c S
KOLUMNE
dr. Matej Accetto Pravo in politika Razmerje med pravom in politiko je trajno vprašanje, še posebno razumljivo pa v trenutkih, kakršen je postopek izbora sodnikov ustavnega sodišča, ki naj bi kot »čista« pravna veja oblasti odigralo ključno vlogo zavor in ravnovesij za nadzor nad bolj povezanima in s politiko v vseh pogledih prepojenima vejama oblasti, zakonodajno in izvršilno. 22.03.2017
dr. Matej Accetto Kakšen je dober pravni študij? Pred leti sem se v več kolumnah spraševal o tem, kakšen je dober študent prava in kako do njega, v tokratni kolumni pa navajam nekaj uvodnih misli o tem, kakšen je dober oziroma pravi pravni študij, ki naj ga ponudimo temu študentu. Tako kot tedaj se tudi tokrat posvečam zgolj nekaterim (kvantificiranim) vidikom, a vendarle. 20.02.2017
dr. Matej Accetto Sojenje med črko in življenjem Kaj naj ima prednost, črka (zakona) ali življenje (prava)? To izhodiščno vprašanje v bistvu ni mišljeno kot nekakšna pravniška izpeljava šale o kokoši in jajcu, ne kot metafizični razmislek o stvarstvu (»V začetku je bila Beseda…«), niti ne kot razmislek o zaželeni metodi pravne razlage (npr. jezikovna ali namenska) ali medsebojnem razmerju med materialnim in procesnim pravom (»V začetku je bil Postopek…«). Na nek način pa vendarle o vsem tem. 23.01.2017
dr. Matej Accetto O aktivizmu in zadržanosti pri sodniškem odločanju Razprava je znana in se razvije ob vsaki bolj razvpiti zadevi: kdaj so sodišča preveč aktivistična, kje je prava mera med aktivizmom in samoomejevanjem? Ta meja je v praksi težko določljiva, še posebno v primerih, ko si lahko to vprašanje pravzaprav zastavimo o drugih družbenih akterjih, ki sobivajo s sodišči. 28.11.2016
dr. Matej Accetto Pravo in poštenje Zamislite si naslednjo hipotetično situacijo. Na letalu sedite med ekscentrično bogatašinjo in premetenim bančnikom, s katerima se zapletete v pogovor. Naenkrat vama bogatašinja da nenavadno ponudbo: podarila vama bo 2000 evrov, a le, če vi sprejmete delitev, ki jo bo predlagal bančnik. Ta takoj izstreli svoj predlog: 1900 evrov njemu, 100 evrov vam. Ga sprejmete? 11.11.2016
dr. Matej Accetto Pravo in čistoča Kaj je gibalo pravnega razvoja? Potreba po mirnem družbenem sobivanju, po zagotavljanju in ohranjanju prirojene pravičnosti, po nagrajevanju poštenih, kreativnih in marljivih ter kaznovanju zlobnih? Včasih se med možnimi razlogi pojavi tudi kak malo manj pričakovan kandidat in enega takega vam ponujam tokrat. 03.10.2016
dr. Matej Accetto O avtorstvu in kreativnosti Te kolumne ni napisal računalnik. Res pa je, da je računalnik (oziroma računalniški program) opravil prvi in edini lektorski pregled. In večino raziskovalnega dela, vsaj kar se tiče rezultatov, ki jih je spletni iskalnik ponujal na moja iskalna gesla. Preostanek kolumne pa je v veliki meri navdahnjen z drugimi zapisi, Pravzaprav je v njej presneto malo res izvirnih misli. Kdo je v resnici njen avtor? 05.09.2016
dr. Matej Accetto Birokracija in jezik na Portugalskem Poletni čas je čas za potovanja in morda bo koga od bralcev te kolumne zamikalo, da bi v bližnji prihodnosti obiskal – ali se morda celo preselil na – Portugalsko. Starih znamenitosti polnih mest in hladnega oceana polnih zalivov so vam vaši knjižni vodiči nemara nanizali že več kot dovolj, verjetno pa so vas pustili docela nepripravljene po administrativno-bivanjski plati. A brez skrbi, zato imate mene. 08.08.2016
dr. Matej Accetto EU in Združeno kraljestvo Nedavni britanski referendum je evropskemu povezovanju postavil vrsto težavnih vprašanj. Kakšna bo prihodnost EU brez Združenega kraljestva in slednjega brez EU oziroma kakšno bo njuno prihodnje razmerje? Je po Brexitu (hm, Brizhodu?) o Evropski uniji še mogoče govoriti na enak način, ali pa je referendum preveč zrahljal temelje uspeha in zatrjevane trdnosti Evropske unije, združene v raznolikosti? 11.07.2016
dr. Matej Accetto Demokracija v Evropi Po zadnji kolumni o ameriški demokraciji v praksi se v tokratni posvečam bližjim, tako rekoč domačim logom stare celine. Tudi tu se namreč zdi, da demokracija v letošnjem letu opravlja redni pregled o psihofizični primernosti za delo, in še enkrat več z ne povsem gotovimi rezultati. 13.06.2016
dr. Matej Accetto Demokracija v Ameriki Ameriška (pred)volilna izkušnja nam letos spet prinaša nekaj novih utrinkov demokracije v praksi, ki nam lahko dajo misliti. Posebej tankočutnim opazovalcem ZDA pa lahko že uvodoma zastavim še tole hudomušno vprašanje: kako je s tokratno temo povezan igralec Kevin Spacey? Odgovor najdete na koncu kolumne. 16.05.2016
dr. Matej Accetto Kaj je sodišče? Le kdo ne ve, kaj je sodišče? Navsezadnje lahko o pravdah in sojenju beremo že v Brižinskih spomenikih. Pa vendarle se v pravu še pojavljajo drobna vprašanja o točni opredelitvi pojma v praksi, tako kot v nedavni sodbi Sodišča EU v zadevi PFE: ali za nacionalno sodišče v luči prava EU šteje zgolj sodišče kot celota ali tudi njegov posamezni senat? 18.04.2016
dr. Matej Accetto Balkanizacija ZDA Pomen Zahodnega Balkana za svetovno politiko je presunljiv. Nekoč je bil stičišče grških in latinskih korenin evropske civilizacije, nato tudi stičišče rimskokatoliške, pravoslavne in muslimanske vere, še kasneje zažigalna vrvica prve svetovne vojne. Tudi danes ta vpliv ne jenja – nasprotno, sega tudi vse do ZDA, kot denimo kaže njegov usodni vpliv na ameriške predsedniške volitve. 21.03.2016
dr. Matej Accetto Pravo in otroci (2): Nauki otrok za ravnanje s pravom Po razmisleku o tem, kaj nas pravo lahko nauči o ravnanju z otroki, ki sem se mu posvetil prejšnji mesec, je zdaj čas še za drugo plat kovanca: kaj se lahko pravo in pravniki naučimo od otrok? 22.02.2016
dr. Matej Accetto Pravo in otroci (1): Nauki prava za ravnanje z otroki Kaj nas pravo lahko nauči o otrocih? In, morda še pomembneje, kaj nas lahko otroci naučijo o pravu? Za pretehtane, modre (ali vsaj temnozelene) in nasploh teoretično hvalevredne odgovore boste morali počakati na kakega drugega avtorja. Za popolno nasprotje pa ste našli idealnega kandidata. 25.01.2016
dr. Matej Accetto Sodobne tegobe Martina Krpana Veliko zakladov premore knjižnica ljubljanske pravne fakultete in mnoge med njimi skrivajo zaprašene police v njenem kletnem arhivu. Pozoren in vztrajen arheolog med njimi kaj lahko najde kak nov neodkrit biser, tako kot sem sam pred časom našel širši javnosti še neznano nadaljevanje zgodbe o Martinu Krpanu. 28.12.2015
dr. Matej Accetto Sveženj protislovij prava in politike Begunci. Istospolne družine. Narodne manjšine. Mali narodi na sončnih straneh Evrope. Mladi diplomiranci, ki sanjajo o dobri službi. Podjetniki, ki sanjajo o bogastvu. Predsedniki, ki sanjajo o oblasti. Noben človek ni otok, je nekoč zapisal stari pesnik. Sem mali snopič protislovij, je nekoč zapisalo mlado dekle. 30.11.2015
dr. Matej Accetto Pat pozicija portugalske politike Po preudarnih predhodnih posvetih portugalski predsednik postavi Pedra Passosa pred problem pomanjkanja podpore parlamenta – potem pa … potem pa pisec pričujočega pisanja postoji, preden vse skupaj postane en sam za lase privlečeni tavtogram. A naslov drži: Portugalska se je znašla v politični krizi. 02.11.2015
dr. Matej Accetto Vsaksebi v sorodnosti Kot zdomec v gostujoči deželi pogosto hlastaš po vsakršni podobnosti z domovino. Tudi Portugalci so ponosni na svoj kruh? No, krasno, morda pa le ne bo dosti drugače kot doma. Tudi portugalski akademiki v (civilnem) pravu zvesto sledijo nemški tradiciji? Pomirjujoče odzvanjajo znana imena in univerzitetna mesta. Kako pa je kaj s portugalsko politiko? Tudi tam se kdaj zazdi, da nismo daleč od Slovenije. 05.10.2015
dr. Matej Accetto Nova politika ali na zahodu marsikaj novega V Veliki Britaniji bo laburistična stranka ta teden dobila novega voditelja. Kot kažejo ankete, bo šlo za prelom s tradicijo, za odločno zavrnitev uveljavljenih obrazov v stranki in izvolitev do nedavnega neznanega kandidata, pred katerim volivce svari vrsta nekdanjih voditeljev stranke, češ da bi bil za stranko katastrofa – marsikateri član stranke pa ga ravno zato še toliko bolj podpira. 07.09.2015
dr. Matej Accetto Pravo in robotika Nek avtor je nekoč razvil temeljne zakone pravnega urejanja. (1) Pravo človeka (in še pred njim človeštva) ne sme poškodovati oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem. (2) Pravo se mora ravnati po človekovih ukazih, razen če so v nasprotju s prvim zakonom. (3) Pravo mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima dvema zakonoma. 10.08.2015
dr. Matej Accetto O zmernosti stališč in argumentov Nekoč je nek moj članek o delovanju Sodišča EU prebral ugledni skandinavski strokovnjak prava EU. Všeč mi je, je odgovoril, le preblag v kritiki. No, sem pojasnil, napisan je uravnoteženo, navsezadnje tako o Sodišču tudi razmišljam. Že že, se je odzval, ampak v tem primeru kritike ne bodo dovolj opazili. Najprej je treba udariti z macolo, kasneje bo čas za zmernost. 27.07.2015
dr. Matej Accetto Sodba Obergefell in prave strani zgodovine Je sodba Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Obergefell o ustavno varovani pravici do sklepanja zakonske zveze za istospolne pare na pravi strani zgodovine? Ste vi? 13.07.2015
dr. Matej Accetto Chutzpah Chutzpah je beseda, ki tudi pravnikom lahko pride presneto prav. Ponuja nam jo jidiš, germanski jezik judovskih skupnosti, gre pa za posebno vrsto arogantne (pre)drznosti, ki se najpogosteje ponazori s pravniško anekdoto: chutzpah je lastnost moža, ki ubije svoja starša, potem pa na sodišču prosi za milost, češ da je sirota. 15.06.2015
dr. Matej Accetto Pravo in sreča Verjetno se vam ne zgodi pogosto, da bi pravo povezovali s srečo. Da je namen pravnega urejanja spodbujati, omogočati ali celo povzročati srečo, bi morda rekli samo največji idealisti. Kot me je pred leti učil profesor Sargentich, je želja po učinkovitosti načela pravne države želja po upravičenju, pravičnosti in racionalnosti – vsaj na ravni pravniških prizadevanj je sreča nemara lahko samo stranski učinek. 18.05.2015
dr. Matej Accetto Pravo EU in (portugalski) šport Tokratna kolumna je namenjena predvsem ljubiteljem nogometa, ki pa jih menda tudi med pravniki najdemo za več kot prgišče. In gre za trenje med športom in pravom, za neizprosno trdoto pravil o poštenem poslovanju in idejo športa kot posebnega sredstva za spodbujanje in sproščanje osebne in nacionalne, kako bi temu rekli, psihofizične telovadbe. 20.04.2015
