Prejšnji teden se je na Bledu odvil tradicionalni strateški forum. Gre za ugleden dogodek, ki privabi pisano množico državnikov, politikov, diplomatov, gospodarstvenikov, akademikov in drugih vplivnih posameznikov, ki jih zanimajo mednarodni odnosi. Tudi tokratni forum je bil posvečen vprašanju prihodnosti. Obiskovalci pa smo dobili občutek, da se je marsikdo in marsikaj, pač, zataknil v preteklosti.
Največ pozornosti vselej pritegne otvoritev, s panelom predsednikov vlad na čelu. Tokrat si je oblast, ki strokovnemu delu foruma vselej vtisne tudi svoj politični pečat, spet izbrala srednjo Evropo. Na velikem odru so se tako uvodoma znašli premierji Češke, Hrvaške, Madžarske in seveda Slovenije. Med njimi so bili trije stari politični mački in en novinec. Tisti, ki je dobil mandat za demokratično revolucijo v Budimpešti.
Rdeča nit pogovora, kot ga je forsiral voditelj razprave, je bilo ustvarjanje antagonizma med nami, torej Srednjeevropejci, Brusljem in zahodom. Kje so države z odra boljše od preostanka EU? Kaj bi se zahod moral naučiti od nas? Kako je z našo nacionalno in srednjeevropsko identiteto? Ali bi morda mi zdaj bili rešitev za preostanek Evrope, ki nam je bila sicer zgled po padcu Berlinskega zidu?
Zlasti hrvaški premier se je tem, kot je namignil, provokacijam spretno izognil. Podobno je ravnal madžarski predsednik vlade, ki želi za Orbanom počistiti v vsem, razen v migracijski politiki. Drugače pa sta ravnala češki in slovenski premier. Prvi se je pridušal nad zelenim prehodom. Drugi pa je celo razglasil, da zdravi razum biva samo še pri nas, od koder bi se mogel razliti nazaj po Evropi.
Ko bi v dvorani na Bledu bili dve vohunski muhi: ena ameriška in ena kitajska, bi ti svojim šefom v matični domovini lahko prenesli super novice. Evropa ostaja in bo še naprej razklana. Na Bledu so se spet trkali po prsih Srednjeevropejci, ki so ostalim s čolna, po imenu EU, pokazali ne samo fige, temveč jim tudi namignili, da jih je zapustil zdrav razum. Hkrati pa so pihali v Trumpov rog nabijanja po zelenem prehodu in, jasno, regulaciji.
Seveda, zeleni prehod še zdaleč ni bil optimalno izpeljan. In da, dejstvo vojaških eskalacij ter nesodelovanja drugih velesil ne more prispevati h globalnemu znižanju emisij. Da, tudi regulacija je problem. Ampak mnogo bolj kot tista iz Bruslja, je težavna ona iz nacionalnih prestolnic, ki še kar naprej globoko drobi skupni trg. Če ne verjamete, poglejte še enkrat v Draghijevo in Lettino poročilo.
Če želite, kot se je svaljkalo med besedami, Evropo narediti veliko, je naprej treba začeti sploh razmišljati po evropsko. EU ne bo nikdar ne ekonomsko ne vojaško vpliven akter, če bo vsak voditelj države članice skušal maksimizirati predvsem svoj nacionalni interes. Dokler bo tako, bomo tam, kjer smo in z vsako dekado na slabšem.
Prav pomanjkanje zavesti o tem – ali celo razvoj nasprotne zavesti – je tisto, kar je bilo najbolj presenetljivo na tokratnem Blejskem strateškem forumu. Uvodne razprave so dejansko zvenele v duhu nacionalnega suverenizma. Krepitev nacionalnih in regionalnih interesov znotraj EU, napram »birokratski pošasti« v centru ter, malodane, čudakom v starih državah članicah.
Prepričani ste lahko, da je to vizija, ki nas in EU lahko odpelje samo še nazaj. Je vizija, s katero računajo tisti, ki si želijo šibke Evrope. Je vizija, ki temelji na starih, preživetih idejah, ki ne delujejo več. Pri čemer pa novih idej, vsaj s strani nekaterih voditeljev in njihovih svetovalcev, ki smo jih spremljali na Bledu, očitno ne gre pričakovati. Na Bledu se je tako dogajala zgodovina. Dobesedno.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
