brez dobrote ljudi ne gre. A kaj da počnemo? Ja, takole je, štadion bi pomagali graditi. 01.12.2014
dr. Matej Accetto Združevanje in zadrževanje Kot je pisal Kant, je pot do trajnega miru mednarodne skupnosti tlakovana s prostovoljnostjo in postopnostjo: »Celo [vojna je] boljša od stapljanja držav, ki njih sila prerašča druga drugo in prehaja v univerzalno monarhijo, ker zakoni s povečevanjem vladnega območja vse bolj izgubljajo veljavo in se brezdušen despotizem, ko je iztrebil kali dobrega, slednjič vendar izprevrže v anarhijo.« 03.11.2014
dr. Matej Accetto Svoboda Težko boste našli pojem, ki bi bolj nagovarjal tako filozofe in teoretike politične misli kot aktualne želje in tegobe ljudi. Svoboda kot status, svoboda kot pravica, svoboda kot stremljenje, svoboda kot zmožnost usmerjati svoje življenje, svoboda kot zmožnost uporabljati in braniti svoje telo. Kamorkoli pogledate, se danes ukvarjamo z iskanjem svobode. 06.10.2014
dr. Matej Accetto Večno težavno vprašanje vozil Po prejšnji kolumni z aktualnimi pravnimi zagatami se s tokratno kolumno vračam k na videz lahkotnejši, a večni problematiki pravne razlage – nadvse težavnemu vprašanju, do kod seže opredelitev pojma »vozilo«, ki lepo riše tudi problem prevajanja na videz enostavnih definicij iz modre teorije v izmuzljivo prakso. 08.09.2014
dr. Matej Accetto Težavno vprašanje obsojenih poslancev Kot gotovo veste, se Slovenija sooča s pravnim zapletom, ki v praksi udejanja vsaj eno, če ne obe različici stare pravne maksime, po kateri »težavne zadeve tvorijo slabo pravo« ali pa »slabo pravo tvori težavne zadeve«. Dovolj svarila, da bi preudaren kolumnist sredi avgusta pisal o čemerkoli drugem. A preudarnosti mi že dolgo niso očitali, bralcem pa bo kolumna morda pomagala vsaj razumeti, zakaj so pravniki ob takih zapletih tako neuglašeni. 11.08.2014
dr. Matej Accetto Prava mera pozabe Če ste kot pravnik v zadnjih letih z zavidanjem pogledovali čez plot k sosedom inženirjem, ki so dobivali mikavne ponudbe za službo pri velikanih novih tehnologij in interneta, si lahko oddahnete – če ste pravniški mojster, ste ta hip tudi vi zaželeni v Silicijevi dolini, ki vas potrebuje (skoraj) ravno toliko kot kakega dobrega programerja. 14.07.2014
dr. Matej Accetto De facto ali Švicarji verjamejo v povezovanje Spomnim se pripovedovanja o nekem odvetniku, h kateremu so stranke včasih prišle na daljše konzultacije o kakem pravnem vprašanju in se nato začudile, ko jih je prosil za plačilo: »Zakaj da bi plačali? Saj ste samo povedali, kako je!« (Upam, da te anekdote še nisem zapisal, a je kar primerna iztočnica za današnjo kolumno.) 16.06.2014
dr. Matej Accetto Prava ali lažna smiselnost evropskih volitev? Preden prehitro kliknete na povezavo do celotnega članka, preverimo, ali je današnja kolumna sploh prava za vas. Ste se nameravali udeležiti volitev v Evropski parlament? Se mi je kar zdelo. Vas na splošno zanima, kaj se godi z Evropsko unijo? Tudi prav, saj razumem. Bi mi kljub vsemu pomagali razmišljati o tem, ali so lahko prihajajoče evropske volitve nenamerna prevara? Hvala lepa in dobrodošli. 19.05.2014
dr. Matej Accetto Hramba osebnih podatkov in pravica do varstva pretekle zasebnosti Koliko daste na svojo zasebnost? Vam tako kot meni zatrepetajo gangliji, ko vam med brskanjem po spletu oglasne pasice ponujajo ravno tiste izdelke, o katerih ste se razpisali v nedavnem e-pismu? Ali ko skoraj vsako, še tako neznatno pogodbeno razmerje vključuje tudi privolitev v »nenevarno« obdelavo vaših osebnih podatkov? Ali ko ... no, saj razumete. 22.04.2014
dr. Matej Accetto Vsakdanja uporabnost prava Vsake toliko se vprašam, kje mi v vsakdanjem življenju lahko prav pride znanje, ki ga pridobivam v svetu prava. Sama predpostavka – da pravo nudi življenjsko uporabna spoznanja – se mi zdi docela verjetna. Interdisciplinarnost je v zadnjem času že na splošno v modi, tudi docela naključna odkritja in spoznanja na preseku znanosti in življenja pa bogatijo naša življenja vsaj od Flemingovih eksperimentov z bakterijami, če ne že od blagodejnih učinkov Arhimedove skrbi za osebno higieno naprej. 24.03.2014
dr. Matej Accetto Pravo in poezija Vsake toliko me od bolj suhoparnih razmislekih o naravi in delovanju prava EU povleče k primerjavam med pravom in leposlovjem. Redni bralci te kolumne [je optimistično zapisal v množini] se bodo nemara spomnili na zapis izpred davnih šestih let, v katerem sem poročal o sodbah v verzih ameriških sodišč. Šokirano (in, priznajmo, olajšano) ugotavljam, da slovenski sodniki vsaj po mojem vedenju še niso sprejeli izziva in sodb ne podajajo v laškem enajstercu ali drugih liričnih oblikah. 24.02.2014
dr. Matej Accetto Moč navade Tako v življenju kot v pravu se občasno potrdi kak star pregovor, kot recimo oni o navadi, ki da je železna srajca. (Karkoli naj bi to že pomenilo. Če mi odpustite nekaj nepoučenega ugibanja: da jo je težko sleči? Ena od značilnosti navade se mi zdi ravno ta, da se toliko navadiš nanjo, da ji niti ne posvečaš več posebne pozornosti – v tem smislu, kot recimo v temi tokratne kolumne, bi bila svilena srajca morda bolj pripravna od železne.) 27.01.2014
dr. Matej Accetto O izseljenstvu in priselitvi V zadnjem tednu sem imel po ljubljanskih ulicah ob bolj ali manj naključnih srečanjih več pogovorov, ki so šli na depresivno podobno noto: »Blagor tebi, da si v tujini. Veš, tu nam gre vse slabše – politika je docela skorumpirana, gospodarstvo na psu. Kar ostani na Portugalskem, nikar se ne vrni.« 30.12.2013
dr. Matej Accetto O kruhu in igrah Ko je de Coubertin poudarjal, da ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, je imel nemara v mislih športno udejstvovanje. Danes, se zdi, smo to reklo razbili na dve: v športu je pomembno zmagovati (za vsako ceno), v športnem poslu pa je pomembno sodelovati (pri koritu, za čim višjo ceno). In žal je šport pogosto le zrcalo družbe. 02.12.2013
dr. Matej Accetto Kognitivna pristranskost prava Pred vas na mizo položim majhno svečo, škatlico vžigalic in prgišče risalnih žebljičkov. Kako lahko zgolj z uporabo teh predmetov pričvrstite svečo na zid nad mizo tako, da med njenim gorenjem vosek ne bo kapljal na mizo? In zakaj bi si to sploh želeli? No, če se vam da, vendarle malo razmislite, kako bi to lahko storili. 04.11.2013
dr. Matej Accetto Učenje z ravnanjem Ta kolumna je o marsičem: o individualnem življenju njenega bralca in o skupnem življenju njegove skupnosti; o evropskem povezovanju ter kulturi delovanja institucij Evropske unije in o domači politiki ter kulturi javne razprave v Sloveniji; o javnem in o zasebnem. 07.10.2013
dr. Matej Accetto O migracijah in migrantih Nekoč pred davnimi leti sem se vračal iz Španije domov v Slovenijo in si malo za šalo na poti pomagal z velikim kartonom, na katerega sem z velikimi črkami napisal »heute ist mein Geburtstag«, na drugo stran pa za polno mero optimizma še »danes je moj rojstni dan«. Računal sem predvsem na nemške turiste, a vsaj tistikrat me s prevozom niso želeli obdariti, sploh pa je celotna štoparska pot trajala tri dni, tako da sporočilo na kartonu kmalu ni več povsem držalo. 09.09.2013
dr. Matej Accetto O predstavah in sencah politične stvarnosti Med idejo in stvarnostjo pada senca, je v neki pesmi zapisal T. S. Eliot in s tem kot vsak dober pesnik bralcem odprl vrata do številnih možnih razlag teh besed. Je meril zgolj na neizogibno težavnost prelivanja idej v dejanja, ali pa tudi na to, da se ideja na tej poti spremeni, preoblikuje in na koncu postane nekaj drugega? 26.08.2013
dr. Matej Accetto Se moralnost splača? Vsake toliko časa obupujem nad predstavniki človeške rase. Ne nujno nad vami osebno – že to, da berete mojo IUS kolumno, je močan indikator za sklep, da svojega časa ne posvečate v zadostni meri bolj lukrativnim ali vsaj politično oportunističnim dejanjem – ampak nad primerki bolj moralno fleksibilnega in materialno nenasitnega tipa te živalske vrste. 12.08.2013
dr. Matej Accetto Moč in meje besed v pravu Sredi poletja je dolžnost pravnih kolumnistov, da iščejo docela resnobne odgovore na splošnejša družbena vprašanja. Denimo na zagonetko, kako se spopasti s prekomerno vročino. Ali nam lahko tudi tu pridejo prav spoznanja in odlike pravnega reda? Ob vzajemni osuplosti, zakaj si tega vprašanja do sedaj še niso zastavljali, se mu lahko posvetimo v pričujoči kolumni. 29.07.2013
dr. Matej Accetto Pravo in jezik Na eni strani pravo, ki temelji v načelu pravne države, to pa zahteva jasen in predvidljiv vsebinski in postopkovni pravni okvir za zagotovitev pravne varnosti in enakega obravnavanja. Na drugi pa jezik, z vso lepoto in nadležnostjo bogatega besednjaka s pogosto negotovim, nejasnim ali dvoumnim pomenom. 15.07.2013
dr. Matej Accetto Na poti k balkanizaciji Evrope? Pred petnajstimi leti, ob svojem prvem obisku Ljubljane, je ugledni strokovnjak evropskega prava Joseph Weiler pripomnil, da je z vidika naše vloge v EU razpad Jugoslavije nemara nesrečno dejstvo; češ, zaradi perspektive pristopa bi se sistem tako ali tako spremenil na bolje, ko bi pristopili, pa bi z več kot dvajsetimi milijoni prebivalcev pristopili kot ena velikih držav članic. 01.07.2013
dr. Matej Accetto Tiha večina dobrih ljudi »Veš, drug o drugem smo vedno govorili kot o dobrih fantih. Kot si recimo nekomu rekel: 'Ta tip ti bo všeč. V redu je. Dober fant. Eden od nas.' Razumeš? Mi smo bili dobri fantje.« (Henry Hill, Goodfellas) »Sine, živimo v svetu z zidovi in te zidove morajo varovati možje s puškami. Kdo bo to počel? Ti?« (Polkovnik Jessep, A Few Good Men) »Odkar pomnim, sem hotel postati gangster.« (Henry Hill, Goodfellas). 17.06.2013
dr. Matej Accetto Karierno svetovanje: Pravo kot ljubiteljska dejavnost Pred dnevi sem* dobil naslednje pismo: »Vse odkar sem prebrala Hlapca Jerneja oziroma, če priznam, odkar sem gledala televizijsko nanizanko Zvezde na sodišču, si želim postati pravnica, natančneje sodnica. A me skrbi, da pravosodje in pravo nasploh trenutno uživa slab sloves! Ali se s takim poklicem še lahko izognem zmerjanju na ulici? (neodločena maturantka)« 03.06.2013
dr. Matej Accetto Pravo, bonitetne hiše in narodno gospodarstvo V času krize se pred očmi širše javnosti še posebej dobro izostri vprašanje smiselnosti določenih zaposlitvenih profilov: tehniki, naravoslovci, inženirji postanejo še koristnejši in potrebnejši, filozofi, antropologi, politologi pa še očitneje nekoristni in v napoto. Pojavijo se tudi glasovi, da ravno v krizi potrebuješ tudi kakega dobrega pravnika ali sociologa, a ti glasovi praviloma sumljivo prihajajo ravno iz vrst pravnikov in sociologov. 20.05.2013
dr. Matej Accetto Skrivno življenje pravnih teoretikov Človek pogosto sliši kritiko, da je pravna teorija preveč odmaknjena od prakse; da se recimo akademiki še s palico ne bi dotaknili kakega praktičnega problema, kaj šele, da bi o praktičnih vidikih pravniškega dela učili študente. A temu ni tako. Razburljivo novo razkritje kaže, da se pravni teoretiki skrivoma v svetu pravne prakse počutijo tako domače kot ribe v vodi. 06.05.2013
dr. Matej Accetto Meje ekspertize Med podobami in samopodobami strokovne podkovanosti oziroma določanjem meja lastne ekspertnosti je dosti različnih pristopov. Nekateri prisegajo na poglobljeno poznavanje ožjega področja, drugi na širino, nek ugledni italijanski profesor prava pa je nekoč dejal: »Moje znanstveno delo lahko kritizirate, kolikor hočete; mojih kulinaričnih sposobnosti pa nikoli!« 22.04.2013
dr. Matej Accetto Med prostovoljnostjo in koristoljubnostjo Hodim po širokem, praznem pločniku ob cesti v Beverly Hillsu in se ravno sprašujem, kdaj se bom policiji s svojim pešačenjem zazdel sumljiv do te mere, da me bo aretirala zaradi »postopanja brez legitimnega namena«, kot temu rečejo, ko se ob pločniku ustavi avto, iz njega pa me pokliče ženska, ki v roki maha z bankovcem: »Mladi mož, ali bi lahko, če vam dam pet dolarjev, zame oddali pismo v poslovalnici FedEx?« 08.04.2013
dr. Matej Accetto Kristalnost ekonomske in monetarne unije Je kristal res kristal ali ponaredek? Če res govorimo o kristalih, naj bi bil odgovor sorazmerno lahek – včasih zadošča že izkušeno oko, v najslabšem primeru je treba opraviti laboratorijski test. Če pa smo si to šibko analogijo izposodili za vrednotenje pristnosti neke ekonomske in monetarne unije, potem imamo več težav: laboratorijski test je tu dolgotrajen, poskusne miške pa smo mi sami. 25.03.2013
dr. Matej Accetto Evropa geografskega sožitja? Kot poudarjajo mnogi avtorji, Evropa, kot jo razumemo danes, ni proizvod geografije, temveč zgodovine: običajno poudarjenih povezovalnih dejavnikov (latinščine, cesarske avtoritete, rimskega prava, krščanstva) in posledično vrste miselnih zemljevidov – kulturnih, verskih, gospodarskih, političnih, varnostnih – s katerimi rišemo njene obrise. 11.03.2013
dr. Matej Accetto O (bolj ali manj) anonimnih avtorjih pravnega razvoja Za hip me je že imelo, da bi pisal o nelagodnem pojavu pretirane samopomembnosti oziroma, po domače, tanki meji med rekoma »dobro blago se samo hvali« in »lastna hvala se pod mizo val'a«. Potem pa sem se zavedel, da imamo negativnosti nemara vendarle dovolj in da bi se bolj prilegla kaka lepa, slavilna misel. Pa sem jo našel. 25.02.2013
dr. Matej Accetto Test politične (ne)objektivnosti Včasih pristop dekliških revij morda niti ni tako napačen. Verjetno se marsikdo med vami denimo sprašuje, ali dovolj objektivno presoja trenutno politično in širše družbeno stanje. Kaj ne bi bilo sijajno, ko bi odgovor na svoja vprašanja lahko dobili takoj, zgolj s pomočjo kratkega osebnostnega testa? 11.02.2013
dr. Matej Accetto O zarotništvu in objektivni resnici Med težavami, ki nas tarejo v zadnjem času, je očitno tudi pomanjkanje objektivnosti in čistih namenov. Tako se vsaj zdi, če poslušamo javno razpravo o skoraj vsakem vprašanju: eni so na oblasti (samo) zato, da se okoristijo, drugi jih kritizirajo (samo) zato, ker zoper njih vodijo nepravično, izmišljeno gonjo. Ni ga junaka, ki bi karkoli počel samo zato, ker bi se mu to zdelo prav. 28.01.2013
dr. Matej Accetto Otipljiva cena evropskih zamud Z zakonodajnim delovanjem je tako kot z veliko drugimi rečmi v življenju: včasih je treba zakone sprejemati hitro, včasih počasi, skrivnost dobrega zakonodajnega upravljanja pa je v prepoznavi, kdaj se zahteva eno in kdaj drugo. Kako nam gre v tem oziru v Sloveniji? Očitno ne tako dobro, da ne bi moglo iti še bolje. 14.01.2013
dr. Matej Accetto Novoletne zaobljube Oni dan sem srečal znano ugledno gospo, s katero sva stara znanca. Vsi, ki delate v pravosodju, jo dobro poznate, pa tudi drugi ste najverjetneje že slišali zanjo. Kakorkoli že – spregovorila sva nekaj besed in čeprav je bil najin pogovor v znamenju prazničnega časa, je bil vendarle zanimiv do te mere, da ga kaže tu čim bolj verno povzeti. 31.12.2012
dr. Matej Accetto Sram in sla To je nemara moja predzadnja kolumna letos in zadnja pred koncem sveta. Prva koledarska ugotovitev me sili k sklepu, da je morda še čas za eno resnejšo kolumno. Zaradi druge se sprašujem o smislu takega početja – si res želim preživeti tak pomenljiv nedeljski večer v pisanju IUS kolumne, namesto da bi … 17.12.2012
dr. Matej Accetto V iskanju svetlih zgledov in dobrih praks Ni lahko biti pravnik. To lepo dokazuje že odgovor na naslednje vprašanje: »Kateri poklic je deležen največ šal (pa naj bodo nevoščljive ali privoščljive) na svoj račun?« Kot radi potarnajo tisti kolegi, ki niso odvetniki, je biti pravnik še posebno težko v Sloveniji. Izraz lawyer iz onih šal namreč v tujini mnogi razumejo kot odvetnik, pri nas pa ... 03.12.2012
dr. Matej Accetto Kulturna enoličnost časa