dr. Matej Accetto Kompleksno sobivanje prava EU in človekovih pravic Zakaj se Evropska unija boji človekovih pravic? To je vprašanje, ki ga kritični evroskeptiki lahko zastavljajo že vse od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je prvič pokazalo nelagodje institucij Unije ob umeščanju prava človekovih pravic v evropski pravni red, in ga kljub vmesnemu prepoznanju pravic kot ene temeljnih vrednot Unije lahko ponavlja tudi danes. 23.03.2015
dr. Matej Accetto Pogajanja v teoriji in praksi Avtorji učbenikov o pogajanjih si te dni spet oblizujejo prste – pogajanja med Grčijo in njenimi evrskimi upnicami bodo vsaj priročna praktična ilustracija temeljnih načel dobrih in slabih pogajalskih tehnik, morda pa bo prek njih mogoče priti celo do kakih novih spoznanj o vse bolj popularnem raziskovalnem področju. 23.02.2015
dr. Matej Accetto Postavljanje meja dopustnosti kritiki sodišč Verjetno ste v zadnjem času opazili veliko število kritičnih zapisov, uperjenih zoper Ustavno sodišče in slovensko sodstvo nasploh, pa tudi nekaj odločnih odgovorov na te kritike, češ da so neutemeljene in škodljive. Mar ne bi bilo lepo, če bi obstajala enostavna enačba, s katero bi lahko razmejili med dopustno in nedopustno kritiko sodišč? 26.01.2015
dr. Matej Accetto Pravo in meje prisile Pravo težko shaja brez ideje prisile in prisiljujoče oblasti. Ljudje – da o pravnih osebah niti ne govorimo – pač niso vsi angeli in včasih jih je k čemu treba prisiliti. A do kod to gre? Nekoliko hudomušno sem kolumni skoraj dal naslov Prisilili vas bomo, da boste svobodni. Ali pa, da se boste imeli radi. Oboje se sliši nekoliko neizvedljivo. 29.12.2014
dr. Matej Accetto O denarju, željah in odgovornosti Imate morda pet minut časa? Ne bom vam vzel več, le eno izjemno pomembno pobudo bi vam rad predstavil. Ne, res, obljubim, ne želim vašega denarja … no, vsaj ne takoj. Če se vas bo moja predstavitev dotaknila, potem bi morda lahko na banki odprli trajnik, ne veliko, kak evro ali dva na mesec. Saj veste, težki časi so, brez dobrote ljudi ne gre. A kaj da počnemo? Ja, takole je, štadion bi pomagali graditi. 01.12.2014
dr. Matej Accetto Združevanje in zadrževanje Kot je pisal Kant, je pot do trajnega miru mednarodne skupnosti tlakovana s prostovoljnostjo in postopnostjo: »Celo [vojna je] boljša od stapljanja držav, ki njih sila prerašča druga drugo in prehaja v univerzalno monarhijo, ker zakoni s povečevanjem vladnega območja vse bolj izgubljajo veljavo in se brezdušen despotizem, ko je iztrebil kali dobrega, slednjič vendar izprevrže v anarhijo.« 03.11.2014
dr. Matej Accetto Svoboda Težko boste našli pojem, ki bi bolj nagovarjal tako filozofe in teoretike politične misli kot aktualne želje in tegobe ljudi. Svoboda kot status, svoboda kot pravica, svoboda kot stremljenje, svoboda kot zmožnost usmerjati svoje življenje, svoboda kot zmožnost uporabljati in braniti svoje telo. Kamorkoli pogledate, se danes ukvarjamo z iskanjem svobode. 06.10.2014
dr. Matej Accetto Večno težavno vprašanje vozil Po prejšnji kolumni z aktualnimi pravnimi zagatami se s tokratno kolumno vračam k na videz lahkotnejši, a večni problematiki pravne razlage – nadvse težavnemu vprašanju, do kod seže opredelitev pojma »vozilo«, ki lepo riše tudi problem prevajanja na videz enostavnih definicij iz modre teorije v izmuzljivo prakso. 08.09.2014
dr. Matej Accetto Težavno vprašanje obsojenih poslancev Kot gotovo veste, se Slovenija sooča s pravnim zapletom, ki v praksi udejanja vsaj eno, če ne obe različici stare pravne maksime, po kateri »težavne zadeve tvorijo slabo pravo« ali pa »slabo pravo tvori težavne zadeve«. Dovolj svarila, da bi preudaren kolumnist sredi avgusta pisal o čemerkoli drugem. A preudarnosti mi že dolgo niso očitali, bralcem pa bo kolumna morda pomagala vsaj razumeti, zakaj so pravniki ob takih zapletih tako neuglašeni. 11.08.2014
dr. Matej Accetto Prava mera pozabe Če ste kot pravnik v zadnjih letih z zavidanjem pogledovali čez plot k sosedom inženirjem, ki so dobivali mikavne ponudbe za službo pri velikanih novih tehnologij in interneta, si lahko oddahnete – če ste pravniški mojster, ste ta hip tudi vi zaželeni v Silicijevi dolini, ki vas potrebuje (skoraj) ravno toliko kot kakega dobrega programerja. 14.07.2014
dr. Matej Accetto De facto ali Švicarji verjamejo v povezovanje Spomnim se pripovedovanja o nekem odvetniku, h kateremu so stranke včasih prišle na daljše konzultacije o kakem pravnem vprašanju in se nato začudile, ko jih je prosil za plačilo: »Zakaj da bi plačali? Saj ste samo povedali, kako je!« (Upam, da te anekdote še nisem zapisal, a je kar primerna iztočnica za današnjo kolumno.) 16.06.2014
dr. Matej Accetto Prava ali lažna smiselnost evropskih volitev? Preden prehitro kliknete na povezavo do celotnega članka, preverimo, ali je današnja kolumna sploh prava za vas. Ste se nameravali udeležiti volitev v Evropski parlament? Se mi je kar zdelo. Vas na splošno zanima, kaj se godi z Evropsko unijo? Tudi prav, saj razumem. Bi mi kljub vsemu pomagali razmišljati o tem, ali so lahko prihajajoče evropske volitve nenamerna prevara? Hvala lepa in dobrodošli. 19.05.2014
dr. Matej Accetto Hramba osebnih podatkov in pravica do varstva pretekle zasebnosti Koliko daste na svojo zasebnost? Vam tako kot meni zatrepetajo gangliji, ko vam med brskanjem po spletu oglasne pasice ponujajo ravno tiste izdelke, o katerih ste se razpisali v nedavnem e-pismu? Ali ko skoraj vsako, še tako neznatno pogodbeno razmerje vključuje tudi privolitev v »nenevarno« obdelavo vaših osebnih podatkov? Ali ko ... no, saj razumete. 22.04.2014
dr. Matej Accetto Vsakdanja uporabnost prava Vsake toliko se vprašam, kje mi v vsakdanjem življenju lahko prav pride znanje, ki ga pridobivam v svetu prava. Sama predpostavka – da pravo nudi življenjsko uporabna spoznanja – se mi zdi docela verjetna. Interdisciplinarnost je v zadnjem času že na splošno v modi, tudi docela naključna odkritja in spoznanja na preseku znanosti in življenja pa bogatijo naša življenja vsaj od Flemingovih eksperimentov z bakterijami, če ne že od blagodejnih učinkov Arhimedove skrbi za osebno higieno naprej. 24.03.2014
dr. Matej Accetto Pravo in poezija Vsake toliko me od bolj suhoparnih razmislekih o naravi in delovanju prava EU povleče k primerjavam med pravom in leposlovjem. Redni bralci te kolumne [je optimistično zapisal v množini] se bodo nemara spomnili na zapis izpred davnih šestih let, v katerem sem poročal o sodbah v verzih ameriških sodišč. Šokirano (in, priznajmo, olajšano) ugotavljam, da slovenski sodniki vsaj po mojem vedenju še niso sprejeli izziva in sodb ne podajajo v laškem enajstercu ali drugih liričnih oblikah. 24.02.2014
dr. Matej Accetto Moč navade Tako v življenju kot v pravu se občasno potrdi kak star pregovor, kot recimo oni o navadi, ki da je železna srajca. (Karkoli naj bi to že pomenilo. Če mi odpustite nekaj nepoučenega ugibanja: da jo je težko sleči? Ena od značilnosti navade se mi zdi ravno ta, da se toliko navadiš nanjo, da ji niti ne posvečaš več posebne pozornosti – v tem smislu, kot recimo v temi tokratne kolumne, bi bila svilena srajca morda bolj pripravna od železne.) 27.01.2014
dr. Matej Accetto O izseljenstvu in priselitvi V zadnjem tednu sem imel po ljubljanskih ulicah ob bolj ali manj naključnih srečanjih več pogovorov, ki so šli na depresivno podobno noto: »Blagor tebi, da si v tujini. Veš, tu nam gre vse slabše – politika je docela skorumpirana, gospodarstvo na psu. Kar ostani na Portugalskem, nikar se ne vrni.« 30.12.2013
dr. Matej Accetto O kruhu in igrah Ko je de Coubertin poudarjal, da ni pomembno zmagati, ampak sodelovati, je imel nemara v mislih športno udejstvovanje. Danes, se zdi, smo to reklo razbili na dve: v športu je pomembno zmagovati (za vsako ceno), v športnem poslu pa je pomembno sodelovati (pri koritu, za čim višjo ceno). In žal je šport pogosto le zrcalo družbe. 02.12.2013
dr. Matej Accetto Kognitivna pristranskost prava Pred vas na mizo položim majhno svečo, škatlico vžigalic in prgišče risalnih žebljičkov. Kako lahko zgolj z uporabo teh predmetov pričvrstite svečo na zid nad mizo tako, da med njenim gorenjem vosek ne bo kapljal na mizo? In zakaj bi si to sploh želeli? No, če se vam da, vendarle malo razmislite, kako bi to lahko storili. 04.11.2013
dr. Matej Accetto Učenje z ravnanjem Ta kolumna je o marsičem: o individualnem življenju njenega bralca in o skupnem življenju njegove skupnosti; o evropskem povezovanju ter kulturi delovanja institucij Evropske unije in o domači politiki ter kulturi javne razprave v Sloveniji; o javnem in o zasebnem. 07.10.2013
dr. Matej Accetto O migracijah in migrantih Nekoč pred davnimi leti sem se vračal iz Španije domov v Slovenijo in si malo za šalo na poti pomagal z velikim kartonom, na katerega sem z velikimi črkami napisal »heute ist mein Geburtstag«, na drugo stran pa za polno mero optimizma še »danes je moj rojstni dan«. Računal sem predvsem na nemške turiste, a vsaj tistikrat me s prevozom niso želeli obdariti, sploh pa je celotna štoparska pot trajala tri dni, tako da sporočilo na kartonu kmalu ni več povsem držalo. 09.09.2013
dr. Matej Accetto O predstavah in sencah politične stvarnosti Med idejo in stvarnostjo pada senca, je v neki pesmi zapisal T. S. Eliot in s tem kot vsak dober pesnik bralcem odprl vrata do številnih možnih razlag teh besed. Je meril zgolj na neizogibno težavnost prelivanja idej v dejanja, ali pa tudi na to, da se ideja na tej poti spremeni, preoblikuje in na koncu postane nekaj drugega? 26.08.2013
dr. Matej Accetto Se moralnost splača? Vsake toliko časa obupujem nad predstavniki človeške rase. Ne nujno nad vami osebno – že to, da berete mojo IUS kolumno, je močan indikator za sklep, da svojega časa ne posvečate v zadostni meri bolj lukrativnim ali vsaj politično oportunističnim dejanjem – ampak nad primerki bolj moralno fleksibilnega in materialno nenasitnega tipa te živalske vrste. 12.08.2013
