c S
Mik in pomik pravne rabe Wikipedije 04.03.2009 Če bi naš veliki bard živel danes, bi se morda spraševal, kot se moj dobri prijatelj, »al' prav se reče Wikipédija ali Wikipedíja«. V kaki pesmi, morda pa tudi v kakem sodnem postopku, saj se spletni enciklopedíji počasi odpirajo tudi te duri.

Pri nekem projektu smo pred časom na sestankih občasno ob razjasnitvi pomena posameznega pojma zašli tudi na spletno stran (angleške) Wikipedije. Čeprav več analiz dokazuje, da ta na splošno po točnosti kvečjemu presega klasične enciklopedije, se mi je zaradi ranljivega koncepta urejanja s strani uporabnikov vseeno porodila nekoliko pobalinska ideja – da bi tik pred sestankom sam popolnoma spremenil Wikipedijino stran o določenem pojmu ter petnajst minut kasneje s sklicevanjem na taisto stran zagovarjal določen vsebinski odtenek, ki sicer ne bi držal vode.

Sam sem ostal pri ideji, a nekaj podobnega si je s sijajnimi rezultati privoščil nek uporabnik nemške Wikipedije. Tik pred imenovanjem novega ministra za gospodarstvo, ko se je že šušljalo o glavnem kandidatu, je spremenil njegovo stran na Wikipediji ter že tako dolgemu polnemu imenu dodal še izmišljeno ime »Wilhelm«. (V celoti se je ime tako glasilo Karl-Theodor Maria Nikolaus Johann Jacob Philipp Wilhelm Franz Joseph Sylvester Freiherr von und zu Guttenberg.)

Zgodba je še posebno zanimiva zato, ker: (a) je ime po napačni strani Wikipedije neposredno zatem povzelo več (uglednih) nemških časopisov, med njimi tudi Spiegel Online (glej opozorilo na dnu); (b) so budni nadzorniki Wikipedije vmes spremembo opazili in zahtevali avtoritativen vir, ki naj bi potrjeval, da je v polnem imenu tudi ime Wilhelm; (c) so ta avtoritativen vir kmalu tudi dobili, saj je enako ime navedel Spiegel Online. Krog je bil s tem sklenjen – uporabnik je s spretno manipulacijo Wikipedije prek prelisičenja ugledne revije prišel prav do tiste potrditve dejstva, ki je upravičevala vključitev v Wikipedijo.

Ta primer jasno odraža naslednjo ugotovitev iz nekega članka v reviji Wall Street Journal (James Glerick, Wikipedians Leave Cyberspace, Meet in Egypt, Wall St. J., 8. 8. 2008, str. W1), s katero se nemara strinja vsak razumen uporabnik interneta: »Kdorkoli lahko ureja članek [na Wikipediji], anonimno, opravi svoje in odide. Od samega začetka je bila to največja prednost Wikipedije, pa tudi njena največja slabost.« A kar je še zanimivejše, to izjavo je konec leta 2008 (v opombi 3) citiralo pritožbeno sodišče v Teksasu v zadevi Flores v. Texas, ko je zavrnilo predlog pritožnika, da bi kot »zanesljivo spletno stran« za razlago pojma »John Reid technique« uporabilo Wikipedijo.

Informacije o tej sodbi (pa tudi o zgoraj opisanem uspehu nemškega »manipulatorja«) navajam prek pravloga Volokh Conspiracy, kjer je Eugene Volokh (i)zbral že nekaj primerov rabe Wikipedije pred ameriškimi sodišči, pri čemer naj bi jo ta (pa čeprav zgolj zato, ker so se morala opredeliti do tovrstnih navedb strank) navajala že v več kot 300 zadevah. Sam sicer zagovarja tezo, da naj bi bilo sklicevanje na Wikipedijo dopustno v določenih neproblematičnih primerih obrobnih vprašanj, kjer prihranek napora sodelujočih v postopku prevlada nad majhno nevarnostjo neškodljive pomote zaradi ranljivosti Wikipedije. Enako nemara velja tudi za pravna besedila sicer, kjer se je sklicevanju na Wikipedijo dobro čim bolj izogibati (še zlasti, če prek nje lahko pridemo do zanesljivejšega ali uradnega vira), vsekakor pa naj ne bo vir za temeljne poudarke posamezne razprave.

Takšno stališče se zdi povsem razumljivo in ga nemara večinoma sprejema tudi slovenska praksa. Sem ter tja se Wikipedija kot vir pojavi v pravnih razpravah, kjer gre praviloma prav tako za nekontroverzne vsebine – pred nekaj časa je tako denimo v članku o univerzalnosti človekovih pravic, ki je bil v slovenskem prevodu objavljen v Pravni praksi, ugledni avtor Boštjan M. Zupančič podatke o ozadju znamenite sodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Bush v. Gore iz leta 2000 navajal po Wikipediji (gl. op. 10 oziroma 9).

Morda še bolj relevantno pa je dejstvo, da je Wikipedijo citiralo tudi že slovensko sodišče (oziroma, kot bi rekli po tisti znani šali o črni ovci na Škotskem, vsaj eno sodišče v vsaj eni sodbi), in to ne kar katerokoli, temveč celo samo Vrhovno sodišče. Gre za sodbo II Ips 300/2005, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo o reviziji v zvezi z negatorno tožbo solastnice hiše, ki so jo kot zavedno Slovenko motili dva francoska napisa Institut français in dopisni kip francoskega državljana Charlesa Nodiera, češ da ne sodijo na slovensko stavbo. Sodišče je ugotavljalo, da je Nodier za slovenski narod pozitivna osebnost, kar je poleg navedbe iz Enciklopedije Slovenije podkrepilo tudi z navedbami iz Wikipedije: »Spletna enciklopedija - Wikipedia Charlesa Nodiera označi kot izobraženca, literata, ki je v letu 1811 v Ljubljani opravljal funkcijo urednika časopisa "Illyrian Telegraph", ki je izhajal tako v francoskem, italijanskem in nemškem kot tudi slovenskem jeziku.«

Zanimivo, ni kaj.

Zgolj kot hudomušni bonus pa pozornemu bralcu povsem za konec postavljam še dve vprašanji: (1) ali vas v ravnokar citiranem besedilu sodbe kaj zmoti in (2) kaj lahko iz tega sklepate? Če ste prišli do točke (2), vam lahko že vnaprej povem, da seveda sklepate pravilno, če bi želeli potrditev, pa nemara tudi veste, kje jo lahko najdete.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.