Tokratna kolumna je kolumna o žalosti. Torej, se bojim, niti približno ne nekaj takšnega, kar bi si ta hip posebej želeli. Je tudi kolumna o časih, ki se spreminjajo, včasih na bolje, trenutno na slabše. Je pa, končno, tudi kolumna o upanju. To se, kot pri Pandori, skriva povsem na dnu in ni povsem navdušujoče – a morda ga vendarle lahko najdemo.

19.11.2012
dr. Matej Accetto Forma in vsebina predsedniških volitev Če česa ni nikoli preveč, so to gotovo dobre politične šale ali anekdote. Saj ne, da imam sam kakšno na zalogi – jih pa pogrešam. Prav bi prišle v teh težkih časih nasploh, pa tudi predsedniške kampanje in soočenja bi lahko prav prijetno začinile. Se spomnite tiste, ko je Zver rekel o Pahorju, da ... ? Ne, jaz tudi ne. 05.11.2012
dr. Matej Accetto O pravnih junakih Dober pravnik deluje najprej v službi prava, šele nato svojega šefa. Če se kakšna ideja postavlja po robu načelu pravne države, to jasno in odločno pove. Ni samo spreten mojster zakonodajnih fines in pravosodnih manevrov, ampak tudi pretanjen poznavalec pravnih načel in vrednot. Kjerkoli naleti nanjo, se upira protipravni korupciji duha in telesa. 22.10.2012
dr. Matej Accetto Kakovost kot nebistvena sestavina uspeha Če ne morem prevladati s kakovostjo, naj bi nekoč dejal Emile Zola, bom pa s količino. Če mislite, da je za uspeh potrebna kakovost, se nemara motite. Prav gotovo pa se motite, če mislite, da je uspeh neizpodbiten dokaz visoke kakovosti. Nasprotno – če se to dvoje kdaj slučajno uskladi, gre za posebno peklensko srečo, na katero se ne gre zanašati. 08.10.2012
dr. Matej Accetto Problem (onkraj) terminologije Jezik je sijajno orodje in dokazno sredstvo. Denimo o tem, da so ocene o Slovencih (in njihovem pravnem sistemu) kot o logičnih robotih hladnega razuma in pomanjkanja emocij povsem zgrešene, saj dolgo časa denimo sploh nismo imeli slovenske ustreznice za enega osrednjih izrazov pravnega odločanja v angleškem jeziku – legal reasoning. 24.09.2012
dr. Matej Accetto Med nauki in užitkom Sediš na obali Bajkalskega jezera in gledaš v brezmejno vodo pred sabo, medtem ko nad celino zahaja sonce. Taki trenutki ne morejo biti brez globljega pomena, si porečeš; iz vsega tega je gotovo mogoče povleči nekaj pomembnih življenjskih naukov. In napneš misli. 10.09.2012
dr. Matej Accetto (Ne)udobje kot merilo razvoja

Človeški razvoj je mogoče meriti na različne načine: zastarela metoda se zanaša na GDP, med novejšimi poznamo denimo indeks človekovega razvoja, ki združuje več relevantnih dejavnikov (po ocenah za leto 2011 je Slovenija denimo na visokem 21. mestu); v posebno razvajenih trenutkih pa se mi zdi, da bi ga morali meriti po pričakovani stopnji udobja v bolj ali manj običajnih življenjskih situacijah.