dr. Matej Accetto Moč in meje besed v pravu Sredi poletja je dolžnost pravnih kolumnistov, da iščejo docela resnobne odgovore na splošnejša družbena vprašanja. Denimo na zagonetko, kako se spopasti s prekomerno vročino. Ali nam lahko tudi tu pridejo prav spoznanja in odlike pravnega reda? Ob vzajemni osuplosti, zakaj si tega vprašanja do sedaj še niso zastavljali, se mu lahko posvetimo v pričujoči kolumni. 29.07.2013
dr. Matej Accetto Pravo in jezik Na eni strani pravo, ki temelji v načelu pravne države, to pa zahteva jasen in predvidljiv vsebinski in postopkovni pravni okvir za zagotovitev pravne varnosti in enakega obravnavanja. Na drugi pa jezik, z vso lepoto in nadležnostjo bogatega besednjaka s pogosto negotovim, nejasnim ali dvoumnim pomenom. 15.07.2013
dr. Matej Accetto Na poti k balkanizaciji Evrope? Pred petnajstimi leti, ob svojem prvem obisku Ljubljane, je ugledni strokovnjak evropskega prava Joseph Weiler pripomnil, da je z vidika naše vloge v EU razpad Jugoslavije nemara nesrečno dejstvo; češ, zaradi perspektive pristopa bi se sistem tako ali tako spremenil na bolje, ko bi pristopili, pa bi z več kot dvajsetimi milijoni prebivalcev pristopili kot ena velikih držav članic. 01.07.2013
dr. Matej Accetto Tiha večina dobrih ljudi »Veš, drug o drugem smo vedno govorili kot o dobrih fantih. Kot si recimo nekomu rekel: 'Ta tip ti bo všeč. V redu je. Dober fant. Eden od nas.' Razumeš? Mi smo bili dobri fantje.« (Henry Hill, Goodfellas) »Sine, živimo v svetu z zidovi in te zidove morajo varovati možje s puškami. Kdo bo to počel? Ti?« (Polkovnik Jessep, A Few Good Men) »Odkar pomnim, sem hotel postati gangster.« (Henry Hill, Goodfellas). 17.06.2013
dr. Matej Accetto Karierno svetovanje: Pravo kot ljubiteljska dejavnost Pred dnevi sem* dobil naslednje pismo: »Vse odkar sem prebrala Hlapca Jerneja oziroma, če priznam, odkar sem gledala televizijsko nanizanko Zvezde na sodišču, si želim postati pravnica, natančneje sodnica. A me skrbi, da pravosodje in pravo nasploh trenutno uživa slab sloves! Ali se s takim poklicem še lahko izognem zmerjanju na ulici? (neodločena maturantka)« 03.06.2013
dr. Matej Accetto Pravo, bonitetne hiše in narodno gospodarstvo V času krize se pred očmi širše javnosti še posebej dobro izostri vprašanje smiselnosti določenih zaposlitvenih profilov: tehniki, naravoslovci, inženirji postanejo še koristnejši in potrebnejši, filozofi, antropologi, politologi pa še očitneje nekoristni in v napoto. Pojavijo se tudi glasovi, da ravno v krizi potrebuješ tudi kakega dobrega pravnika ali sociologa, a ti glasovi praviloma sumljivo prihajajo ravno iz vrst pravnikov in sociologov. 20.05.2013
dr. Matej Accetto Skrivno življenje pravnih teoretikov Človek pogosto sliši kritiko, da je pravna teorija preveč odmaknjena od prakse; da se recimo akademiki še s palico ne bi dotaknili kakega praktičnega problema, kaj šele, da bi o praktičnih vidikih pravniškega dela učili študente. A temu ni tako. Razburljivo novo razkritje kaže, da se pravni teoretiki skrivoma v svetu pravne prakse počutijo tako domače kot ribe v vodi. 06.05.2013
dr. Matej Accetto Meje ekspertize Med podobami in samopodobami strokovne podkovanosti oziroma določanjem meja lastne ekspertnosti je dosti različnih pristopov. Nekateri prisegajo na poglobljeno poznavanje ožjega področja, drugi na širino, nek ugledni italijanski profesor prava pa je nekoč dejal: »Moje znanstveno delo lahko kritizirate, kolikor hočete; mojih kulinaričnih sposobnosti pa nikoli!« 22.04.2013
dr. Matej Accetto Med prostovoljnostjo in koristoljubnostjo Hodim po širokem, praznem pločniku ob cesti v Beverly Hillsu in se ravno sprašujem, kdaj se bom policiji s svojim pešačenjem zazdel sumljiv do te mere, da me bo aretirala zaradi »postopanja brez legitimnega namena«, kot temu rečejo, ko se ob pločniku ustavi avto, iz njega pa me pokliče ženska, ki v roki maha z bankovcem: »Mladi mož, ali bi lahko, če vam dam pet dolarjev, zame oddali pismo v poslovalnici FedEx?« 08.04.2013
dr. Matej Accetto Kristalnost ekonomske in monetarne unije Je kristal res kristal ali ponaredek? Če res govorimo o kristalih, naj bi bil odgovor sorazmerno lahek – včasih zadošča že izkušeno oko, v najslabšem primeru je treba opraviti laboratorijski test. Če pa smo si to šibko analogijo izposodili za vrednotenje pristnosti neke ekonomske in monetarne unije, potem imamo več težav: laboratorijski test je tu dolgotrajen, poskusne miške pa smo mi sami. 25.03.2013
dr. Matej Accetto Evropa geografskega sožitja? Kot poudarjajo mnogi avtorji, Evropa, kot jo razumemo danes, ni proizvod geografije, temveč zgodovine: običajno poudarjenih povezovalnih dejavnikov (latinščine, cesarske avtoritete, rimskega prava, krščanstva) in posledično vrste miselnih zemljevidov – kulturnih, verskih, gospodarskih, političnih, varnostnih – s katerimi rišemo njene obrise. 11.03.2013
dr. Matej Accetto O (bolj ali manj) anonimnih avtorjih pravnega razvoja Za hip me je že imelo, da bi pisal o nelagodnem pojavu pretirane samopomembnosti oziroma, po domače, tanki meji med rekoma »dobro blago se samo hvali« in »lastna hvala se pod mizo val'a«. Potem pa sem se zavedel, da imamo negativnosti nemara vendarle dovolj in da bi se bolj prilegla kaka lepa, slavilna misel. Pa sem jo našel. 25.02.2013
dr. Matej Accetto Test politične (ne)objektivnosti Včasih pristop dekliških revij morda niti ni tako napačen. Verjetno se marsikdo med vami denimo sprašuje, ali dovolj objektivno presoja trenutno politično in širše družbeno stanje. Kaj ne bi bilo sijajno, ko bi odgovor na svoja vprašanja lahko dobili takoj, zgolj s pomočjo kratkega osebnostnega testa? 11.02.2013
dr. Matej Accetto O zarotništvu in objektivni resnici Med težavami, ki nas tarejo v zadnjem času, je očitno tudi pomanjkanje objektivnosti in čistih namenov. Tako se vsaj zdi, če poslušamo javno razpravo o skoraj vsakem vprašanju: eni so na oblasti (samo) zato, da se okoristijo, drugi jih kritizirajo (samo) zato, ker zoper njih vodijo nepravično, izmišljeno gonjo. Ni ga junaka, ki bi karkoli počel samo zato, ker bi se mu to zdelo prav. 28.01.2013
dr. Matej Accetto Otipljiva cena evropskih zamud Z zakonodajnim delovanjem je tako kot z veliko drugimi rečmi v življenju: včasih je treba zakone sprejemati hitro, včasih počasi, skrivnost dobrega zakonodajnega upravljanja pa je v prepoznavi, kdaj se zahteva eno in kdaj drugo. Kako nam gre v tem oziru v Sloveniji? Očitno ne tako dobro, da ne bi moglo iti še bolje. 14.01.2013
dr. Matej Accetto Novoletne zaobljube Oni dan sem srečal znano ugledno gospo, s katero sva stara znanca. Vsi, ki delate v pravosodju, jo dobro poznate, pa tudi drugi ste najverjetneje že slišali zanjo. Kakorkoli že – spregovorila sva nekaj besed in čeprav je bil najin pogovor v znamenju prazničnega časa, je bil vendarle zanimiv do te mere, da ga kaže tu čim bolj verno povzeti. 31.12.2012
dr. Matej Accetto Sram in sla To je nemara moja predzadnja kolumna letos in zadnja pred koncem sveta. Prva koledarska ugotovitev me sili k sklepu, da je morda še čas za eno resnejšo kolumno. Zaradi druge se sprašujem o smislu takega početja – si res želim preživeti tak pomenljiv nedeljski večer v pisanju IUS kolumne, namesto da bi … 17.12.2012
dr. Matej Accetto V iskanju svetlih zgledov in dobrih praks Ni lahko biti pravnik. To lepo dokazuje že odgovor na naslednje vprašanje: »Kateri poklic je deležen največ šal (pa naj bodo nevoščljive ali privoščljive) na svoj račun?« Kot radi potarnajo tisti kolegi, ki niso odvetniki, je biti pravnik še posebno težko v Sloveniji. Izraz lawyer iz onih šal namreč v tujini mnogi razumejo kot odvetnik, pri nas pa ... 03.12.2012
dr. Matej Accetto Kulturna enoličnost časa

Tokratna kolumna je kolumna o žalosti. Torej, se bojim, niti približno ne nekaj takšnega, kar bi si ta hip posebej želeli. Je tudi kolumna o časih, ki se spreminjajo, včasih na bolje, trenutno na slabše. Je pa, končno, tudi kolumna o upanju. To se, kot pri Pandori, skriva povsem na dnu in ni povsem navdušujoče – a morda ga vendarle lahko najdemo.

19.11.2012
dr. Matej Accetto Forma in vsebina predsedniških volitev Če česa ni nikoli preveč, so to gotovo dobre politične šale ali anekdote. Saj ne, da imam sam kakšno na zalogi – jih pa pogrešam. Prav bi prišle v teh težkih časih nasploh, pa tudi predsedniške kampanje in soočenja bi lahko prav prijetno začinile. Se spomnite tiste, ko je Zver rekel o Pahorju, da ... ? Ne, jaz tudi ne. 05.11.2012
dr. Matej Accetto O pravnih junakih Dober pravnik deluje najprej v službi prava, šele nato svojega šefa. Če se kakšna ideja postavlja po robu načelu pravne države, to jasno in odločno pove. Ni samo spreten mojster zakonodajnih fines in pravosodnih manevrov, ampak tudi pretanjen poznavalec pravnih načel in vrednot. Kjerkoli naleti nanjo, se upira protipravni korupciji duha in telesa. 22.10.2012
dr. Matej Accetto Kakovost kot nebistvena sestavina uspeha Če ne morem prevladati s kakovostjo, naj bi nekoč dejal Emile Zola, bom pa s količino. Če mislite, da je za uspeh potrebna kakovost, se nemara motite. Prav gotovo pa se motite, če mislite, da je uspeh neizpodbiten dokaz visoke kakovosti. Nasprotno – če se to dvoje kdaj slučajno uskladi, gre za posebno peklensko srečo, na katero se ne gre zanašati. 08.10.2012
dr. Matej Accetto Problem (onkraj) terminologije Jezik je sijajno orodje in dokazno sredstvo. Denimo o tem, da so ocene o Slovencih (in njihovem pravnem sistemu) kot o logičnih robotih hladnega razuma in pomanjkanja emocij povsem zgrešene, saj dolgo časa denimo sploh nismo imeli slovenske ustreznice za enega osrednjih izrazov pravnega odločanja v angleškem jeziku – legal reasoning. 24.09.2012
dr. Matej Accetto Med nauki in užitkom Sediš na obali Bajkalskega jezera in gledaš v brezmejno vodo pred sabo, medtem ko nad celino zahaja sonce. Taki trenutki ne morejo biti brez globljega pomena, si porečeš; iz vsega tega je gotovo mogoče povleči nekaj pomembnih življenjskih naukov. In napneš misli. 10.09.2012
dr. Matej Accetto (Ne)udobje kot merilo razvoja

Človeški razvoj je mogoče meriti na različne načine: zastarela metoda se zanaša na GDP, med novejšimi poznamo denimo indeks človekovega razvoja, ki združuje več relevantnih dejavnikov (po ocenah za leto 2011 je Slovenija denimo na visokem 21. mestu); v posebno razvajenih trenutkih pa se mi zdi, da bi ga morali meriti po pričakovani stopnji udobja v bolj ali manj običajnih življenjskih situacijah.