27.08.2012
dr. Matej Accetto Pravo in nesebičnost Ko preberete besedo nesebičnost, lahko upravičeno najprej pomislite nase. Ne zgolj zato, ker sploh prebirate to kolumno, temveč tudi zato, ker ste zadnja dva tedna verjetno ne samo trpeli, temveč celo trepetali za cel trop uslužbencev javnega sektorja, ki ste jim privoščili vse najboljše, pa čeprav (tudi) za vaš račun. 13.08.2012
dr. Matej Accetto Pravo kot olimpijski šport Pred leti sem poslušal profesorja, ki je po svetu predaval o svojem članku, v katerem je razmišljal o Nobelovi nagradi za pravo. Nobelova nagrada je za amaterje. Pravniki pa smo vendarle po duši profesionalci in si zaslužimo možnost za dokazovanje na največjem svetovnem odru: olimpijskih igrah. 30.07.2012
dr. Matej Accetto Mobilnost možganov Kako hitri so možgani? Izračuni previdno ponujajo oceno 20 milijonov milijard računskih operacij na sekundo. Za poimenovanje slike baje porabijo 300 do 700 milisekund. Malo bolj nejasna je hitrost bivanjske selitve iz ene države v drugo. Včasih so za to potrebna leta, spet drugič le pravi trenutek, dobra ponudba in obljuba lepšega življenja. 16.07.2012
dr. Matej Accetto Prelomno drobni koraki evropskega povezovanja Bojim se, da se moramo pogovoriti o Evropski uniji. Saj ste gotovo že opazili, kako je muhasta: en dan se počuti vso odraslo, spet drugi se brani odgovornosti, ves čas se nekako išče, pada iz krize v krizo, ob tem pa nenehno preizkuša meje, pa četudi to včasih pomeni sprehajanje po robu prepada. Tipična najstnica. 04.07.2012
dr. Matej Accetto Sprotna končna opomba na dnu pod črto
Ta kolumna je ena sama opomba.*




18.06.2012
dr. Matej Accetto Slepa pega poštenosti V bistvu nismo krivi sami – taka je pač naša narava. Znanstveniki temu rečejo kognitivna pristranskost, iluzija introspekcije, zaradi katere mislimo, da sebe razumemo bolje od drugih, posledično pa se tudi vidimo v lepši luči. Da smo pristranski? Kje pa – če bi bili, bi to menda že vedeli, a svojo dušo dobro poznamo in o kaki pristranskosti ni v njej ne duha ne sluha 04.06.2012
dr. Matej Accetto Zakaj Slovenija ni obljubljena dežela? Celovitega odgovora na to vprašanje nimam. Se mi pa žal zdi, da je smiselno samo po sebi. Da namreč Slovenija res (še) ni obljubljena dežela. To vas verjetno ne preseneča – živimo v sijajnih časih za pesimizem in o taki diagnozi se bomo kar zlahka strinjali. Morda pa vas bo presenetilo, če rečem, da ste za to v dokajšnji meri krivi prav vi. (In, saj priznam, jaz sam prav tako.) 21.05.2012
dr. Matej Accetto O etnocentričnosti in lahkotnih prvih vtisih V srednjem veku so evropski avtorji prebivalce Kitajske, dežele daleč onkraj obronkov lastne civilizacije, na slikah upodabljali kot (dobesedno) brezglave barbare. Približno istočasno so tudi Kitajci na svojih slikah občasno upodabljali Evropejce – prav tako kot brezglave barbare, člane necivilizirane skupnosti daleč od civiliziranega središča sveta. 07.05.2012
dr. Matej Accetto O selitvah in poreklu Dovolite, da začnem z vprašanji: koliko generacij nazaj, bi rekli, je živel Charles Darwin? In zakaj bi bilo to lahko pomembno? Zakaj se neka gos v latinščini imenuje indijska gos, v slovenščini pa tibetanska gos? In zakaj bi nemški plemič posvojil avstrijsko državljanko v najlepših štiridesetih letih? 23.04.2012
dr. Matej Accetto O relativnosti delovnega časa »Predpostavimo, zavoljo razprave, da se nam bo čez sto let v povprečju v ekonomskem smislu godilo osemkrat bolje kot danes. [Sklepam,] da bo v sto letih ekonomski problem rešen ali vsaj blizu rešitve. […] Še dolgo bo v nas stari Adam tako močan, da si bo vsakdo moral naložiti nekaj dela, če bo želel biti potešen. [A] triurni delavnik oziroma petnajsturni delovni teden lahko ta problem za dolgo odloži.« 10.04.2012
dr. Matej Accetto Pomlad, vojna in mir »Kajti zbrali smo se tukaj, da razpravljamo o vojni in miru, ki upravljata z največjo močjo nad življenjem človeka in v zvezi s katerima se bo najbolje obveščenim nujno godilo bolje kot preostalemu svetu,« je leta 355 pr. Kr. zapisal atenski govornik Isokrat. »Ustvarjajte ljubezen, ne vojne,« so kakih 2320 let kasneje pisali mirovniški protestniki proti vojni v Vietnamu. 26.03.2012
dr. Matej Accetto O strokovnosti, sprenevedanju in navidezni resničnosti Včasih je potreben poseben ektetski trenutek: ko recimo pogledamo na šolski tabli narisane točke A, B in C ter v/iz njih v pojmovanju evklidske geometrije prepoznamo trikotnik. Spet drugič pa se, in to še posebej rado velja za geometrijo družbenih odnosov, trikotnik s samodejnimi povezavami med oglišči izriše kar sam od sebe. 12.03.2012
dr. Matej Accetto Pravo in (ne)razumnost Lokalni upravni organ je kinematografskemu podjetju podelil licenco za upravljanje kinodvorane, a le pod pogojem, da ob nedeljah v dvorano ne bodo imeli vstopa otroci, mlajši od 15 let. Podjetje se je zoper to odločitev pritožilo, saj naj bi bila nesprejemljiva. Sodišče je bilo pred težavno nalogo – presoditi, kaj je (še) razumno. 27.02.2012
dr. Matej Accetto Pravo in (sora)zmernost Nek potencialni spreobrnjenec naj bi nekoč prišel do rabina Hilela in ga vprašal, ali ga lahko nauči celotno Postavo (Toro), medtem ko stoji na eni nogi. Rabin je odgovoril: »Kar je tebi odvratno, tega ne delaj svojemu mejaku: to je vsa Postava, vse drugo je le razlaga; zdaj pa pojdi in jo študiraj.« Kakor pri Tori, tako pri pravu. 13.02.2012
dr. Matej Accetto Evroskeptična državljanska pobuda Za evroskeptike je bilo sodelovanje v evropski politični razpravi vedno do določene mere shizofreno, saj pomeni procesno potrjevanje tistega, čemur vsebinsko nasprotujejo. Z novo možnostjo evropske državljanske pobude se težava seli še na področje neposredne demokracije: tudi tu evroskepticizma ne more biti brez uspešnega izoblikovanja čezmejnih evropskih partnerstev, torej ravno tistega, v kar dvomi. 30.01.2012
dr. Matej Accetto Avtorsko pravo med pirati in monopolisti Pred leti sem nekje prebral, da je pomembno gibalo razvoja lenoba – češ, da gotovo ni bil rekreativni deloholik tisti, ki je prvi pomislil na dvigalo ali daljinski upravljavec televizije. Kolikor to drži, je internet sijajna iznajdba – niti izza mize ti ni treba, pa lahko cel dan odkrivaš nove svetove in pridobivaš nova spoznanja. 16.01.2012
dr. Matej Accetto Ponos in predsodki demokracije Od arabske pomladi do diktatorskih jeseni, od zasedbe Wall Streeta do osvoboditve Filozofske fakultete, od zloma prejšnje vladne koalicije do predčasnih volitev in sestavljanja nove, od domačih do evropskih vprašanj delitve politične oblasti ter odgovornosti za nastale gospodarske in socialne zmešnjave, leto 2011 je bilo v veliki meri v znamenju spraševanj o demokraciji. 03.01.2012
dr. Matej Accetto Misija evro vizija Evropska unija je v zadnjem času vse prevečkrat v krizi: enkrat težave s temeljnimi pogodbami, drugič z evrom, vedno znova se pokaže, da države s tradicionalnimi metodami niso uspele najti pravega evropskega voditelja z vizijo, kako naprej. Zato tokrat takega voditelja iščemo drugače – z resničnostnim šovom Misija evro vizija. 19.12.2011
dr. Matej Accetto Pravo in polje proste intuicije Ko se je v tridesetih letih v Teksasu vršila razprava o tem, ali naj bi za otroke mehiških imigrantov brez znanja angleščine uvedli dvojezično šolanje, naj bi se po neki apokrifni anekdoti razprave udeležila tudi guvernerka Miriam Ferguson in dejala: »Če je bila angleščina dovolj dobra za Jezusa Kristusa, bi morala biti tudi za otroke Teksasa.« 05.12.2011
dr. Matej Accetto Kako povrniti zaupanje v pravo? Leksikon Pravo pravi, da je učinkovitost prava odvisna od več dejavnikov: skladnosti sprejetih pravil z interesi njihovih naslovnikov, čim nižje stopnje spreminjanja ustaljenih vzorcev družbenega ravnanja ter stopnje dograjenosti pravnega sistema in dela nadzornih organov, ki zagotavljajo izvajanje pravil v praksi. Sliši se enostavno. 21.11.2011
dr. Matej Accetto Zasebni sektor proti javnemu ali Neplodnost pavšalnega iskanja dežurnih krivcev Oglejte si naslednji seznam: (a) jin in jang, (b) sonce in mesec, (c) Don Kihot in Sančo Pansa, (d) Butch Cassidy in Sundance Kid, (e) javni in zasebni sektor. Katera od navedenih dvojic je »vsiljivec«, saj ne predstavlja neločljivo povezanega para, v katerem eno ne more obstajati brez drugega? 07.11.2011
dr. Matej Accetto Kaj je v imenu? Zamislite si pogovor med nadobudnima študentoma prava: »Ti, kaj meniš,« poreče prvi drugemu, »je odločba U-I-32/04 pravzaprav odmik od Up-328/04/U-I-186/04?« Drugi ga nejeverno pogleda: »Ne vem, od kod ti tak sklep! Praksa US je še vedno konsistentna z odločbama U-I-321/02 in Up-2012/08, sploh pa si spregledal, da je pred U-I-32/04 Ustavno sodišče glede presoje skladnosti z direktivami enako ugotovilo že v sklepu U-I-188/04! 24.10.2011