27.08.2012
dr. Matej Accetto Pravo in nesebičnost Ko preberete besedo nesebičnost, lahko upravičeno najprej pomislite nase. Ne zgolj zato, ker sploh prebirate to kolumno, temveč tudi zato, ker ste zadnja dva tedna verjetno ne samo trpeli, temveč celo trepetali za cel trop uslužbencev javnega sektorja, ki ste jim privoščili vse najboljše, pa čeprav (tudi) za vaš račun. 13.08.2012
dr. Matej Accetto Pravo kot olimpijski šport Pred leti sem poslušal profesorja, ki je po svetu predaval o svojem članku, v katerem je razmišljal o Nobelovi nagradi za pravo. Nobelova nagrada je za amaterje. Pravniki pa smo vendarle po duši profesionalci in si zaslužimo možnost za dokazovanje na največjem svetovnem odru: olimpijskih igrah. 30.07.2012
dr. Matej Accetto Mobilnost možganov Kako hitri so možgani? Izračuni previdno ponujajo oceno 20 milijonov milijard računskih operacij na sekundo. Za poimenovanje slike baje porabijo 300 do 700 milisekund. Malo bolj nejasna je hitrost bivanjske selitve iz ene države v drugo. Včasih so za to potrebna leta, spet drugič le pravi trenutek, dobra ponudba in obljuba lepšega življenja. 16.07.2012
dr. Matej Accetto Prelomno drobni koraki evropskega povezovanja Bojim se, da se moramo pogovoriti o Evropski uniji. Saj ste gotovo že opazili, kako je muhasta: en dan se počuti vso odraslo, spet drugi se brani odgovornosti, ves čas se nekako išče, pada iz krize v krizo, ob tem pa nenehno preizkuša meje, pa četudi to včasih pomeni sprehajanje po robu prepada. Tipična najstnica. 04.07.2012
dr. Matej Accetto Sprotna končna opomba na dnu pod črto
Ta kolumna je ena sama opomba.*




18.06.2012
dr. Matej Accetto Slepa pega poštenosti V bistvu nismo krivi sami – taka je pač naša narava. Znanstveniki temu rečejo kognitivna pristranskost, iluzija introspekcije, zaradi katere mislimo, da sebe razumemo bolje od drugih, posledično pa se tudi vidimo v lepši luči. Da smo pristranski? Kje pa – če bi bili, bi to menda že vedeli, a svojo dušo dobro poznamo in o kaki pristranskosti ni v njej ne duha ne sluha 04.06.2012
dr. Matej Accetto Zakaj Slovenija ni obljubljena dežela? Celovitega odgovora na to vprašanje nimam. Se mi pa žal zdi, da je smiselno samo po sebi. Da namreč Slovenija res (še) ni obljubljena dežela. To vas verjetno ne preseneča – živimo v sijajnih časih za pesimizem in o taki diagnozi se bomo kar zlahka strinjali. Morda pa vas bo presenetilo, če rečem, da ste za to v dokajšnji meri krivi prav vi. (In, saj priznam, jaz sam prav tako.) 21.05.2012
dr. Matej Accetto O etnocentričnosti in lahkotnih prvih vtisih V srednjem veku so evropski avtorji prebivalce Kitajske, dežele daleč onkraj obronkov lastne civilizacije, na slikah upodabljali kot (dobesedno) brezglave barbare. Približno istočasno so tudi Kitajci na svojih slikah občasno upodabljali Evropejce – prav tako kot brezglave barbare, člane necivilizirane skupnosti daleč od civiliziranega središča sveta. 07.05.2012
dr. Matej Accetto O selitvah in poreklu Dovolite, da začnem z vprašanji: koliko generacij nazaj, bi rekli, je živel Charles Darwin? In zakaj bi bilo to lahko pomembno? Zakaj se neka gos v latinščini imenuje indijska gos, v slovenščini pa tibetanska gos? In zakaj bi nemški plemič posvojil avstrijsko državljanko v najlepših štiridesetih letih? 23.04.2012
dr. Matej Accetto O relativnosti delovnega časa »Predpostavimo, zavoljo razprave, da se nam bo čez sto let v povprečju v ekonomskem smislu godilo osemkrat bolje kot danes. [Sklepam,] da bo v sto letih ekonomski problem rešen ali vsaj blizu rešitve. […] Še dolgo bo v nas stari Adam tako močan, da si bo vsakdo moral naložiti nekaj dela, če bo želel biti potešen. [A] triurni delavnik oziroma petnajsturni delovni teden lahko ta problem za dolgo odloži.« 10.04.2012
dr. Matej Accetto Pomlad, vojna in mir »Kajti zbrali smo se tukaj, da razpravljamo o vojni in miru, ki upravljata z največjo močjo nad življenjem človeka in v zvezi s katerima se bo najbolje obveščenim nujno godilo bolje kot preostalemu svetu,« je leta 355 pr. Kr. zapisal atenski govornik Isokrat. »Ustvarjajte ljubezen, ne vojne,« so kakih 2320 let kasneje pisali mirovniški protestniki proti vojni v Vietnamu. 26.03.2012
dr. Matej Accetto O strokovnosti, sprenevedanju in navidezni resničnosti Včasih je potreben poseben ektetski trenutek: ko recimo pogledamo na šolski tabli narisane točke A, B in C ter v/iz njih v pojmovanju evklidske geometrije prepoznamo trikotnik. Spet drugič pa se, in to še posebej rado velja za geometrijo družbenih odnosov, trikotnik s samodejnimi povezavami med oglišči izriše kar sam od sebe. 12.03.2012
dr. Matej Accetto Pravo in (ne)razumnost Lokalni upravni organ je kinematografskemu podjetju podelil licenco za upravljanje kinodvorane, a le pod pogojem, da ob nedeljah v dvorano ne bodo imeli vstopa otroci, mlajši od 15 let. Podjetje se je zoper to odločitev pritožilo, saj naj bi bila nesprejemljiva. Sodišče je bilo pred težavno nalogo – presoditi, kaj je (še) razumno. 27.02.2012
dr. Matej Accetto Pravo in (sora)zmernost Nek potencialni spreobrnjenec naj bi nekoč prišel do rabina Hilela in ga vprašal, ali ga lahko nauči celotno Postavo (Toro), medtem ko stoji na eni nogi. Rabin je odgovoril: »Kar je tebi odvratno, tega ne delaj svojemu mejaku: to je vsa Postava, vse drugo je le razlaga; zdaj pa pojdi in jo študiraj.« Kakor pri Tori, tako pri pravu. 13.02.2012
dr. Matej Accetto Evroskeptična državljanska pobuda Za evroskeptike je bilo sodelovanje v evropski politični razpravi vedno do določene mere shizofreno, saj pomeni procesno potrjevanje tistega, čemur vsebinsko nasprotujejo. Z novo možnostjo evropske državljanske pobude se težava seli še na področje neposredne demokracije: tudi tu evroskepticizma ne more biti brez uspešnega izoblikovanja čezmejnih evropskih partnerstev, torej ravno tistega, v kar dvomi. 30.01.2012
dr. Matej Accetto Avtorsko pravo med pirati in monopolisti Pred leti sem nekje prebral, da je pomembno gibalo razvoja lenoba – češ, da gotovo ni bil rekreativni deloholik tisti, ki je prvi pomislil na dvigalo ali daljinski upravljavec televizije. Kolikor to drži, je internet sijajna iznajdba – niti izza mize ti ni treba, pa lahko cel dan odkrivaš nove svetove in pridobivaš nova spoznanja. 16.01.2012
dr. Matej Accetto Ponos in predsodki demokracije Od arabske pomladi do diktatorskih jeseni, od zasedbe Wall Streeta do osvoboditve Filozofske fakultete, od zloma prejšnje vladne koalicije do predčasnih volitev in sestavljanja nove, od domačih do evropskih vprašanj delitve politične oblasti ter odgovornosti za nastale gospodarske in socialne zmešnjave, leto 2011 je bilo v veliki meri v znamenju spraševanj o demokraciji. 03.01.2012
dr. Matej Accetto Misija evro vizija Evropska unija je v zadnjem času vse prevečkrat v krizi: enkrat težave s temeljnimi pogodbami, drugič z evrom, vedno znova se pokaže, da države s tradicionalnimi metodami niso uspele najti pravega evropskega voditelja z vizijo, kako naprej. Zato tokrat takega voditelja iščemo drugače – z resničnostnim šovom Misija evro vizija. 19.12.2011
dr. Matej Accetto Pravo in polje proste intuicije Ko se je v tridesetih letih v Teksasu vršila razprava o tem, ali naj bi za otroke mehiških imigrantov brez znanja angleščine uvedli dvojezično šolanje, naj bi se po neki apokrifni anekdoti razprave udeležila tudi guvernerka Miriam Ferguson in dejala: »Če je bila angleščina dovolj dobra za Jezusa Kristusa, bi morala biti tudi za otroke Teksasa.« 05.12.2011
dr. Matej Accetto Kako povrniti zaupanje v pravo? Leksikon Pravo pravi, da je učinkovitost prava odvisna od več dejavnikov: skladnosti sprejetih pravil z interesi njihovih naslovnikov, čim nižje stopnje spreminjanja ustaljenih vzorcev družbenega ravnanja ter stopnje dograjenosti pravnega sistema in dela nadzornih organov, ki zagotavljajo izvajanje pravil v praksi. Sliši se enostavno. 21.11.2011
dr. Matej Accetto Zasebni sektor proti javnemu ali Neplodnost pavšalnega iskanja dežurnih krivcev Oglejte si naslednji seznam: (a) jin in jang, (b) sonce in mesec, (c) Don Kihot in Sančo Pansa, (d) Butch Cassidy in Sundance Kid, (e) javni in zasebni sektor. Katera od navedenih dvojic je »vsiljivec«, saj ne predstavlja neločljivo povezanega para, v katerem eno ne more obstajati brez drugega? 07.11.2011
dr. Matej Accetto Kaj je v imenu? Zamislite si pogovor med nadobudnima študentoma prava: »Ti, kaj meniš,« poreče prvi drugemu, »je odločba U-I-32/04 pravzaprav odmik od Up-328/04/U-I-186/04?« Drugi ga nejeverno pogleda: »Ne vem, od kod ti tak sklep! Praksa US je še vedno konsistentna z odločbama U-I-321/02 in Up-2012/08, sploh pa si spregledal, da je pred U-I-32/04 Ustavno sodišče glede presoje skladnosti z direktivami enako ugotovilo že v sklepu U-I-188/04! 24.10.2011