dr. Matej Accetto Humor na sodišču Ko je sodnik Roberts začenjal svojo kariero na Vrhovnem sodišču, je na dan pred Vsemi svetimi (Halloween) med obravnavo neke zadeve z glasnim pokom razneslo žarnico. Da bi sprostil rahlo prestrašeno dvorano, se je Roberts pošalil: »Mislim, da je vse v redu. To je šala, ki si jo vedno privoščijo na račun novega predsednika sodišča.« »Happy Halloween,« se je odzval Scalia in požel še več smeha. »Je pa zdaj vse skupaj še manj jasno kot prej,« se ni dal Roberts. 10.10.2011
dr. Matej Accetto Sanjska vladna ekipa Kaj imajo skupnega Janez Bleiweis, Ivan Hribar, Michelangelo Zois, Matija Čop, Danilo Majaron, Ivan Žolger, Janez Vajkard Valvasor, Leonidas Pitamic, Rudolf Maister in karantanski kralj Samo? Vsi so sestavni del mojega skromnega prispevka k iskanju prave slovenske vladne ekipe za vse čase. 26.09.2011
dr. Matej Accetto Humor v predavalnici Pri predavanjih iz korporacijskega prava obravnavajo posebno pomembno sodbo. Profesor enega od študentov prosi, naj ključne dele prebere naglas. Študent jo začne brati, ko naenkrat nekdo v predavalnici začne naglas poslušati glasbo. »Ne pustite se motiti, berite naprej,« reče profesor. Kmalu zatem se odpro vrata v predavalnico, vanjo na kolesu zapelje raznašalec pic in glasno zavpije: »Kdo je naročil pet pic?« 12.09.2011
dr. Matej Accetto Korist študenta (drugi del) Ob koncu študija sem razmišljal, da bi za diplomsko nalogo napisal osnutek Evropske konvencije o študentskih pravicah. Nek ugledni tuji gost, ki sem mu to v pogovoru omenil, je idejo podprl, a je nad njo vendarle viselo tudi sporočilo, ki smo ga večkrat slišali v domačih logih: da o študentskih pravicah ni mogoče govoriti brez študentskih obveznosti. 29.08.2011
dr. Matej Accetto Korist študenta (prvi del) Redni profesor pri predavanjih kazenskega prava uporablja hipotetične primere kaznivih dejanj, v katerih sam nastopa kot storilec, dekanica pa kot žrtev. Vodstvo fakultete sproži postopek za odpoved zaposlitve. Fakultetna komisija ga oprosti vseh obtožb razen »maščevanja« z javno objavo dejstev o postopku. Uprava univerze po priporočilu dekanice nato vseeno sprejme sklep o enoletni zamrznitvi zaposlitve in od profesorja zahteva opravičilo ter pristanek na psihiatrično oceno. 16.08.2011
dr. Matej Accetto O pomenu izbranih besed V času svojih osvajanj naj bi se Filip II. Makedonski nekoč odločil napasti Šparto in njene voditelje pozval k takojšnji vdaji z jasno grožnjo: »Če bom z vojsko prodrl na vaše ozemlje, bom uničil vaša polja, pobil vaše ljudi in porušil vaše mesto.« Od napada pa naj bi ga odvrnil špartanski odgovor, ki je vseboval eno samo besedo: »Če.« 01.08.2011
dr. Matej Accetto Korak za korakom … do prepada Ni mogoče reči, kako se je zgodilo, kajti prišlo je korak za korakom, neopaženo,« je pisal Lev Tolstoj (o razvoju bolezni Ivana Iljiča oziroma odnosa njegovih bližnjih do nje, a to niti ni tako pomembno). Ah, porečete, a to se je dogajalo še v devetnajstem stoletju; danes, z našo učenostjo in razgledanostjo, vso tehnologijo in hipno obveščenostjo se nam kaj takega ne more zgoditi. 18.07.2011
dr. Matej Accetto Ključi do uspeha Ko je bil Woodrow Wilson še rektor Univerze Princeton, naj bi ga nekoč vprašali, kaj je skrivnost njegovega uspeha v tej vlogi. Nič lažjega, je odgovoril, biti sposoben isti govor ponavljati znova in znova. Toda, se sogovorniki niso dali, kolikokrat pa človek lahko ponovi isti govor? Ne vem, je odgovoril, še vedno ga ponavljam. 04.07.2011
dr. Matej Accetto O poštenih mojstrih in prevarantskih bleferjih Ah, hrvaški otoki. In ah, hrvaški trajekti. Jadrolinija pravi, da oni le prodajajo karte, medtem ko je za vkrcavanje na trajekte pristojno trajektno pristanišče. To pravi, da samo ne more nič, ker je prepuščeno na milost in nemilost pristaniške uprave. Ta pa, da je vsega vendarle kriva sama Jadrolinija, ki ima odgovornost za korektno prodajo kart. 20.06.2011
dr. Matej Accetto Pravo in globalizacija Ko je govora o globalizaciji, se pravo v marsikaterem smislu zdi nasprotje ekonomije. Poslovni svet je globalizacijo sprejel z odprtimi rokami – nemara se je zares začela prav na finančnih trgih. Pravo, v veliki meri zakoreninjeno v tradicijah posameznih držav, pa je do nje dosti bolj zadržano. A vendarle je tudi v pravnih redih vse pogosteje moč najti njene sledi. 06.06.2011
dr. Matej Accetto Strah pred neuspehom Predstavljajte si vrhunskega športnika, ki bi šel na tekmovanje le takrat, ko bi bil prepričan, da bo zmagal. Ko si ga sam, v mislih takoj zbrišem pridevnik »vrhunski«. Če nima posebne sreče, da mu je ime Ingemar, Roger ali Tiger (ali ji je ime Janica, Steffi ali Annika), potem je športnikovo nastopanje vedno povezano z upanjem na (in nemara tudi vero v) uspeh, a tudi z zavedanjem možnosti za neuspeh. Je v znanosti in pravni praksi kaj drugače? 23.05.2011
dr. Matej Accetto Dan Evropejcev Nič ni mogoče brez posameznikov, nič ni obstojno brez institucij,« je nekoč zapisal Jean Monnet. Misel gotovo drži – vsak od nas pozna primere osebnih projektov, ki so brez institucionalne zavesti (za)živeli in umrli z voljo posameznika. A v tej kolumni vendarle ni govora o institucijah, temveč o posameznikih za njimi. 09.05.2011
dr. Matej Accetto Izobraževanje: rodovitno polje ali prenapihnjen mehurček? »Verjetno edini preostali kandidat za mehurček – vsaj v razvitem svetu […] – je izobraževanje. V osnovi je izjemno precenjeno. Če pogledaš številke, ljudje za svoj denar objektivno gledano ne dobijo, kar jim gre. Hkrati pa gre za nekaj, kar uživa neverjetno intenzivno vero; obstaja nekakšen psiho-socialni dejavnik, zaradi katerega ljudje ob vpisu na univerzo sprejemajo te neverjetne dolgove, zgolj zato, ker to vsi počnejo.« 26.04.2011
dr. Matej Accetto Jezik prava »Ločeno mnenje sodnika Breyerja nas poziva k obravnavi koristi, za katere druge države in Evropska unija mislijo, da so jih pridobile iz federalnih ureditev, ki so drugačne od naše. Menimo, da je takšna primerjalna analiza neustrezna za razlago ustave […]«, je v zadevi Printz v. United States zapisalo Vrhovno sodišče ZDA. »Dejstvo je, da naš federalizem ni tisti Evrope.« 11.04.2011
dr. Matej Accetto O javni varnosti v razumnih mejah Kaj bi bil Adam brez Eve, Stan brez Olia, jin brez janga? Bi brez Azije sploh lahko govorili o Evropi, se je nekoč spraševal Bernard Crick, ali pa bi postala znana kot »Megapolis«, celina (iz) mesta? Podobno je nemara tudi v pravu – lahko govorimo o načelu vladavine prava oziroma pravne države brez interesa javne varnosti? 28.03.2011
dr. Matej Accetto O referendumskih vrednotah in vrlinah Z vidika politične stvarnosti je referendum protislovna zver: po načelni plati najbolj neposredna oblika udejanjanja demokracije, po praktični pa orodje, ki ga dnevna politika lahko uporablja z več ali manj te iste načelnosti. Močan, a krhek. Moralno neoporečen, a naiven. Iskanje najtrdnejših odgovorov z najmanj konkretizirane odgovornosti. 14.03.2011
dr. Matej Accetto O zavorah in ravnovesjih Izraz je dober, a rahlo nejasen. Če naj bo sodobna državna ureditev smiselna, mora načelo delitve oblasti nujno dopolnjevati ustrezen sistem zavor in ravnovesij, velja pa tudi obratno. A kaj naj ta sistem obsega – oziroma kako prek zaviranja priti do ustreznih ravnovesij – tu pa se v praksi pogosto zalomi. 28.02.2011
dr. Matej Accetto Oblika in vsebina javnih govorov O obliki in vsebini (ter obliki kot bistvu bitnosti) je pisal že Aristotel, teme pa se tako in drugače pogosto dotikajo še danes. Neka šola javnega nastopanja tako pravi, da je sporočilnost vsakega uglednega javnega govorca sestavljena iz dveh dimenzij: oblike in vsebine. Če ste se kdaj spraševali – to je vse, kar potrebujete za dober govor. 14.02.2011
dr. Matej Accetto Izvorno javno-zasebno partnerstvo Morda bi mu lahko namesto partnerstvo rekel kar partnerski odnos: odnos, v katerem sta pristala po spletu okoliščin, želja ter potreb in v katerem je bila pot tlakovana z najboljšimi nameni, vodila pa očitno v slepo ulico vzajemnega nezadovoljstva. Zakaj se javni in zasebni sektor ne moreta razumeti? 31.01.2011
dr. Matej Accetto O vrednotah in dobrih starih časih Glede vrednot nam zadnji čas baje močno škriplje. Tako vsaj pravijo tisti, ki se na te reči spoznajo. No saj, priznajmo, sem ter tja nemara prav vsi zaslišimo nekaj tega škripanja. A vendarle – kar škripa, je nemara treba (le) naoljiti. Če to drži, pa moramo začeti pri vprašanju, kaj je primerno olje. 17.01.2011
dr. Matej Accetto Od A(ten) do Z(DA) se pride prek I(slandije)

Plus ça change, plus c'est la même chose – bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Tako je leta 1849 zapisal francoski pisec Jean-Baptiste Alphonse Karr. Tedaj izvirna, danes pa morda dolgočasna misel, ki se je človek že brez posebnega truda domisli vsaj dvakrat na dan; in tudi pri meni ni dosti drugače, le da sem tokrat nanjo prišel ob povedni, čeprav nesrečni zgodbi.

03.01.2011
dr. Matej Accetto Koncepti državljanstva v globaliziranem svetu Gospod Janko se je rodil v Gradcu in imel avstrijsko državljanstvo. Leta 1995 se je (ob uvedbi kazenskega pregona zoper njega) preselil v München in leta 1999 pridobil nemško državljanstvo, zaradi česar je po avstrijski zakonodaji izgubil avstrijsko. Vendar pa se je izkazalo, da je nemškim organom zamolčal omenjeni kazenski pregon, zaradi te zvijače pa so mu retroaktivno odvzeli tudi nemško državljanstvo. 20.12.2010
dr. Matej Accetto O problemih in rešiteljih prava Eden bolj novodobnih pregovorov (ki naj bi se pojavil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) se glasi: »Če nisi del rešitve, si del problema.« Razen retorično spretne, a vsebinsko preveč lahkotne binarne izbire se mi je to vedno zdelo tudi malo nelogično – ravno če si del problema, moraš že po naravi stvari biti tudi del rešitve. 06.12.2010
dr. Matej Accetto Narodna identiteta in posameznikova diferentiteta Ko sem v New Yorku, sem Evropejec. Na letu proti Frankfurtu postanem Slovenec. Ko presedlam na letalo proti Sloveniji, postanem Ljubljančan. Ko se od Brnika peljem proti Ljubljani, pa sem že Trnovčan. 22.11.2010
dr. Matej Accetto Med gostobesednostjo in jedrnatostjo Oprostite, da vam pišem tako dolgo kolumno; žal nisem imel časa, da bi napisal krajšo. Lepa beseda lepo mesto najde, da o vrednosti slikovnega gradiva sploh ne govorimo. A sam ne znam risati, tako mi ostane le zatekanje k šalam. Recimo tisti, ko se dve gospe pogovarjati o nekem banketu in prva reče: »Kako zanič je bila hrana!«, druga pa na to odgovori: »Ja – pa še tako malo je je bilo!« 08.11.2010
dr. Matej Accetto Dobrodelnost prava Predstavljajte si, da ste študent ali diplomant pravne fakultete. Koliko bi plačali za to, da vam skupaj s še tremi prijatelji vaš priljubljeni profesor skuha večerjo? Ali da z njim odigrate partijo namiznega tenisa? Ali pa, da vašo prijateljsko družbo v petek zvečer pelje na kegljanje ali vožnjo z gokarti? 25.10.2010
dr. Matej Accetto Pravo in paradoks Sodelujete na televizijskem kvizu in morate izbrati ena od trojih vrat. Za dvema sta kozi, za tretjimi luksuzni avto. Ko izberete vrata A, vam voditelj pokaže, da je za vrati B koza, in vam kot vedno v takem primeru ponudi, da spremenite svojo izbiro ter namesto vrat A izberete vrata C. Kaj boste storili? 11.10.2010
dr. Matej Accetto Kvadratura kroga prenove visokega šolstva Edini zaplet je kavelj 22, po katerem je skrb za lastno varnost ob pretnji stvarne in neposredne nevarnosti odraz razumne misli. Slovenski visokošolski prostor je brez prepričljive vizije razvoja in bi se novi prenovi študija lahko izognil. Vse, kar mora storiti, je, da za to glasno zaprosi; a prav s tem pokaže, da vendarle razmišlja o prihodnosti, zaradi česar mu nova prenova ne uide. 27.09.2010
dr. Matej Accetto Ich bin (ein) Humanist Pravo ni sodobno, hočem reči, moderno. Ne gre v korak s časom. Kakšen prožen pravnik sem ter tja nemara še, pravo kot raziskovalna veda pa je neprožna zverina, ki se v izzivih sodobnega inovacijskega sveta ne znajde več. 13.09.2010
dr. Matej Accetto V iskanju lepih besed Eden od za človeštvo pomembnejših teoremov pravi, da bi tudi opica, če bi neskončno dolgo časa naključno pritiskala tipke na tipkalnem stroju, lahko napisala katerokoli besedilo, denimo zbrana dela Shakespeara ali kako drugo popularno delo. Suhoparni matematiki in užaljeni tekstopisci dokazujejo, da bi bilo to praktično nemogoče, tudi če bi s svetlobno hitrostjo ves čas obstoja vesolja tipkala nepregledna množica opic; hudomušni komiki in občasno razočarani bralci deklariranih uspešnic pa bi se v duhu Douglasa Adamsa lahko spraševali, ali se nekaj takega nemara ni kdaj že zgodilo. 30.08.2010
dr. Matej Accetto Plagiatorstvo in študij Profesor je posumil, da je šlo za plagiiranje, ker je bilo nekaj odstavkov seminarske naloge zapisanih s črkami vijolične barve. Izkazalo se je, da je študent te odstavke enostavno prekopiral z ene izmed spletnih strani. A ko ga je profesorjev asistent soočil s tem dejstvom, se študent ni kaj dosti razburjal – vprašal je le, kako lahko vijolično barvo črk spremeni v črno. 16.08.2010
dr. Matej Accetto Volja in pravna moč Ne vem, ali se tudi vam dogaja, da vam življenje vsake toliko živopisno znova potrdi modrost kakega starega reka, ki ste se ga naučili kot otrok in nato kot najstnik začeli jemati za dolgočasno samoumevnost. Mnogi reki se razen v vsakdanjem življenju prav tako odražajo v pravu, a obstajajo tudi izjeme (pa čeprav te, seveda, zgolj potrjujejo pravilo). Ena od njih je pregovor »Kjer je volja, tam je moč«. 02.08.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (3) Odzivi na prejšnjo kolumno, vsaj tisti, ki sem jih tako ali drugače prejel sam, so bili zelo pozitivni. Njeni bralci so mi jasno sporočili, da ne bi imeli prav nič proti, če bi o Kitajski zapisal še kaj. To sporočilo je sicer mogoče šteti bodisi za spodbudno (bralcem so všeč moji potopisni zapisi!) bodisi za zaskrbljujoče (bralci ne pogrešajo mojih »strogo pravnih« kolumn), a ko sem že v deželi nebrzdanega optimizma, si bom drznil slepo verjeti v bolj dobrohotno razlago. 19.07.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (2) Po prejšnji kolumni tokrat dodajam še drugi (in morda zadnji) zapis o svojem predavateljskem gostovanju na Kitajskem. Ta bo za razliko od prve, ki je še bila ovita v celofan pravne razprave, še nekoliko bolj brezsramni dnevniški zapisek mojih vtisov o Kitajski, še posebno pa o primerjavi med »staro« Kitajsko leta 1994, ko sem jo obiskal prvič, in »novo« Kitajsko leta 2010. 05.07.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (1) Kako je že rekel Jiang Zemin? »Svet, v katerem živimo, je bogat in raznolik; zato so koncepti demokracije, človekovih pravic in svoboščin relativni in specifični ter jih je treba določiti glede na specifične okoliščine posameznih držav.« Te besede mi pridejo na misel, medtem ko sredi Pekinga skupini kitajskih podiplomskih študentov predavam o težavah varstva človekovih pravic v EU. 21.06.2010
dr. Matej Accetto Je znanstveni magisterij nujna žrtev bolonjske reforme? Bolonjska prenova univerzitetnega študija je že nekoliko dotrajana tema, marsikatera razprava o morebitnih izboljšavah študija pa talka njenih slabosti. A vendarle se o določenih vidikih moramo pogovarjati; eden od njih pa je tudi vpliv nove oblike študija na raziskovalne oblike podiplomskega študija. 07.06.2010
dr. Matej Accetto Študentski aktivizem Šestinštirideset študentov je spakiralo svoje nahrbtnike in zvilo spalne vreče ter se napotilo na rektorat univerze. Ko so prišli do pisarn, so prisotnim sporočili, da se ne bodo premaknili, dokler ne bodo uslišali njihovim zahtevam. 24.05.2010
dr. Matej Accetto Šestdesetletnica Schumanove deklaracije in evropsko »združevanje ljudi« O demokraciji v okviru Evropske unije sem pisal že v več IUS kolumnah: enkrat denimo na splošno in drugič konkretneje o demokratičnem primanjkljaju, spet drugič o iskanju novih evropskih državnikov. Ob Dnevu Evrope in šestdesetletnici Schumanove deklaracije pa je nemara prav, da se po dveh letih ponovno vrnem k tej temi. 10.05.2010
dr. Matej Accetto Obljubljena dežela pravnega študija Ko se vpišeš na pravno fakulteto, veš, da jo boš s trdnim delom tudi končal. Profesorji te pozdravijo z nasmehom in komaj čakajo, da te dobijo v predavalnico. Sosedi s tvoje ulice (ali iz domačega kraja) so ponosni nate in veseli, da poznajo še enega bodočega pravnika, ki bo z odličnim znanjem prispeval k boljšemu jutru. 26.04.2010
dr. Matej Accetto O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti Nazadnje sem ob pisanju o kritičnih recenzijah znanstvenih del omenil tudi slovenske razmere in nekaj potencialnih lastovk, ki bi lahko napovedovale pomlad resne kritičnosti domačih strokovnih besedil. Tokrat se posvečam takim lastovkam in se obenem splošneje sprašujem, kako daleč smo (še) od takšne pomladi. 12.04.2010
dr. Matej Accetto Kultura akademske kritike Želite kaj kritizirati? Potem se začnite ukvarjati z glasbo. Po možnosti z etno glasbo Indije, tako da bodo tarče vaše kritike daleč in jih vaše kritične osti nikoli ne bodo dosegle. Nikakor pa ne kritizirajte svojih vrstnikov, evropskih akademskih kolegov. V tem primeru lahko namreč končate tudi za zapahi oziroma vsaj s težko kroglo okrog gležnja. 29.03.2010
dr. Matej Accetto Samostojnost majhnih Drobna deželica, a z obilico ponosa. Tako kot eden njenih osrednjih literarnih likov, kmečki podložnik, ki skozi leta tlake za drugega gospodarja sanjari o lastni kmetiji, družini, prihodnosti. Ko se peljem mimo praznih novogradenj, se sprašujem (kot tudi ona sama), kako se bo rešila trenutne krize. Govorim, seveda, o Islandiji. 15.03.2010
dr. Matej Accetto Slovenska nadrejenost v pravu EU (2): Sodstvo kot neprebojni jopič slovenske zakonodaje? Mož, ki je prodajal sulice in ščite, je hvalil svoje ščite, češ da so tako trdni, da jih nič ne more predreti. Hip zatem je svoje sulice hvalil kot tako ostre, da predrejo prav vsako reč. Ko ga je nekdo vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi z njegovo sulico poskusili predreti njegov ščit, pa ni imel odgovora. 28.01.2010
dr. Matej Accetto Slovenska nadrejenost v pravu EU (1): V iskanju pravih izrazov Tudi v slovenski pravni stroki se še vedno srečujemo s težavami z določenimi vidiki temeljnih orisov prava EU in ena od njih se veže tudi na načelo primarnosti oziroma nadrejenosti prava EU. Za začetek lahko razpravljamo že o samem poimenovanju: ali se to načelo prav imenuje primarnost ali nadrejenost. No, pa dajmo. 13.01.2010
dr. Matej Accetto Spletni Božički in Dedki Mrazi Pred nekaj dnevi sem končno prejel, za kar sem že od nekdaj vedel, da si zaslužim: e-pismo od meni neznane, a prestižne tuje znanstvene založbe, ki bi rada izdala neko moje besedilo kot monografijo. Najprej postanem dedič nekega prijaznega nigerijskega milijonarja, nato pa še tole! Res odličen zaključek leta, ni kaj. 29.12.2009
dr. Matej Accetto Sprejemni izpit za študij prava? Če sprejmemo tezo, da se za študij prava zahteva določen talent, ki ni samoumeven, potem se nam lahko postavi (ali bi se nam moralo postaviti) vprašanje, kako ta talent čim bolje in hitreje prepoznati. Kot možen odgovor, ki ga je fakulteta v preteklosti tudi že preizkusila, se ponuja ideja sprejemnega izpita. 09.12.2009