dr. Matej Accetto Humor na sodišču Ko je sodnik Roberts začenjal svojo kariero na Vrhovnem sodišču, je na dan pred Vsemi svetimi (Halloween) med obravnavo neke zadeve z glasnim pokom razneslo žarnico. Da bi sprostil rahlo prestrašeno dvorano, se je Roberts pošalil: »Mislim, da je vse v redu. To je šala, ki si jo vedno privoščijo na račun novega predsednika sodišča.« »Happy Halloween,« se je odzval Scalia in požel še več smeha. »Je pa zdaj vse skupaj še manj jasno kot prej,« se ni dal Roberts. 10.10.2011
dr. Matej Accetto Sanjska vladna ekipa Kaj imajo skupnega Janez Bleiweis, Ivan Hribar, Michelangelo Zois, Matija Čop, Danilo Majaron, Ivan Žolger, Janez Vajkard Valvasor, Leonidas Pitamic, Rudolf Maister in karantanski kralj Samo? Vsi so sestavni del mojega skromnega prispevka k iskanju prave slovenske vladne ekipe za vse čase. 26.09.2011
dr. Matej Accetto Humor v predavalnici Pri predavanjih iz korporacijskega prava obravnavajo posebno pomembno sodbo. Profesor enega od študentov prosi, naj ključne dele prebere naglas. Študent jo začne brati, ko naenkrat nekdo v predavalnici začne naglas poslušati glasbo. »Ne pustite se motiti, berite naprej,« reče profesor. Kmalu zatem se odpro vrata v predavalnico, vanjo na kolesu zapelje raznašalec pic in glasno zavpije: »Kdo je naročil pet pic?« 12.09.2011
dr. Matej Accetto Korist študenta (drugi del) Ob koncu študija sem razmišljal, da bi za diplomsko nalogo napisal osnutek Evropske konvencije o študentskih pravicah. Nek ugledni tuji gost, ki sem mu to v pogovoru omenil, je idejo podprl, a je nad njo vendarle viselo tudi sporočilo, ki smo ga večkrat slišali v domačih logih: da o študentskih pravicah ni mogoče govoriti brez študentskih obveznosti. 29.08.2011
dr. Matej Accetto Korist študenta (prvi del) Redni profesor pri predavanjih kazenskega prava uporablja hipotetične primere kaznivih dejanj, v katerih sam nastopa kot storilec, dekanica pa kot žrtev. Vodstvo fakultete sproži postopek za odpoved zaposlitve. Fakultetna komisija ga oprosti vseh obtožb razen »maščevanja« z javno objavo dejstev o postopku. Uprava univerze po priporočilu dekanice nato vseeno sprejme sklep o enoletni zamrznitvi zaposlitve in od profesorja zahteva opravičilo ter pristanek na psihiatrično oceno. 16.08.2011
dr. Matej Accetto O pomenu izbranih besed V času svojih osvajanj naj bi se Filip II. Makedonski nekoč odločil napasti Šparto in njene voditelje pozval k takojšnji vdaji z jasno grožnjo: »Če bom z vojsko prodrl na vaše ozemlje, bom uničil vaša polja, pobil vaše ljudi in porušil vaše mesto.« Od napada pa naj bi ga odvrnil špartanski odgovor, ki je vseboval eno samo besedo: »Če.« 01.08.2011
dr. Matej Accetto Korak za korakom … do prepada Ni mogoče reči, kako se je zgodilo, kajti prišlo je korak za korakom, neopaženo,« je pisal Lev Tolstoj (o razvoju bolezni Ivana Iljiča oziroma odnosa njegovih bližnjih do nje, a to niti ni tako pomembno). Ah, porečete, a to se je dogajalo še v devetnajstem stoletju; danes, z našo učenostjo in razgledanostjo, vso tehnologijo in hipno obveščenostjo se nam kaj takega ne more zgoditi. 18.07.2011
dr. Matej Accetto Ključi do uspeha Ko je bil Woodrow Wilson še rektor Univerze Princeton, naj bi ga nekoč vprašali, kaj je skrivnost njegovega uspeha v tej vlogi. Nič lažjega, je odgovoril, biti sposoben isti govor ponavljati znova in znova. Toda, se sogovorniki niso dali, kolikokrat pa človek lahko ponovi isti govor? Ne vem, je odgovoril, še vedno ga ponavljam. 04.07.2011
dr. Matej Accetto O poštenih mojstrih in prevarantskih bleferjih Ah, hrvaški otoki. In ah, hrvaški trajekti. Jadrolinija pravi, da oni le prodajajo karte, medtem ko je za vkrcavanje na trajekte pristojno trajektno pristanišče. To pravi, da samo ne more nič, ker je prepuščeno na milost in nemilost pristaniške uprave. Ta pa, da je vsega vendarle kriva sama Jadrolinija, ki ima odgovornost za korektno prodajo kart. 20.06.2011
dr. Matej Accetto Pravo in globalizacija Ko je govora o globalizaciji, se pravo v marsikaterem smislu zdi nasprotje ekonomije. Poslovni svet je globalizacijo sprejel z odprtimi rokami – nemara se je zares začela prav na finančnih trgih. Pravo, v veliki meri zakoreninjeno v tradicijah posameznih držav, pa je do nje dosti bolj zadržano. A vendarle je tudi v pravnih redih vse pogosteje moč najti njene sledi. 06.06.2011
dr. Matej Accetto Strah pred neuspehom Predstavljajte si vrhunskega športnika, ki bi šel na tekmovanje le takrat, ko bi bil prepričan, da bo zmagal. Ko si ga sam, v mislih takoj zbrišem pridevnik »vrhunski«. Če nima posebne sreče, da mu je ime Ingemar, Roger ali Tiger (ali ji je ime Janica, Steffi ali Annika), potem je športnikovo nastopanje vedno povezano z upanjem na (in nemara tudi vero v) uspeh, a tudi z zavedanjem možnosti za neuspeh. Je v znanosti in pravni praksi kaj drugače? 23.05.2011
dr. Matej Accetto Dan Evropejcev Nič ni mogoče brez posameznikov, nič ni obstojno brez institucij,« je nekoč zapisal Jean Monnet. Misel gotovo drži – vsak od nas pozna primere osebnih projektov, ki so brez institucionalne zavesti (za)živeli in umrli z voljo posameznika. A v tej kolumni vendarle ni govora o institucijah, temveč o posameznikih za njimi. 09.05.2011
dr. Matej Accetto Izobraževanje: rodovitno polje ali prenapihnjen mehurček? »Verjetno edini preostali kandidat za mehurček – vsaj v razvitem svetu […] – je izobraževanje. V osnovi je izjemno precenjeno. Če pogledaš številke, ljudje za svoj denar objektivno gledano ne dobijo, kar jim gre. Hkrati pa gre za nekaj, kar uživa neverjetno intenzivno vero; obstaja nekakšen psiho-socialni dejavnik, zaradi katerega ljudje ob vpisu na univerzo sprejemajo te neverjetne dolgove, zgolj zato, ker to vsi počnejo.« 26.04.2011
dr. Matej Accetto Jezik prava »Ločeno mnenje sodnika Breyerja nas poziva k obravnavi koristi, za katere druge države in Evropska unija mislijo, da so jih pridobile iz federalnih ureditev, ki so drugačne od naše. Menimo, da je takšna primerjalna analiza neustrezna za razlago ustave […]«, je v zadevi Printz v. United States zapisalo Vrhovno sodišče ZDA. »Dejstvo je, da naš federalizem ni tisti Evrope.« 11.04.2011
dr. Matej Accetto O javni varnosti v razumnih mejah Kaj bi bil Adam brez Eve, Stan brez Olia, jin brez janga? Bi brez Azije sploh lahko govorili o Evropi, se je nekoč spraševal Bernard Crick, ali pa bi postala znana kot »Megapolis«, celina (iz) mesta? Podobno je nemara tudi v pravu – lahko govorimo o načelu vladavine prava oziroma pravne države brez interesa javne varnosti? 28.03.2011
dr. Matej Accetto O referendumskih vrednotah in vrlinah Z vidika politične stvarnosti je referendum protislovna zver: po načelni plati najbolj neposredna oblika udejanjanja demokracije, po praktični pa orodje, ki ga dnevna politika lahko uporablja z več ali manj te iste načelnosti. Močan, a krhek. Moralno neoporečen, a naiven. Iskanje najtrdnejših odgovorov z najmanj konkretizirane odgovornosti. 14.03.2011
dr. Matej Accetto O zavorah in ravnovesjih Izraz je dober, a rahlo nejasen. Če naj bo sodobna državna ureditev smiselna, mora načelo delitve oblasti nujno dopolnjevati ustrezen sistem zavor in ravnovesij, velja pa tudi obratno. A kaj naj ta sistem obsega – oziroma kako prek zaviranja priti do ustreznih ravnovesij – tu pa se v praksi pogosto zalomi. 28.02.2011
dr. Matej Accetto Oblika in vsebina javnih govorov O obliki in vsebini (ter obliki kot bistvu bitnosti) je pisal že Aristotel, teme pa se tako in drugače pogosto dotikajo še danes. Neka šola javnega nastopanja tako pravi, da je sporočilnost vsakega uglednega javnega govorca sestavljena iz dveh dimenzij: oblike in vsebine. Če ste se kdaj spraševali – to je vse, kar potrebujete za dober govor. 14.02.2011
dr. Matej Accetto Izvorno javno-zasebno partnerstvo Morda bi mu lahko namesto partnerstvo rekel kar partnerski odnos: odnos, v katerem sta pristala po spletu okoliščin, želja ter potreb in v katerem je bila pot tlakovana z najboljšimi nameni, vodila pa očitno v slepo ulico vzajemnega nezadovoljstva. Zakaj se javni in zasebni sektor ne moreta razumeti? 31.01.2011
dr. Matej Accetto O vrednotah in dobrih starih časih Glede vrednot nam zadnji čas baje močno škriplje. Tako vsaj pravijo tisti, ki se na te reči spoznajo. No saj, priznajmo, sem ter tja nemara prav vsi zaslišimo nekaj tega škripanja. A vendarle – kar škripa, je nemara treba (le) naoljiti. Če to drži, pa moramo začeti pri vprašanju, kaj je primerno olje. 17.01.2011
dr. Matej Accetto Od A(ten) do Z(DA) se pride prek I(slandije)

Plus ça change, plus c'est la même chose – bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Tako je leta 1849 zapisal francoski pisec Jean-Baptiste Alphonse Karr. Tedaj izvirna, danes pa morda dolgočasna misel, ki se je človek že brez posebnega truda domisli vsaj dvakrat na dan; in tudi pri meni ni dosti drugače, le da sem tokrat nanjo prišel ob povedni, čeprav nesrečni zgodbi.