dr. Matej Accetto K diskrecijskemu odločanju Ustavnega sodišča? (drugič) Kaj je močnejše, ustavno sodišče ali metulj? Odgovor, se zdi, je na dlani: metulj. Z enim samim zamahom svojih kril lahko namreč za vekomaj spremeni vreme, medtem ko zgolj sprememba prakse ustavnega sodišča kljub vsej njegovi avtoriteti ne more sama po sebi spremeniti pravne kulture rednih sodišč. 25.11.2009
dr. Matej Accetto K diskrecijskemu odločanju Ustavnega sodišča? (prvič) Kot nemara veste, se v strokovni javnosti že nekaj časa odvija razprava o ustavnih spremembah, s katerimi bi Ustavno sodišče RS ozdravili prekomernega pripada novih zadev in ohranili smiselnost njegove vloge vrhovnega varuha ustavnega reda. V jedru predlogov: prosta izbira tistih zadev, o katerih bo odločalo. 11.11.2009
dr. Matej Accetto Kdo je pravi študent prava? Kaj so odlike odličnega pravnika? Eden od mojih profesorjev in osrednjih strokovnjakov za evropsko pravo, Joseph Weiler, je že pred leti na predavanjih rad nekoliko poenostavljeno dejal, da mora vsak dober pravnik znati predvsem dve stvari: zelo natančno brati in postavljati prava vprašanja. 28.10.2009
dr. Matej Accetto Javna priznanja med prestižem in sramežljivostjo Torej, nisem si predstavljal, da se bom danes zjutraj zbudil na tak način. Ko sem prejel novico, je v sobo prišla Malia in rekla: »Očka, dobil si Nobelovo nagrado in Bo ima rojstni dan.« K temu je Sasha dodala: »Pa še tridnevni konec tedna se nam bliža.« Tako da je dobro imeti otroke, da do vsega skupaj ohraniš zdravo distanco. 14.10.2009
dr. Matej Accetto Je pravo (prava) znanost? Po čem prepoznamo (pravo) znanost? Po belih haljah (nosijo jih kemiki, pa tudi zdravniki) ali razdrapanih kavbojkah (nosijo jih teoretični fiziki, a tudi sociologi)? Po Nobelovi nagradi (dobi se za ekonomijo, a tudi za leposlovje) ali po uspehu na državnem razpisu za razvoj centrov odličnosti? 30.09.2009
dr. Matej Accetto Je pravo (prava) znanost? Po čem prepoznamo (pravo) znanost? Po belih haljah (nosijo jih kemiki, pa tudi zdravniki) ali razdrapanih kavbojkah (nosijo jih teoretični fiziki, a tudi sociologi)? Po Nobelovi nagradi (dobi se za ekonomijo, a tudi za leposlovje) ali po uspehu na državnem razpisu za razvoj centrov odličnosti? 30.09.2009
dr. Matej Accetto Novi izzivi državljanstva: Identiteta, lojalnost in diaspora Zakaj je pomembno, kje in kdaj se je rodil Obama? Koliko je res Ircev med nami? In kaj imajo z vsem tem Sopranovi?
Kljub naslovu tokratna kolumna verjetno ne bo zanimiva za vse ljubitelje ameriških predsednikov, zelene barve ali televizijskih serij, temveč predvsem za tiste, ki jih zanima problematika državljanstva. A glede na zadnje razvojne dogodke je prav verjetno, da ste – če že ne po poklicni in teoretični, vsaj po praktični plati – med temi tudi vi.
16.09.2009
dr. Matej Accetto Pravno raziskovanje in seksapil Kako, prosim? Aha, sprašujete me, če bo v kolumni res govora o tistem, kar napoveduje naslov. Ja, seveda – čemu pa naj bi bil naslov sicer namenjen? Menda ja ne temu, da med množico besedil pritegne bralčevo pozornost, potem pa naj ta upa na najboljše. 02.09.2009
dr. Matej Accetto O(b) spreminjanju pravniškega državnega izpita Verjetno ima marsikateri pravnik svoje mnenje, kaj bi bilo treba spremeniti glede vsebinskega obsega in načina opravljanja pravosodnega izpita. Tu povzemam mnenje enega izmed mlajših profesorskih kolegov. 19.08.2009
dr. Matej Accetto Uporabnost prenosljivih konceptov: O izstopu in glasu Kaj (lahko) stori kupec, če v njegovi trgovini naenkrat ni več priljubljenega izdelka ali če se kakovost storitve zmanjša? Lahko gre kam drugam, lahko pa govori s trgovcem in se zavzame za to, da se izdelek vrne ali kakovost popravi. 05.08.2009
dr. Matej Accetto Anonimiziranje sodb in obdelava osebnih podatkov (2) Kakšen je namen javnosti sojenja in kakšno vlogo pri tem igrajo osebni podatki vpletenih strank? Kako bi se bilo treba odločiti, ko se en interes postavi naproti drugemu? Ko govorimo o razlogih za in proti anonimizaciji sodb, kaj je pravzaprav pravilo in kaj izjema? 22.07.2009
dr. Matej Accetto Anonimiziranje sodb in obdelava osebnih podatkov (1) Vsake toliko se mi ob branju »pravnih« novic porodijo »laična« vprašanja o (slovenski) pravni ureditvi. Kot denimo, kako je, pravzaprav, v resnici z anonimiziranjem sodb? Ali pa, kaj dejansko predstavlja obdelavo osebnih podatkov? Ali naj bi nemara šlo celo za isto stvar? 08.07.2009
dr. Matej Accetto Metode poslovanja in meje patentiranja Kaj je mogoče patentirati? To je vprašanje, ki se je v primeru nekaj »patentnih« listin pojavilo že v Rimu, vsekakor pa vse od konca srednjega veka naprej. V ZDA se v prihajajočem sodnem letu obeta odigrati nova epizoda, ki lahko poseže v obstoječo ureditev – tokrat glede patentiranja metod poslovanja. 24.06.2009
dr. Matej Accetto Britanska sodišča, EKČP in polje proste presoje Predstavljajmo si, da je nad nami zgolj nebo, je nekoč pel John Lennon, čigar besede je nedavno citiralo tudi Vrhovno sodišče ZDA. Nad nami je zgolj modro nebo, kdaj v šali pravijo slovenski ustavni sodniki, ker je strop v preddverju razpravne dvorane obarvan modro. Le kaj pravijo britanski sodniki? 10.06.2009
dr. Matej Accetto O »zvezni« pristojnosti ali Prevzetnost in prilastitev Ob bok ali navkljub številnim razpravam o (dopustnosti opredeljevanja) federalnih značilnosti Evropske unije je v preteklosti prišlo že do več primerov primerjave evropske ureditve z ameriško ureditvijo federalnega ravnovesja. ZDA so nedavno postregle z novim gradivom za eno od priljubljenejših vzporednic. 27.05.2009
dr. Matej Accetto Evropske volitve in problemi evropske demokracije (1) Evropski parlament je institucija, ki na ravni EU deklarirano predstavlja ljudstvo. (2) Od prvih neposrednih volitev 1979 do danes je ves čas pridobival na politični moči. (3) Od prvih volitev do danes ves čas pada udeležba na volitvah. (4) Si evropski državljani torej ne želijo politične moči? 13.05.2009
dr. Matej Accetto Slovenski plimni val na britanskih pravnih poljih Ko je Evropska unija sklenila, da si bo za slogan izbrala krilatico »združena v raznolikosti«, se njeni veljaki morda niso posebej obremenjevali z vprašanjem, kako bo šlo z združevanjem njenih raznolikih pravnih redov. V tem so se evropske države menda ja kalile že vrsto let, tudi v okviru mehanizmov Sveta Evrope. 29.04.2009
dr. Matej Accetto Pravo, obletnice in domovinska pripadnost Poleg vprašanja o historični pravotvornosti Slovencev, ki si (ali nam) ga je rad zastavljal že Sergij Vilfan, si lahko zastavimo tudi vprašanje o historičnih slovenskih pravotvorcih. V tokratni kolumni ponujam anekdotična zapisa o dveh takih zgodnjih predstavnikih slovenske pravne znanosti. 15.04.2009
dr. Matej Accetto Najvplivnejša sodnica na svetu Včeraj je ljubljansko Pravno fakulteto obiskala nekdanja sodnica Vrhovnega sodišča ZDA Sandra Day O'Connor; leta 1981 jo je kot prvo žensko na to sodišče imenoval Reagan, 25 let kasneje pa se je na lastno željo upokojila kot najvplivnejša sodnica na svetu. 01.04.2009
dr. Matej Accetto Čast in dobro ime ter svoboda izražanja na spletu Do enega najočitnejših primerov potrebe po tehtanju pravnih načel pride v tistih primerih, ko si nasproti stopita svoboda izražanja in varstvo časti ter dobrega imena. Iskanje ustreznega ravnovesja je občutljiva naloga, odvisna ne le od vsakokratnega primera, temveč tudi družbenih usmeritev. Na slednje pa lahko poseže tudi internet. 18.03.2009
dr. Matej Accetto Mik in pomik pravne rabe Wikipedije Če bi naš veliki bard živel danes, bi se morda spraševal, kot se moj dobri prijatelj, »al' prav se reče Wikipédija ali Wikipedíja«. V kaki pesmi, morda pa tudi v kakem sodnem postopku, saj se spletni enciklopedíji počasi odpirajo tudi te duri. 04.03.2009
dr. Matej Accetto Splet kot še en pravni peskovnik Če ste kot jaz (in veliko možnosti je, da vsaj v tem pogledu niste), potem se do razburljivejših novosti na spletu vedete nekoliko sumničavo. Recimo do fenomena Facebook, ki sem se mu sam odločil ubežati – oziroma ga vsaj »preskočiti«. Pa mu kljub temu nekako ne morem ubežati, ker je postal še ena stalnica mojega – in vašega – življenja. 18.02.2009
dr. Matej Accetto Zvezdništvo na Sodišču Evropskih skupnosti Med vprašanji, ki si jih niste zastavili še nikoli, je verjetno tudi to, kolikšen je »zvezdniški faktor« Sodišča Evropskih skupnosti oziroma kaj je tisto, kar zvezdnike privede pred sodišče, in zakaj bi bilo to sploh pomembno. 04.02.2009
dr. Matej Accetto Kako leteti z letalom in se pri tem celo zabavati Če ste taki kot jaz (ali bi se vsaj bili pripravljeni delati, da ste), potem morda že kmalu po koncu novoletnih praznikov začnete snovati poletne dopustniške poti. Ali pa razmišljati o bližnji poslovni poti v Sofijo (ali Helsinke, ali Kaunas, ali kamorkoli že). Pogosto je razlog za to iskanje najugodnejše letalske poti. 21.01.2009
dr. Matej Accetto Evrokrati med ponosom in ponosnostjo
Včasih je težko določiti izmuzljivo in nelagodno mejo med ponosom vrednot in časti, ki priča o lastnih ali tujih vrlinah, ter ponosom oholosti ali pokroviteljstva, ki gre v samozadovoljstvu predaleč.
07.01.2009
dr. Matej Accetto Leposlovna plat prava Ob lahkotnejših dneh, ki so pred nami (čeravno nemara obteženi z ne preveč lahkotnimi obroki in tudi ne vedno lahkotnimi slavji), se menda spodobi zopet napisati nekaj lahkotnejšega. Tako me je vsaj opozorilo nekaj bralcev te kolumne, ker je eno osnovnih pravil, po katerem se ravnam, da ima bralec vedno prav, pa mi tako ni ostalo kaj dosti izbire. 24.12.2008
dr. Matej Accetto Naravno stanje države članice v pravu EU V zadnjih tednih je evropsko pravo zopet bolj prodrlo v slovenska množična občila, ki so spremljala dopisovanje države z Evropsko komisijo, ko je ta Sloveniji izrekla uradni opomin zaradi vinjet in z obrazloženim mnenjem pozvala k prenehanju kršitev glede preprečevanja diskriminacije na podlagi spola pri zaposlovanju. Poročila o navedenih primerih je bilo moč razumeti tudi tako, kot da gre za izjemna posega Komisije s posebno kritiko državne ureditve. 10.12.2008
dr. Matej Accetto Umna dejanskost sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti Kaj se zgodi, če pride do razhajanj med različnimi jezikovnimi različicami sodb Sodišča ES? Kot se bo izkazalo, je morda napačno postavljeno že samo vprašanje, a to v ničemer ne zmanjšuje njegove nevšečnosti. 26.11.2008
dr. Matej Accetto Kdo ni Berlinčan? O ameriških predsednikih in evropskem povezovanju Stereotipom in simboliki ne moremo ubežati. Ko si običajni ljudje zaželijo presežka običajne romantike z ljubljeno osebo, pogosto pomislijo na Pariz, mesto luči in simbol ljubezni. Ko si ameriški predsedniki (ali predsedniški kandidati) zaželijo presežka romantičnega odnosa s svetom, očitno pomislijo na Berlin. 12.11.2008
dr. Matej Accetto Gospodarska kriza in (de)centralizacija Unije Že več let mnogi svarijo, da je Evropska unija zgrajena na občutljivih temeljih gospodarskega blagostanja, ki se znajo zatresti in ogroziti celotno zgradbo, ko bo prišlo do prvega resnejšega gospodarskega potresa. Bo gospodarska kriza res pokopala Evropsko unijo, ali pa bo Evropska unija pokopala krizo? 29.10.2008