03.01.2011
dr. Matej Accetto Koncepti državljanstva v globaliziranem svetu Gospod Janko se je rodil v Gradcu in imel avstrijsko državljanstvo. Leta 1995 se je (ob uvedbi kazenskega pregona zoper njega) preselil v München in leta 1999 pridobil nemško državljanstvo, zaradi česar je po avstrijski zakonodaji izgubil avstrijsko. Vendar pa se je izkazalo, da je nemškim organom zamolčal omenjeni kazenski pregon, zaradi te zvijače pa so mu retroaktivno odvzeli tudi nemško državljanstvo. 20.12.2010
dr. Matej Accetto O problemih in rešiteljih prava Eden bolj novodobnih pregovorov (ki naj bi se pojavil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja) se glasi: »Če nisi del rešitve, si del problema.« Razen retorično spretne, a vsebinsko preveč lahkotne binarne izbire se mi je to vedno zdelo tudi malo nelogično – ravno če si del problema, moraš že po naravi stvari biti tudi del rešitve. 06.12.2010
dr. Matej Accetto Narodna identiteta in posameznikova diferentiteta Ko sem v New Yorku, sem Evropejec. Na letu proti Frankfurtu postanem Slovenec. Ko presedlam na letalo proti Sloveniji, postanem Ljubljančan. Ko se od Brnika peljem proti Ljubljani, pa sem že Trnovčan. 22.11.2010
dr. Matej Accetto Med gostobesednostjo in jedrnatostjo Oprostite, da vam pišem tako dolgo kolumno; žal nisem imel časa, da bi napisal krajšo. Lepa beseda lepo mesto najde, da o vrednosti slikovnega gradiva sploh ne govorimo. A sam ne znam risati, tako mi ostane le zatekanje k šalam. Recimo tisti, ko se dve gospe pogovarjati o nekem banketu in prva reče: »Kako zanič je bila hrana!«, druga pa na to odgovori: »Ja – pa še tako malo je je bilo!« 08.11.2010
dr. Matej Accetto Dobrodelnost prava Predstavljajte si, da ste študent ali diplomant pravne fakultete. Koliko bi plačali za to, da vam skupaj s še tremi prijatelji vaš priljubljeni profesor skuha večerjo? Ali da z njim odigrate partijo namiznega tenisa? Ali pa, da vašo prijateljsko družbo v petek zvečer pelje na kegljanje ali vožnjo z gokarti? 25.10.2010
dr. Matej Accetto Pravo in paradoks Sodelujete na televizijskem kvizu in morate izbrati ena od trojih vrat. Za dvema sta kozi, za tretjimi luksuzni avto. Ko izberete vrata A, vam voditelj pokaže, da je za vrati B koza, in vam kot vedno v takem primeru ponudi, da spremenite svojo izbiro ter namesto vrat A izberete vrata C. Kaj boste storili? 11.10.2010
dr. Matej Accetto Kvadratura kroga prenove visokega šolstva Edini zaplet je kavelj 22, po katerem je skrb za lastno varnost ob pretnji stvarne in neposredne nevarnosti odraz razumne misli. Slovenski visokošolski prostor je brez prepričljive vizije razvoja in bi se novi prenovi študija lahko izognil. Vse, kar mora storiti, je, da za to glasno zaprosi; a prav s tem pokaže, da vendarle razmišlja o prihodnosti, zaradi česar mu nova prenova ne uide. 27.09.2010
dr. Matej Accetto Ich bin (ein) Humanist Pravo ni sodobno, hočem reči, moderno. Ne gre v korak s časom. Kakšen prožen pravnik sem ter tja nemara še, pravo kot raziskovalna veda pa je neprožna zverina, ki se v izzivih sodobnega inovacijskega sveta ne znajde več. 13.09.2010
dr. Matej Accetto V iskanju lepih besed Eden od za človeštvo pomembnejših teoremov pravi, da bi tudi opica, če bi neskončno dolgo časa naključno pritiskala tipke na tipkalnem stroju, lahko napisala katerokoli besedilo, denimo zbrana dela Shakespeara ali kako drugo popularno delo. Suhoparni matematiki in užaljeni tekstopisci dokazujejo, da bi bilo to praktično nemogoče, tudi če bi s svetlobno hitrostjo ves čas obstoja vesolja tipkala nepregledna množica opic; hudomušni komiki in občasno razočarani bralci deklariranih uspešnic pa bi se v duhu Douglasa Adamsa lahko spraševali, ali se nekaj takega nemara ni kdaj že zgodilo. 30.08.2010
dr. Matej Accetto Plagiatorstvo in študij Profesor je posumil, da je šlo za plagiiranje, ker je bilo nekaj odstavkov seminarske naloge zapisanih s črkami vijolične barve. Izkazalo se je, da je študent te odstavke enostavno prekopiral z ene izmed spletnih strani. A ko ga je profesorjev asistent soočil s tem dejstvom, se študent ni kaj dosti razburjal – vprašal je le, kako lahko vijolično barvo črk spremeni v črno. 16.08.2010
dr. Matej Accetto Volja in pravna moč Ne vem, ali se tudi vam dogaja, da vam življenje vsake toliko živopisno znova potrdi modrost kakega starega reka, ki ste se ga naučili kot otrok in nato kot najstnik začeli jemati za dolgočasno samoumevnost. Mnogi reki se razen v vsakdanjem življenju prav tako odražajo v pravu, a obstajajo tudi izjeme (pa čeprav te, seveda, zgolj potrjujejo pravilo). Ena od njih je pregovor »Kjer je volja, tam je moč«. 02.08.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (3) Odzivi na prejšnjo kolumno, vsaj tisti, ki sem jih tako ali drugače prejel sam, so bili zelo pozitivni. Njeni bralci so mi jasno sporočili, da ne bi imeli prav nič proti, če bi o Kitajski zapisal še kaj. To sporočilo je sicer mogoče šteti bodisi za spodbudno (bralcem so všeč moji potopisni zapisi!) bodisi za zaskrbljujoče (bralci ne pogrešajo mojih »strogo pravnih« kolumn), a ko sem že v deželi nebrzdanega optimizma, si bom drznil slepo verjeti v bolj dobrohotno razlago. 19.07.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (2) Po prejšnji kolumni tokrat dodajam še drugi (in morda zadnji) zapis o svojem predavateljskem gostovanju na Kitajskem. Ta bo za razliko od prve, ki je še bila ovita v celofan pravne razprave, še nekoliko bolj brezsramni dnevniški zapisek mojih vtisov o Kitajski, še posebno pa o primerjavi med »staro« Kitajsko leta 1994, ko sem jo obiskal prvič, in »novo« Kitajsko leta 2010. 05.07.2010
dr. Matej Accetto Pravni mostovi in kulturna relativnost (1) Kako je že rekel Jiang Zemin? »Svet, v katerem živimo, je bogat in raznolik; zato so koncepti demokracije, človekovih pravic in svoboščin relativni in specifični ter jih je treba določiti glede na specifične okoliščine posameznih držav.« Te besede mi pridejo na misel, medtem ko sredi Pekinga skupini kitajskih podiplomskih študentov predavam o težavah varstva človekovih pravic v EU. 21.06.2010
dr. Matej Accetto Je znanstveni magisterij nujna žrtev bolonjske reforme? Bolonjska prenova univerzitetnega študija je že nekoliko dotrajana tema, marsikatera razprava o morebitnih izboljšavah študija pa talka njenih slabosti. A vendarle se o določenih vidikih moramo pogovarjati; eden od njih pa je tudi vpliv nove oblike študija na raziskovalne oblike podiplomskega študija. 07.06.2010
dr. Matej Accetto Študentski aktivizem Šestinštirideset študentov je spakiralo svoje nahrbtnike in zvilo spalne vreče ter se napotilo na rektorat univerze. Ko so prišli do pisarn, so prisotnim sporočili, da se ne bodo premaknili, dokler ne bodo uslišali njihovim zahtevam. 24.05.2010
dr. Matej Accetto Šestdesetletnica Schumanove deklaracije in evropsko »združevanje ljudi« O demokraciji v okviru Evropske unije sem pisal že v več IUS kolumnah: enkrat denimo na splošno in drugič konkretneje o demokratičnem primanjkljaju, spet drugič o iskanju novih evropskih državnikov. Ob Dnevu Evrope in šestdesetletnici Schumanove deklaracije pa je nemara prav, da se po dveh letih ponovno vrnem k tej temi. 10.05.2010
dr. Matej Accetto Obljubljena dežela pravnega študija Ko se vpišeš na pravno fakulteto, veš, da jo boš s trdnim delom tudi končal. Profesorji te pozdravijo z nasmehom in komaj čakajo, da te dobijo v predavalnico. Sosedi s tvoje ulice (ali iz domačega kraja) so ponosni nate in veseli, da poznajo še enega bodočega pravnika, ki bo z odličnim znanjem prispeval k boljšemu jutru. 26.04.2010
dr. Matej Accetto O pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti Nazadnje sem ob pisanju o kritičnih recenzijah znanstvenih del omenil tudi slovenske razmere in nekaj potencialnih lastovk, ki bi lahko napovedovale pomlad resne kritičnosti domačih strokovnih besedil. Tokrat se posvečam takim lastovkam in se obenem splošneje sprašujem, kako daleč smo (še) od takšne pomladi. 12.04.2010
dr. Matej Accetto Kultura akademske kritike Želite kaj kritizirati? Potem se začnite ukvarjati z glasbo. Po možnosti z etno glasbo Indije, tako da bodo tarče vaše kritike daleč in jih vaše kritične osti nikoli ne bodo dosegle. Nikakor pa ne kritizirajte svojih vrstnikov, evropskih akademskih kolegov. V tem primeru lahko namreč končate tudi za zapahi oziroma vsaj s težko kroglo okrog gležnja. 29.03.2010
dr. Matej Accetto Samostojnost majhnih Drobna deželica, a z obilico ponosa. Tako kot eden njenih osrednjih literarnih likov, kmečki podložnik, ki skozi leta tlake za drugega gospodarja sanjari o lastni kmetiji, družini, prihodnosti. Ko se peljem mimo praznih novogradenj, se sprašujem (kot tudi ona sama), kako se bo rešila trenutne krize. Govorim, seveda, o Islandiji. 15.03.2010
dr. Matej Accetto Slovenska nadrejenost v pravu EU (2): Sodstvo kot neprebojni jopič slovenske zakonodaje? Mož, ki je prodajal sulice in ščite, je hvalil svoje ščite, češ da so tako trdni, da jih nič ne more predreti. Hip zatem je svoje sulice hvalil kot tako ostre, da predrejo prav vsako reč. Ko ga je nekdo vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi z njegovo sulico poskusili predreti njegov ščit, pa ni imel odgovora. 28.01.2010
dr. Matej Accetto Slovenska nadrejenost v pravu EU (1): V iskanju pravih izrazov Tudi v slovenski pravni stroki se še vedno srečujemo s težavami z določenimi vidiki temeljnih orisov prava EU in ena od njih se veže tudi na načelo primarnosti oziroma nadrejenosti prava EU. Za začetek lahko razpravljamo že o samem poimenovanju: ali se to načelo prav imenuje primarnost ali nadrejenost. No, pa dajmo. 13.01.2010
dr. Matej Accetto Spletni Božički in Dedki Mrazi Pred nekaj dnevi sem končno prejel, za kar sem že od nekdaj vedel, da si zaslužim: e-pismo od meni neznane, a prestižne tuje znanstvene založbe, ki bi rada izdala neko moje besedilo kot monografijo. Najprej postanem dedič nekega prijaznega nigerijskega milijonarja, nato pa še tole! Res odličen zaključek leta, ni kaj. 29.12.2009
dr. Matej Accetto Sprejemni izpit za študij prava? Če sprejmemo tezo, da se za študij prava zahteva določen talent, ki ni samoumeven, potem se nam lahko postavi (ali bi se nam moralo postaviti) vprašanje, kako ta talent čim bolje in hitreje prepoznati. Kot možen odgovor, ki ga je fakulteta v preteklosti tudi že preizkusila, se ponuja ideja sprejemnega izpita. 09.12.2009
dr. Matej Accetto K diskrecijskemu odločanju Ustavnega sodišča? (drugič) Kaj je močnejše, ustavno sodišče ali metulj? Odgovor, se zdi, je na dlani: metulj. Z enim samim zamahom svojih kril lahko namreč za vekomaj spremeni vreme, medtem ko zgolj sprememba prakse ustavnega sodišča kljub vsej njegovi avtoriteti ne more sama po sebi spremeniti pravne kulture rednih sodišč. 25.11.2009
dr. Matej Accetto K diskrecijskemu odločanju Ustavnega sodišča? (prvič) Kot nemara veste, se v strokovni javnosti že nekaj časa odvija razprava o ustavnih spremembah, s katerimi bi Ustavno sodišče RS ozdravili prekomernega pripada novih zadev in ohranili smiselnost njegove vloge vrhovnega varuha ustavnega reda. V jedru predlogov: prosta izbira tistih zadev, o katerih bo odločalo. 11.11.2009
dr. Matej Accetto Kdo je pravi študent prava? Kaj so odlike odličnega pravnika? Eden od mojih profesorjev in osrednjih strokovnjakov za evropsko pravo, Joseph Weiler, je že pred leti na predavanjih rad nekoliko poenostavljeno dejal, da mora vsak dober pravnik znati predvsem dve stvari: zelo natančno brati in postavljati prava vprašanja. 28.10.2009
dr. Matej Accetto Javna priznanja med prestižem in sramežljivostjo Torej, nisem si predstavljal, da se bom danes zjutraj zbudil na tak način. Ko sem prejel novico, je v sobo prišla Malia in rekla: »Očka, dobil si Nobelovo nagrado in Bo ima rojstni dan.« K temu je Sasha dodala: »Pa še tridnevni konec tedna se nam bliža.« Tako da je dobro imeti otroke, da do vsega skupaj ohraniš zdravo distanco. 14.10.2009
dr. Matej Accetto Je pravo (prava) znanost? Po čem prepoznamo (pravo) znanost? Po belih haljah (nosijo jih kemiki, pa tudi zdravniki) ali razdrapanih kavbojkah (nosijo jih teoretični fiziki, a tudi sociologi)? Po Nobelovi nagradi (dobi se za ekonomijo, a tudi za leposlovje) ali po uspehu na državnem razpisu za razvoj centrov odličnosti? 30.09.2009
dr. Matej Accetto Je pravo (prava) znanost? Po čem prepoznamo (pravo) znanost? Po belih haljah (nosijo jih kemiki, pa tudi zdravniki) ali razdrapanih kavbojkah (nosijo jih teoretični fiziki, a tudi sociologi)? Po Nobelovi nagradi (dobi se za ekonomijo, a tudi za leposlovje) ali po uspehu na državnem razpisu za razvoj centrov odličnosti? 30.09.2009
dr. Matej Accetto Novi izzivi državljanstva: Identiteta, lojalnost in diaspora Zakaj je pomembno, kje in kdaj se je rodil Obama? Koliko je res Ircev med nami? In kaj imajo z vsem tem Sopranovi?