dr. Matej Accetto Lahkotnejša plat prava Pravniško pisanje pogosto velja za suhoparno in branje pravnih besedil za duhamorno opravilo, pri katerem so pomembne vsebina, tehtnost in pravilnost povedanega, ne pa estetski užitek avtorjev oziroma bralcev. Včasih pa, zaradi narave obravnavane stvari ali posebne navdahnjenosti avtorja, vendarle uspejo prebiti ta oklep in izpadejo nekako lahkotnejša. 15.10.2008
dr. Matej Accetto Nadležna slepost objektivizirane znanstvene uspešnosti Ste sodnik, odvetnik, državni uradnik, pravnik v gospodarski družbi? Ali pa, nenazadnje, morda sploh ne pravnik, a vseeno nekdo, ki se preživlja v »zunanjem« resničnem svetu? Potem vam čestitam, kajti vaše življenje ne pozna zapletov, ki jih opisujem spodaj, in se lahko tokratni kolumni po potrebi tudi izognete. Če živite v svetu znanstvenega raziskovanja, pa se boste nemara kaj prelahko prepoznali v spodnjih vrsticah. 01.10.2008
dr. Matej Accetto Obračun sodnih oaz ali kako bi Nemci (lahko) ustavili Sodišče ES Pero je močnejše od meča. Sodniško verjetno še posebej. Zato ni čudno, da se najbolj krešejo iskre takrat, kadar trčita skupaj sodniški peresi dveh pomembnih sodišč, ki vsako v svoji politični tvorbi ne poznata tekmeca, pa čeprav (ali ravno zato, ker) odločata stran od političnih centrov in pozornosti širše javnosti. 17.09.2008
dr. Matej Accetto Dober, grd, nespodoben: Ko je Morricone izgubil krila Po katerem zakonu se ne sme snemati slabih filmov? Priznam, ne vem. Bojim se celo, da takega zakona ni. Če bi obstajal, slabih filmov namreč ne bi bilo – zakonov se namreč vsi držimo, kajne? Od črke do črke, od ločila do ločila. V bistvu je kakovost filmov v celoti odvisna od črke zakona. Spodobnost pa tudi. 03.09.2008
dr. Matej Accetto Uradni jeziki in pravo EU (2): Iskanje pravega pomena Ste se kdaj spraševali o razlikah med višnjami in češnjami? Te so baje lahko skorajda usodne, če je v večini jezikovnih različic neke uredbe Komisije v zvezi z zaščitnimi ukrepi govora o višnjah, v nemški pa o češnjah. 23.07.2008
dr. Matej Accetto Uradni jeziki in pravo EU (1): Boj za jezikovno raznolikost V Luksemburgu bo prevajalska služba Sodišča ES po večletnem bivanju v »začasnem« razpotegnjenem pravokotniku nizke gradnje prej ali slej končno dobila, kar si zasluži: visok, pokončen, sodoben babilonski stolp – le da je tokrat prišel stolp za jeziki in ne obratno. 09.07.2008
dr. Matej Accetto Nogomet, volitve in razvoj znanosti Ko sem v zadnjem tednu razmišljal o spodletelem irskem referendumu o Lizbonski pogodbi, sem se med drugim spomnil tudi na zgodbo, ki mi jo je pred leti pripovedovala britanska kolegica. Zgodba se je sicer izkazala za zmotno, a njena poanta nemara ostaja: ena od napak pri izvedbi irskega referenduma je bila tudi ta, da se irska reprezentanca ni uvrstila na evropsko prvenstvo v nogometu. 25.06.2008
dr. Matej Accetto Referendumska past Lizbonske pogodbe Bernard Kouchner, francoski zunanji minister, Irsko te dni svari pred negativnimi učinki morebitne zavrnitve Lizbonske pogodbe na referendumu, ki ga bodo na Irskem izvedli v četrtek. V primeru negativnega izida referenduma bi bila Irska njegova prva talka, saj Evropa ne bi mogla doumeti nehvaležnosti države, ki je z evropskim povezovanjem – in evropskim denarjem – toliko pridobila. Francija bi v tem primeru kot prihodnja predsedujoča država članica EU s procesom ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljevala, Irsko pa skušala prepričati, da pogodbo tudi v domači ureditvi ponovno obudi k življenju. 11.06.2008
dr. Matej Accetto Pravo in logika Odnos pravnikov do logike oziroma matematike – in, priznajmo, matematikov do prava – je prej podoben odnosu med Ahinesom in Demostenom kot tistemu med Ciceronom in Titom Pomponijem; ali, če želite, bolj odnosu med Jabba the Huttom in Hanom Solom kot tistemu med R2-D2 in C-3PO. A vendar sta si področji dosti bližje, kot bi bilo mogoče sklepati po čustvenem odzivu pravnika ob pogledu na matematične formule – le da se s sorodnimi vprašanji soočata v različnih preoblekah. 28.05.2008
dr. Matej Accetto Tajni uradni listi vračajo udarec Niso bili redki tisti, ki so ob prvem in morebiti tudi ponovnih srečanjih z Evropsko unijo kakšno od njenih značilnosti pospremili z bolj ali manj iskreno oceno, da gre za ureditev, ki jo v Sloveniji dobro poznamo še iz časov nekdanje Jugoslavije. To je veljalo za vrsto značilnosti, od nelagodnega vsakdanjega razmerja med zvezno in domačo zakonodajo do ideoloških temeljev povezanosti, kot se prelivajo v slogana »bratstvo in enotnost« ter »združena v raznolikosti«. 14.05.2008
dr. Matej Accetto Pravice v kinematografu
V duhu prihajajočih praznikov je ta kolumna posvečena iskanju ustreznega ravnotežja med delom in ne-delom ter bolečino, ko slednje nenadoma postane podobno prvemu.
30.04.2008
dr. Matej Accetto Pravno prevajanje, trdi skloni in desni odgovori Tokrat sem nemara dolžan posebno opozorilo: Kot se za kolumno o pravnem prevajanju spodobi, je za razumevanje spodaj zapisanega dobrodošlo osnovno znanje angleščine, k večjemu užitku pa lahko pripomorejo tudi ruščina, kitajščina in italijanščina. 16.04.2008
dr. Matej Accetto Brezmejnost prava Čeprav se vam bo po bridko-sladkih izkušnjah včerajšnjega dne morda zazdelo, da gre za še eno prvoaprilsko šalo, temu ni tako. Danes ni prvi april in podpisani igram zgolj vlogo vestnega zapisovalca resničnih dogodkov iz naše globalne okolice. Oziroma jo vsaj bom, dokler nas, seveda, ne bo vseh pogoltnila črna luknja. 02.04.2008
dr. Matej Accetto O ženskih sodnicah primerjalno: 2. del V prejšnji kolumni sem na kratko orisal prvi vidik tako imenovane »feminizacije« slovenskega sodstva – kako je z relativno zastopanostjo žensk v sodstvu po svetu. Tokrat se prav tako na kratko posvečam še drugemu vprašanju: Zakaj bi bilo to sploh pomembno? 19.03.2008
dr. Matej Accetto O ženskih sodnicah primerjalno: prvi del V zadnjih letih je pri nas predvsem v pravniških krogih pogosto govora o fenomenu tako imenovane »feminizacije sodstva«: včasih zgolj v smislu ugotavljanja dejanskega stanja, včasih tudi v smislu oblikovanja takšnih ali drugačnih sklepnih predlogov ali dokončnih sodb. 05.03.2008
dr. Matej Accetto Demokracija ali vodenje (v imenu) ljudstva: V iskanju pravih evropskih državnikov Ob predvidenih pomembnih osebnih funkcijah stalnega predsednika Evropskega sveta in okrepljenega Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, se nam lahko zastavlja vprašanje: Kje in kakšni so pravi evropski državniki? 20.02.2008
dr. Matej Accetto Naključne pasti neposrednega trženja Izvajalci neposrednega trženja po telefonu so očitno prišli do nove domislice, s katero najdejo srečne izbrance svoje vsiljene ponudbe – klicanje na naključno generirane številke. Ljubitelju domače (ali mobilne) zasebnosti se zato kot obrambni refleks takoj postavi vprašanje, ali je to dopustno. 06.02.2008
dr. Matej Accetto Lirična plat prava Sem in tja se zgodi, da pravno delo – sodno, zakonodajno ali teoretično – za hip izgubi patino resnobnega, suhoparno natančnega opravila in se prelevi v prešerno zabavo. Čeprav mora pravnik tudi v takih trenutkih ohraniti pravo mero spodobnosti glede na okoliščine in vpletene interese, se takšnih trenutkov nemara skoraj vsi razveselimo. 23.01.2008
dr. Matej Accetto Nesrečna usoda vključevalne disjunkcije v pravnih besedilih Kaj točno pomeni, kadar se v pravu pojavi trditev »a ali b«? S stališča logike obstajata dve možnosti: (1) bodisi a bodisi b; in (2) vsaj a ali b, lahko pa tudi oboje. A kaj, ko za pravo velja, kot je že dolgo nazaj povedal sodnik Holmes, da njegovo življenje ni plod logike, ampak izkušenj. 09.01.2008
dr. Matej Accetto Med sodniško neodvisnostjo in aktivizmom Položaj sodstva v državni ureditvi je skoraj povsod po svetu ujet med potrebo po zagotovitvi polne neodvisnosti sodnikov, ki naj kot predstavniki neodvisne veje oblasti zagotavljajo vladavino prava, ter težnjami po zagotavljanju njihove odgovornosti za svoje delo. Iskanje pravega ravnovesja neizogibno pomeni, da se položaj včasih zatrese; resne težave pa nastopijo takrat, ko se ob odmiku od ravnovesne lege izkaže, da je bila ta labilna in se ne bo zopet vzpostavila sama od sebe. 19.12.2007
dr. Matej Accetto Kako do prave razprave o reformi Kazenskega zakonika? Začelo se je z nepričakovano potezo ministrstva za pravosodje in trojice pripravljavcev, ki so predstavili dokaj netransparentno pripravljen predlog novega Kazenskega zakona; nadaljevalo pa z glasnim, a tudi ne v celoti najustrezneje pripravljenim odzivom pretežnega dela kazenskopravne stroke. A kako globoko »raz« med obema bregovoma in njunima različnima pogledoma na kazensko »pravo« združiti v resnično »razpravo« o potrebnih spremembah veljavne kazenske zakonodaje? 05.12.2007
dr. Matej Accetto Dve glosi o demokratičnem primanjkljaju v EU – drugič V Evropski uniji je moč najti veliko zagovornikov večje demokratičnosti, ki želijo čim bolj zmanjšati njen zloglasni demokratični primanjkljaj. A vendar se mnogi med njimi osredotočajo zgolj na nekatere vidike demokratičnosti, medtem ko zanemarjajo ali (nezavedno) celo krnijo druge. 21.11.2007
dr. Matej Accetto Dve glosi o demokratičnem primanjkljaju v EU – prvič Evropska unija naj bi trpela za eno akutnejših oblik demokratičnega primanjkljaja. Ob ustrezno zastavljenem standardu je to po eni strani povsem točna diagnoza; po drugi pa preti zdravljenje ene pojavne oblike tega primanjkljaja spodbujati druge. 07.11.2007
dr. Matej Accetto Scila in Karibda odvetnikove vesti Na portoroških Dneh slovenskih pravnikov je dr. Peter Čeferin provokativno postavil in ilustriral tezo, da je odvetnikovo osnovno etično vodilo to, kaj mora storiti za svojega klienta, in da pri njegovi uporabi sredstev iz Zakona o kazenskem postopku (ZKP) nikoli ne moremo govoriti o zlorabi pravice. Je takšno stališče res najboljše? 28.10.2007
dr. Matej Accetto Kakšna pravna ekipa je primerna za reševanje vprašanj meje s Hrvaško? Slovenska skupina pravnih strokovnjakov za pripravo strokovnih mnenj v zvezi z mejnim sporom s Hrvaško je sestavljena iz domačih in predvsem teoretično podkovanih strokovnjakov. Je takšna sestava res najboljša oziroma zadostna? 10.10.2007
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Ravnikar Šurk Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Ravnikar Šurk Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Ravnikar Šurk Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022 00:00
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022 08:17
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022 07:49
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022 08:52
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022 12:35
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

25.04.2022 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

22.04.2022 09:14
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (1) Desetletja sem se ukvarjala z mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto vseh vrst in ob tem spoznavala njen nastanek, "družinske" vzpone in padce, predvsem pa odziv družbe in državnih institucij do te problematike. Spoznanja so neprecenljiva, saj se problemi iz družin širijo in dobivajo dimenzije, ki si jih mnogi niti ne predstavljajo. 20.04.2022 07:30
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022 13:11
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022 07:58
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022 08:55
Vlasta Nussdorfer Ima sramota danes še kak drug pomen? Povod za novo kolumno je bil TV intervju z gospodom Ivom Boscarolom. Vse je namreč presenetil, ko je zmagovitega paradnega "konja" letalstva prodal Američanom, ob tem pa prav bogato nagradil zaposlene in občino Ajdovščina. Ob številkah človeku sicer povsem  zastane dih, a prav tako ob dobrodelni gesti, ki je sploh nismo vajeni. Ne pomnim da bi jo že doživeli. Gospod Boscarol je pač uspel in zakaj bi ga moralo biti tega sram? Menda bo celo nadaljeval, dokler ne bosta Fructal in Elan spet naša! Tega se prav veselim. 06.04.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022 12:53
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022 09:17
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022 08:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

25.03.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Dve različni nogavički V preteklosti smo 21. marca praznovali prvi dan pomladi, a ta v zadnjih letih pohiti in nas običajno preseneti že dan prej, ko se združi z dnevom sreče, ki ga slavimo 20. marca. Seveda pa slehernega 21. ni moč iti mimo svetovnega dneva Downovega sindroma. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kako je s pravicami teh ljudi? In kako z njihovimi starši in skrbniki? Jih vidimo in slišimo ter kako se do njih vedemo? 23.03.2022 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022 09:11
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022 09:19
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022 09:11
Vlasta Nussdorfer Kdo trese kozarec Poučna zgodba neznanega avtorja z gornjim, pomenljivim vprašanjem, je v teh časih še kako aktualna, ne vem pa, kako najti odgovor, ko pa se jih ponuja kar nekaj. Zgodba z jasnim sporočilom o usodnem razdvajanju ljudi in krivdi zanj, velja za vse čase, še posebej za današnji, zagotovo prelomni trenutek. 09.03.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022 11:09
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022 07:51
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022 07:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022 09:27
Vlasta Nussdorfer Ne prezrite marsičesa Volitve v državni zbor, ki vodijo tudi v sestavo nove vlade, so že razpisane in to kljub nekaterim željam po "covidni" prestavitvi. To je bil namreč prvi možni datum in predsednik republike ga je izkoristil. Pojavljajo se številni plakati, ki vabijo radovedne poglede in obljubljajo marsikaj, čeprav smo šele v zgodnjem predvolilnem obdobju. Čisto zares se bo namreč začelo čez mesec dni, čez dva pa bomo že hiteli na volišča. Tako se vsaj govori. Bo udeležba tokrat res višja? 23.02.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

21.02.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022 14:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022 13:04
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022 08:20
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022 07:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022 08:08
Vlasta Nussdorfer Muke pravosodja Zadnjo kolumno sem napisala po povsem konkretnih, a neverjetno škodljivih idejah enega izmed poslancev in nato celo pristojnega odbora DZ o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj. K sreči zadeva kasneje ni bila obravnavana na januarski seji hrama demokracije, saj je bila po glasovanju umaknjena z dnevnega reda. A to nikakor ne pomeni, da problemov in težav v širšem pravosodju ni oziroma ni več. O nekaterih bi rada zavzela svoje stališče. 09.02.2022 08:19
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022 12:57
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022 07:00
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022 07:58
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

28.01.2022 10:13
Vlasta Nussdorfer Spreminjati s tresočo roko Pravosodje in njegovo delo spremljam že 44 let. Sprva dolgih 35 na tožilstvu; od pripravnice do vrhovne državne tožilke, nato šest let kot varuhinja človekovih pravic in zadnja tri leta kot svetovalka predsednika republike. Koliko usodnih sprememb je doživelo pravosodje, pa tudi  popravkov in dopolnitev procesne in materialnopravne zakonodaje, koliko reorganizacij, koliko predsednikov in generalnih tožilcev, kako je raslo in se spreminjalo odvetništvo, kako  preoblikovalo državno pravobranilstvo in kako močno so odmevale odločitve ustavnega sodišča v različnih sestavah in obdobjih ter kako težko je dobiti nove ustavne sodnike danes. Še nikoli težje. Kakšen pa je ugled vseh teh institucij v očeh ljudi? Ne zgolj laikov, celo pravnikov. Zaupate v sodne odločitve, verjamete v pravičnost in poštenost ali le zamahnete z roko in porečete: "Pravice preprosto ne gre iskati na sodišču! Ni je in tudi ko pride, bo najmanj prepozna. Vsaj za nekoga." 26.01.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022 07:48
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022 09:32
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022 08:51
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022 09:15
Vlasta Nussdorfer Vroče volilno leto So taki in drugačni dnevi. Nekateri nam ostanejo v spominu, drugi odidejo v pozabo, celo z željo da se nikoli ne bi ponovili. Prvi januar je zagotovo prav poseben. Drugačen od vseh preostalih dni v slehernem letu. Pomeni prelomnico med starim in novim. Če želimo ali ne. Pa ne zgolj za posameznike, tudi za družbo, državo in svet. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj smo v ospredje postavljali virus in želje, da preneha mutirati in počasi izzveni. Pa ne le zdravstveni, tudi virus sovraštva in delitev, ki nas hudo slabijo. Bo kdaj tako, ko pa smo vstopili v super volilno leto? Se stanje lahko še bolj zaostri in kaj bi to pomenilo? Kaj torej pričakujete in kaj za vas pomeni leto 2022? 12.01.2022 08:07
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022 12:42
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022 07:56
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

03.01.2022 07:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021 10:23
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021 08:20
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021 08:45
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021 09:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021 13:07
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021 07:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Izgubljeno upanje Zahodnega Balkana? Območje Zahodnega Balkana je po različnih družbeno-ekonomskih kazalnikih eno od najbolj zapostavljenih evropskih regij. Ljudje v tej regiji zato živijo primerjalno slabše kot denimo v državah članicah Evropske unije. Zato se emigracija iz držav Zahodnega Balkana nikoli ni ustavila. Ali in kako je mogoče izboljšati vladavino prava in zvišati kakovost življenja na Zahodnem Balkanu? 03.12.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer O pravičnosti in poštenosti malo drugače V teh dneh beremo in poslušamo o nekaterih razvpitih sodnih primerih, ki so se obrnili povsem drugače od pričakovanj večine. Vseh nas, ki seveda izjemno zajetnih sodnih spisov niti slučajno nismo videli "od znotraj" in najbrž še koga, ki jih sicer kar dobro pozna. Ko smo spremljali prve medijske objave o "odrezani roki", smo povsem razločno slišali obdolženčevega očeta pripovedovati in celo kazati, kako je do usodnega rezanja roke nesrečnega dekleta prišlo. Obsodba bi lahko "padla" po "televotingu" še isti večer. Zagotovo bi glasila: krivi. Tista "ljudska" seveda. 01.12.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021 13:09
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021 09:17
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

22.11.2021 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

19.11.2021 08:29
Vlasta Nussdorfer Nejeverni Tomaži Smo v poznojesenskem času, z vse krajšimi dnevi in daljšimi nočmi, z neverjetno slabimi novicami in tudi že z močno predvolilnim vzdušjem. Medije polnijo samohvale in huda obtoževanja političnih nasprotnikov, kar vseh po vrsti. Tu in tam kak pomirjujoč; glas sprave, morda namenjen zdravstveni krizi. Se bomo v tem boju vsaj poenotili ali še tu usodno razklali, kaj razklali, že kar "pobili"? Se še spomnite stavka dr. Janeza Drnovška o političnem nasledstvu? Zakaj nihče ne izumi zanesljive "pojoče travice"? Mnogi bi se je zelo bali. Tudi tisti s ponarejenimi PCT potrdili. Kako je sploh mogoče, da jih izdajajo celo zdravniki (zaenkrat k sreči sum le za dva)? Kam vse to pelje? Zagotovo v izgradnjo vrednot, na katere smo prisegali desetletja. Smo res že tako daleč? 17.11.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021 07:33
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

12.11.2021 14:16
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021 08:04
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

08.11.2021 09:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med obljubami in resničnostjo v Glasgowu V tednu globalne podnebne konference COP26 v Glasgowu je znova aktualna lanskoletna raziskava skupine ameriških, evropskih in kitajskih znanstvenikov, ki podaja, kako lahko podnebne spremembe ogrozijo življenja treh milijard ljudi. Njihova raziskava je še ena v vrsti študij, ki že desetletje ali več opozarjajo na škodljive učinke podnebnih sprememb. Če želimo zavarovati človekovo dostojanstvo prihodnjih generacij, morajo države in zasebni sektor skupaj sprejeti učinkovite ukrepe in spremeniti mentaliteto. 05.11.2021 08:45