Kljub naslovu tokratna kolumna verjetno ne bo zanimiva za vse ljubitelje ameriških predsednikov, zelene barve ali televizijskih serij, temveč predvsem za tiste, ki jih zanima problematika državljanstva. A glede na zadnje razvojne dogodke je prav verjetno, da ste – če že ne po poklicni in teoretični, vsaj po praktični plati – med temi tudi vi.
16.09.2009
dr. Matej Accetto Pravno raziskovanje in seksapil Kako, prosim? Aha, sprašujete me, če bo v kolumni res govora o tistem, kar napoveduje naslov. Ja, seveda – čemu pa naj bi bil naslov sicer namenjen? Menda ja ne temu, da med množico besedil pritegne bralčevo pozornost, potem pa naj ta upa na najboljše. 02.09.2009
dr. Matej Accetto O(b) spreminjanju pravniškega državnega izpita Verjetno ima marsikateri pravnik svoje mnenje, kaj bi bilo treba spremeniti glede vsebinskega obsega in načina opravljanja pravosodnega izpita. Tu povzemam mnenje enega izmed mlajših profesorskih kolegov. 19.08.2009
dr. Matej Accetto Uporabnost prenosljivih konceptov: O izstopu in glasu Kaj (lahko) stori kupec, če v njegovi trgovini naenkrat ni več priljubljenega izdelka ali če se kakovost storitve zmanjša? Lahko gre kam drugam, lahko pa govori s trgovcem in se zavzame za to, da se izdelek vrne ali kakovost popravi. 05.08.2009
dr. Matej Accetto Anonimiziranje sodb in obdelava osebnih podatkov (2) Kakšen je namen javnosti sojenja in kakšno vlogo pri tem igrajo osebni podatki vpletenih strank? Kako bi se bilo treba odločiti, ko se en interes postavi naproti drugemu? Ko govorimo o razlogih za in proti anonimizaciji sodb, kaj je pravzaprav pravilo in kaj izjema? 22.07.2009
dr. Matej Accetto Anonimiziranje sodb in obdelava osebnih podatkov (1) Vsake toliko se mi ob branju »pravnih« novic porodijo »laična« vprašanja o (slovenski) pravni ureditvi. Kot denimo, kako je, pravzaprav, v resnici z anonimiziranjem sodb? Ali pa, kaj dejansko predstavlja obdelavo osebnih podatkov? Ali naj bi nemara šlo celo za isto stvar? 08.07.2009
dr. Matej Accetto Metode poslovanja in meje patentiranja Kaj je mogoče patentirati? To je vprašanje, ki se je v primeru nekaj »patentnih« listin pojavilo že v Rimu, vsekakor pa vse od konca srednjega veka naprej. V ZDA se v prihajajočem sodnem letu obeta odigrati nova epizoda, ki lahko poseže v obstoječo ureditev – tokrat glede patentiranja metod poslovanja. 24.06.2009
dr. Matej Accetto Britanska sodišča, EKČP in polje proste presoje Predstavljajmo si, da je nad nami zgolj nebo, je nekoč pel John Lennon, čigar besede je nedavno citiralo tudi Vrhovno sodišče ZDA. Nad nami je zgolj modro nebo, kdaj v šali pravijo slovenski ustavni sodniki, ker je strop v preddverju razpravne dvorane obarvan modro. Le kaj pravijo britanski sodniki? 10.06.2009
dr. Matej Accetto O »zvezni« pristojnosti ali Prevzetnost in prilastitev Ob bok ali navkljub številnim razpravam o (dopustnosti opredeljevanja) federalnih značilnosti Evropske unije je v preteklosti prišlo že do več primerov primerjave evropske ureditve z ameriško ureditvijo federalnega ravnovesja. ZDA so nedavno postregle z novim gradivom za eno od priljubljenejših vzporednic. 27.05.2009
dr. Matej Accetto Evropske volitve in problemi evropske demokracije (1) Evropski parlament je institucija, ki na ravni EU deklarirano predstavlja ljudstvo. (2) Od prvih neposrednih volitev 1979 do danes je ves čas pridobival na politični moči. (3) Od prvih volitev do danes ves čas pada udeležba na volitvah. (4) Si evropski državljani torej ne želijo politične moči? 13.05.2009
dr. Matej Accetto Slovenski plimni val na britanskih pravnih poljih Ko je Evropska unija sklenila, da si bo za slogan izbrala krilatico »združena v raznolikosti«, se njeni veljaki morda niso posebej obremenjevali z vprašanjem, kako bo šlo z združevanjem njenih raznolikih pravnih redov. V tem so se evropske države menda ja kalile že vrsto let, tudi v okviru mehanizmov Sveta Evrope. 29.04.2009
dr. Matej Accetto Pravo, obletnice in domovinska pripadnost Poleg vprašanja o historični pravotvornosti Slovencev, ki si (ali nam) ga je rad zastavljal že Sergij Vilfan, si lahko zastavimo tudi vprašanje o historičnih slovenskih pravotvorcih. V tokratni kolumni ponujam anekdotična zapisa o dveh takih zgodnjih predstavnikih slovenske pravne znanosti. 15.04.2009
dr. Matej Accetto Najvplivnejša sodnica na svetu Včeraj je ljubljansko Pravno fakulteto obiskala nekdanja sodnica Vrhovnega sodišča ZDA Sandra Day O'Connor; leta 1981 jo je kot prvo žensko na to sodišče imenoval Reagan, 25 let kasneje pa se je na lastno željo upokojila kot najvplivnejša sodnica na svetu. 01.04.2009
dr. Matej Accetto Čast in dobro ime ter svoboda izražanja na spletu Do enega najočitnejših primerov potrebe po tehtanju pravnih načel pride v tistih primerih, ko si nasproti stopita svoboda izražanja in varstvo časti ter dobrega imena. Iskanje ustreznega ravnovesja je občutljiva naloga, odvisna ne le od vsakokratnega primera, temveč tudi družbenih usmeritev. Na slednje pa lahko poseže tudi internet. 18.03.2009
dr. Matej Accetto Mik in pomik pravne rabe Wikipedije Če bi naš veliki bard živel danes, bi se morda spraševal, kot se moj dobri prijatelj, »al' prav se reče Wikipédija ali Wikipedíja«. V kaki pesmi, morda pa tudi v kakem sodnem postopku, saj se spletni enciklopedíji počasi odpirajo tudi te duri. 04.03.2009
dr. Matej Accetto Splet kot še en pravni peskovnik Če ste kot jaz (in veliko možnosti je, da vsaj v tem pogledu niste), potem se do razburljivejših novosti na spletu vedete nekoliko sumničavo. Recimo do fenomena Facebook, ki sem se mu sam odločil ubežati – oziroma ga vsaj »preskočiti«. Pa mu kljub temu nekako ne morem ubežati, ker je postal še ena stalnica mojega – in vašega – življenja. 18.02.2009
dr. Matej Accetto Zvezdništvo na Sodišču Evropskih skupnosti Med vprašanji, ki si jih niste zastavili še nikoli, je verjetno tudi to, kolikšen je »zvezdniški faktor« Sodišča Evropskih skupnosti oziroma kaj je tisto, kar zvezdnike privede pred sodišče, in zakaj bi bilo to sploh pomembno. 04.02.2009
dr. Matej Accetto Kako leteti z letalom in se pri tem celo zabavati Če ste taki kot jaz (ali bi se vsaj bili pripravljeni delati, da ste), potem morda že kmalu po koncu novoletnih praznikov začnete snovati poletne dopustniške poti. Ali pa razmišljati o bližnji poslovni poti v Sofijo (ali Helsinke, ali Kaunas, ali kamorkoli že). Pogosto je razlog za to iskanje najugodnejše letalske poti. 21.01.2009
dr. Matej Accetto Evrokrati med ponosom in ponosnostjo
Včasih je težko določiti izmuzljivo in nelagodno mejo med ponosom vrednot in časti, ki priča o lastnih ali tujih vrlinah, ter ponosom oholosti ali pokroviteljstva, ki gre v samozadovoljstvu predaleč.
07.01.2009
dr. Matej Accetto Leposlovna plat prava Ob lahkotnejših dneh, ki so pred nami (čeravno nemara obteženi z ne preveč lahkotnimi obroki in tudi ne vedno lahkotnimi slavji), se menda spodobi zopet napisati nekaj lahkotnejšega. Tako me je vsaj opozorilo nekaj bralcev te kolumne, ker je eno osnovnih pravil, po katerem se ravnam, da ima bralec vedno prav, pa mi tako ni ostalo kaj dosti izbire. 24.12.2008
dr. Matej Accetto Naravno stanje države članice v pravu EU V zadnjih tednih je evropsko pravo zopet bolj prodrlo v slovenska množična občila, ki so spremljala dopisovanje države z Evropsko komisijo, ko je ta Sloveniji izrekla uradni opomin zaradi vinjet in z obrazloženim mnenjem pozvala k prenehanju kršitev glede preprečevanja diskriminacije na podlagi spola pri zaposlovanju. Poročila o navedenih primerih je bilo moč razumeti tudi tako, kot da gre za izjemna posega Komisije s posebno kritiko državne ureditve. 10.12.2008
dr. Matej Accetto Umna dejanskost sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti Kaj se zgodi, če pride do razhajanj med različnimi jezikovnimi različicami sodb Sodišča ES? Kot se bo izkazalo, je morda napačno postavljeno že samo vprašanje, a to v ničemer ne zmanjšuje njegove nevšečnosti. 26.11.2008
dr. Matej Accetto Kdo ni Berlinčan? O ameriških predsednikih in evropskem povezovanju Stereotipom in simboliki ne moremo ubežati. Ko si običajni ljudje zaželijo presežka običajne romantike z ljubljeno osebo, pogosto pomislijo na Pariz, mesto luči in simbol ljubezni. Ko si ameriški predsedniki (ali predsedniški kandidati) zaželijo presežka romantičnega odnosa s svetom, očitno pomislijo na Berlin. 12.11.2008
dr. Matej Accetto Gospodarska kriza in (de)centralizacija Unije Že več let mnogi svarijo, da je Evropska unija zgrajena na občutljivih temeljih gospodarskega blagostanja, ki se znajo zatresti in ogroziti celotno zgradbo, ko bo prišlo do prvega resnejšega gospodarskega potresa. Bo gospodarska kriza res pokopala Evropsko unijo, ali pa bo Evropska unija pokopala krizo? 29.10.2008
dr. Matej Accetto Lahkotnejša plat prava Pravniško pisanje pogosto velja za suhoparno in branje pravnih besedil za duhamorno opravilo, pri katerem so pomembne vsebina, tehtnost in pravilnost povedanega, ne pa estetski užitek avtorjev oziroma bralcev. Včasih pa, zaradi narave obravnavane stvari ali posebne navdahnjenosti avtorja, vendarle uspejo prebiti ta oklep in izpadejo nekako lahkotnejša. 15.10.2008
dr. Matej Accetto Nadležna slepost objektivizirane znanstvene uspešnosti Ste sodnik, odvetnik, državni uradnik, pravnik v gospodarski družbi? Ali pa, nenazadnje, morda sploh ne pravnik, a vseeno nekdo, ki se preživlja v »zunanjem« resničnem svetu? Potem vam čestitam, kajti vaše življenje ne pozna zapletov, ki jih opisujem spodaj, in se lahko tokratni kolumni po potrebi tudi izognete. Če živite v svetu znanstvenega raziskovanja, pa se boste nemara kaj prelahko prepoznali v spodnjih vrsticah. 01.10.2008
dr. Matej Accetto Obračun sodnih oaz ali kako bi Nemci (lahko) ustavili Sodišče ES Pero je močnejše od meča. Sodniško verjetno še posebej. Zato ni čudno, da se najbolj krešejo iskre takrat, kadar trčita skupaj sodniški peresi dveh pomembnih sodišč, ki vsako v svoji politični tvorbi ne poznata tekmeca, pa čeprav (ali ravno zato, ker) odločata stran od političnih centrov in pozornosti širše javnosti. 17.09.2008
dr. Matej Accetto Dober, grd, nespodoben: Ko je Morricone izgubil krila Po katerem zakonu se ne sme snemati slabih filmov? Priznam, ne vem. Bojim se celo, da takega zakona ni. Če bi obstajal, slabih filmov namreč ne bi bilo – zakonov se namreč vsi držimo, kajne? Od črke do črke, od ločila do ločila. V bistvu je kakovost filmov v celoti odvisna od črke zakona. Spodobnost pa tudi. 03.09.2008
dr. Matej Accetto Uradni jeziki in pravo EU (2): Iskanje pravega pomena Ste se kdaj spraševali o razlikah med višnjami in češnjami? Te so baje lahko skorajda usodne, če je v večini jezikovnih različic neke uredbe Komisije v zvezi z zaščitnimi ukrepi govora o višnjah, v nemški pa o češnjah. 23.07.2008
dr. Matej Accetto Uradni jeziki in pravo EU (1): Boj za jezikovno raznolikost V Luksemburgu bo prevajalska služba Sodišča ES po večletnem bivanju v »začasnem« razpotegnjenem pravokotniku nizke gradnje prej ali slej končno dobila, kar si zasluži: visok, pokončen, sodoben babilonski stolp – le da je tokrat prišel stolp za jeziki in ne obratno. 09.07.2008
dr. Matej Accetto Nogomet, volitve in razvoj znanosti Ko sem v zadnjem tednu razmišljal o spodletelem irskem referendumu o Lizbonski pogodbi, sem se med drugim spomnil tudi na zgodbo, ki mi jo je pred leti pripovedovala britanska kolegica. Zgodba se je sicer izkazala za zmotno, a njena poanta nemara ostaja: ena od napak pri izvedbi irskega referenduma je bila tudi ta, da se irska reprezentanca ni uvrstila na evropsko prvenstvo v nogometu. 25.06.2008
dr. Matej Accetto Referendumska past Lizbonske pogodbe Bernard Kouchner, francoski zunanji minister, Irsko te dni svari pred negativnimi učinki morebitne zavrnitve Lizbonske pogodbe na referendumu, ki ga bodo na Irskem izvedli v četrtek. V primeru negativnega izida referenduma bi bila Irska njegova prva talka, saj Evropa ne bi mogla doumeti nehvaležnosti države, ki je z evropskim povezovanjem – in evropskim denarjem – toliko pridobila. Francija bi v tem primeru kot prihodnja predsedujoča država članica EU s procesom ratifikacije Lizbonske pogodbe nadaljevala, Irsko pa skušala prepričati, da pogodbo tudi v domači ureditvi ponovno obudi k življenju. 11.06.2008
dr. Matej Accetto Pravo in logika Odnos pravnikov do logike oziroma matematike – in, priznajmo, matematikov do prava – je prej podoben odnosu med Ahinesom in Demostenom kot tistemu med Ciceronom in Titom Pomponijem; ali, če želite, bolj odnosu med Jabba the Huttom in Hanom Solom kot tistemu med R2-D2 in C-3PO. A vendar sta si področji dosti bližje, kot bi bilo mogoče sklepati po čustvenem odzivu pravnika ob pogledu na matematične formule – le da se s sorodnimi vprašanji soočata v različnih preoblekah. 28.05.2008
dr. Matej Accetto Tajni uradni listi vračajo udarec Niso bili redki tisti, ki so ob prvem in morebiti tudi ponovnih srečanjih z Evropsko unijo kakšno od njenih značilnosti pospremili z bolj ali manj iskreno oceno, da gre za ureditev, ki jo v Sloveniji dobro poznamo še iz časov nekdanje Jugoslavije. To je veljalo za vrsto značilnosti, od nelagodnega vsakdanjega razmerja med zvezno in domačo zakonodajo do ideoloških temeljev povezanosti, kot se prelivajo v slogana »bratstvo in enotnost« ter »združena v raznolikosti«. 14.05.2008
dr. Matej Accetto Pravice v kinematografu
V duhu prihajajočih praznikov je ta kolumna posvečena iskanju ustreznega ravnotežja med delom in ne-delom ter bolečino, ko slednje nenadoma postane podobno prvemu.
30.04.2008
dr. Matej Accetto Pravno prevajanje, trdi skloni in desni odgovori Tokrat sem nemara dolžan posebno opozorilo: Kot se za kolumno o pravnem prevajanju spodobi, je za razumevanje spodaj zapisanega dobrodošlo osnovno znanje angleščine, k večjemu užitku pa lahko pripomorejo tudi ruščina, kitajščina in italijanščina. 16.04.2008
dr. Matej Accetto Brezmejnost prava Čeprav se vam bo po bridko-sladkih izkušnjah včerajšnjega dne morda zazdelo, da gre za še eno prvoaprilsko šalo, temu ni tako. Danes ni prvi april in podpisani igram zgolj vlogo vestnega zapisovalca resničnih dogodkov iz naše globalne okolice. Oziroma jo vsaj bom, dokler nas, seveda, ne bo vseh pogoltnila črna luknja. 02.04.2008
dr. Matej Accetto O ženskih sodnicah primerjalno: 2. del V prejšnji kolumni sem na kratko orisal prvi vidik tako imenovane »feminizacije« slovenskega sodstva – kako je z relativno zastopanostjo žensk v sodstvu po svetu. Tokrat se prav tako na kratko posvečam še drugemu vprašanju: Zakaj bi bilo to sploh pomembno? 19.03.2008
dr. Matej Accetto O ženskih sodnicah primerjalno: prvi del V zadnjih letih je pri nas predvsem v pravniških krogih pogosto govora o fenomenu tako imenovane »feminizacije sodstva«: včasih zgolj v smislu ugotavljanja dejanskega stanja, včasih tudi v smislu oblikovanja takšnih ali drugačnih sklepnih predlogov ali dokončnih sodb. 05.03.2008
dr. Matej Accetto Demokracija ali vodenje (v imenu) ljudstva: V iskanju pravih evropskih državnikov Ob predvidenih pomembnih osebnih funkcijah stalnega predsednika Evropskega sveta in okrepljenega Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki jih uvaja Lizbonska pogodba, se nam lahko zastavlja vprašanje: Kje in kakšni so pravi evropski državniki? 20.02.2008
dr. Matej Accetto Naključne pasti neposrednega trženja Izvajalci neposrednega trženja po telefonu so očitno prišli do nove domislice, s katero najdejo srečne izbrance svoje vsiljene ponudbe – klicanje na naključno generirane številke. Ljubitelju domače (ali mobilne) zasebnosti se zato kot obrambni refleks takoj postavi vprašanje, ali je to dopustno. 06.02.2008
dr. Matej Accetto Lirična plat prava Sem in tja se zgodi, da pravno delo – sodno, zakonodajno ali teoretično – za hip izgubi patino resnobnega, suhoparno natančnega opravila in se prelevi v prešerno zabavo. Čeprav mora pravnik tudi v takih trenutkih ohraniti pravo mero spodobnosti glede na okoliščine in vpletene interese, se takšnih trenutkov nemara skoraj vsi razveselimo. 23.01.2008
dr. Matej Accetto Nesrečna usoda vključevalne disjunkcije v pravnih besedilih Kaj točno pomeni, kadar se v pravu pojavi trditev »a ali b«? S stališča logike obstajata dve možnosti: (1) bodisi a bodisi b; in (2) vsaj a ali b, lahko pa tudi oboje. A kaj, ko za pravo velja, kot je že dolgo nazaj povedal sodnik Holmes, da njegovo življenje ni plod logike, ampak izkušenj. 09.01.2008
dr. Matej Accetto Med sodniško neodvisnostjo in aktivizmom Položaj sodstva v državni ureditvi je skoraj povsod po svetu ujet med potrebo po zagotovitvi polne neodvisnosti sodnikov, ki naj kot predstavniki neodvisne veje oblasti zagotavljajo vladavino prava, ter težnjami po zagotavljanju njihove odgovornosti za svoje delo. Iskanje pravega ravnovesja neizogibno pomeni, da se položaj včasih zatrese; resne težave pa nastopijo takrat, ko se ob odmiku od ravnovesne lege izkaže, da je bila ta labilna in se ne bo zopet vzpostavila sama od sebe. 19.12.2007
dr. Matej Accetto Kako do prave razprave o reformi Kazenskega zakonika? Začelo se je z nepričakovano potezo ministrstva za pravosodje in trojice pripravljavcev, ki so predstavili dokaj netransparentno pripravljen predlog novega Kazenskega zakona; nadaljevalo pa z glasnim, a tudi ne v celoti najustrezneje pripravljenim odzivom pretežnega dela kazenskopravne stroke. A kako globoko »raz« med obema bregovoma in njunima različnima pogledoma na kazensko »pravo« združiti v resnično »razpravo« o potrebnih spremembah veljavne kazenske zakonodaje? 05.12.2007
dr. Matej Accetto Dve glosi o demokratičnem primanjkljaju v EU – drugič V Evropski uniji je moč najti veliko zagovornikov večje demokratičnosti, ki želijo čim bolj zmanjšati njen zloglasni demokratični primanjkljaj. A vendar se mnogi med njimi osredotočajo zgolj na nekatere vidike demokratičnosti, medtem ko zanemarjajo ali (nezavedno) celo krnijo druge. 21.11.2007
dr. Matej Accetto Dve glosi o demokratičnem primanjkljaju v EU – prvič Evropska unija naj bi trpela za eno akutnejših oblik demokratičnega primanjkljaja. Ob ustrezno zastavljenem standardu je to po eni strani povsem točna diagnoza; po drugi pa preti zdravljenje ene pojavne oblike tega primanjkljaja spodbujati druge. 07.11.2007
dr. Matej Accetto Scila in Karibda odvetnikove vesti Na portoroških Dneh slovenskih pravnikov je dr. Peter Čeferin provokativno postavil in ilustriral tezo, da je odvetnikovo osnovno etično vodilo to, kaj mora storiti za svojega klienta, in da pri njegovi uporabi sredstev iz Zakona o kazenskem postopku (ZKP) nikoli ne moremo govoriti o zlorabi pravice. Je takšno stališče res najboljše? 28.10.2007
dr. Matej Accetto Kakšna pravna ekipa je primerna za reševanje vprašanj meje s Hrvaško? Slovenska skupina pravnih strokovnjakov za pripravo strokovnih mnenj v zvezi z mejnim sporom s Hrvaško je sestavljena iz domačih in predvsem teoretično podkovanih strokovnjakov. Je takšna sestava res najboljša oziroma zadostna? 10.10.2007
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39