c S
KOLUMNE
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

21.02.2022
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021
prof. dr. Matej Avbelj Pravna analiza sodbe poljskega ustavnega sodišča Bolj kot se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Po sodbi poljskega ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo, da so 1. člen in 3. odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter 1. odstavek 19. člena v povezavi z 2. členom PEU v nasprotju s poljsko ustavo, se je znova odprlo vprašanje pravne narave Evropske unije in razmerja med nadnacionalnim ter nacionalnim pravom. To je sicer tako staro vprašanje, kot je stara evropska integracija, a se tokrat odpira v novem kontekstu, ki otežuje neposredno razumevanje pravnih dilem, ki jih sproža. 01.11.2021
prof. dr. Matej Avbelj Napeto kot struna Čeprav je očitno, da je v slovenski družbi konsenz povsem kolapsiral, bi se velika večina vendarle utegnila strinjati, da je stanje v državi v zadnjih tednih zelo napeto. Zapisati, da se bližamo vrelišču, bi bilo skorajda preveč optimistično. Razmere so namreč napete kot struna, za katero ni znano, kdaj se bo pretrgala, a ko se bo, utegne usekati na vse strani. 04.10.2021
prof. dr. Matej Avbelj Naše skupne vrednote

Na pravkar minulem blejskem strateškem forumu se je poglobljeno, prepričljivo in precej vključujoče razpravljalo o prihodnosti Evropske unije. Izbor osrednje tematike, seveda, ni bil naključen. Za tiste, ki tega morda niste niti opazili, ali pa ste že pozabili, velja poudariti, da smo vendarle sredi potekajoče konference o prihodnosti Evrope, v kateri naj bi državljanke in državljani  izrekli svoje skrbi in svoja pričakovanja do EU v prihodnje. Kot se je izkazalo na Bledu, je v osrčju razprav o evropski prihodnosti eno izmed najbolj izpostavljenih vprašanj tisto, ki se dotika naših skupnih vrednot.

06.09.2021
prof. dr. Matej Avbelj Zaton parlamentarne odgovornosti Tiho, a s precej politične škodoželjnosti in klasične slovenske medosebne privoščljivosti, se je v delovanje naše ustavne demokracije prikradel nov sistemski problem. Nezmožnost pravočasnega imenovanja sodnikov na vrhunske sodne položaje. Dunja Jadek Pensa je tako ustavna sodnica že več kot deset let, pa čeprav je po ustavi njen mandat omejen na devet let. Podobno je bila Slovenija vse do nedavna tudi brez sodnika na Splošnem sodišču EU, pa čeprav bi morala imeti dva. Vse kaže, da se nam podobna zgodba utegne zgoditi tudi s sodnikom na Sodišču EU. Razlogi za opisano stanje so sicer različni. Medtem ko so bili v primeru Splošnega sodišča ti predvsem na strani kandidatov, pa gre v drugem primeru domala za izključno odgovornost Državnega zbora. 02.08.2021
prof. dr. Matej Avbelj (De)politizacija vladavine prava v EU

Napetosti v Evropski uniji se stopnjujejo. Na Madžarskem so, očitno kot politično provokacijo za homogenizacijo domačega volilnega telesa, sprejeli zakon, ki neposredno diskriminira na podlagi spolne usmerjenosti. Politični odziv evropskih partnerjev je bil izredno buren. Razglašena je bila sramota, slišati pa je bilo celo pozive k izstopu Madžarske iz EU. Med vzhodom in zahodom se je politična razpoka še poglobila. Vladavina prava oziroma njena odsotnost je tako postala politična tema par excellence. To ima svoje prednosti in slabosti. Tudi za vladavino prava samo.

12.07.2021
prof. dr. Matej Avbelj Pra-odločba ustavnega sodišča V tej kolumni nas zanima, kako pravno prepričljiva je odločba ustavnega sodišča v zadevi U-I-79/20 z dne 13. maja 2021. V njej je ustavno sodišče presodilo, da sta 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) v neskladju z drugim odstavkom 32. člena in tretjim odstavkom 42. člena ustave ter zakonodajalcu naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku dveh mesecev po njeni objavi. Posledično je s tem odpadla tudi pravna podlaga za odloke, s katerimi je vlada poskušala v epidemiji reševati življenje in zdravje ljudi. Ustavno sodišče nam s to odločbo, najmanj sublimno, sporoča, da je vlada celo epidemijo izpeljala v nasprotju z ustavo. 07.06.2021
prof. dr. Matej Avbelj Neliberalna demokracija Slovenija je spet v zgodovinski zamudi. Tokrat zamujamo z neliberalno demokracijo. S sistemom politične oblasti, ki je bil na Madžarskem razglašen že davnega leta 2014, pri nas pa se je uveljavil šele s spremembo oblasti marca 2020. Z menjavo ene same vlade, pravzaprav samo njenega predsednika in dveh političnih strank, smo čez noč iz vzorne liberalne, demokratične, pravne, pravzaprav oh in sploh države, postali njeno nasprotje: neliberalna demokracija, avtokracija, pravzaprav fašistična diktatura. Mehko politično preigravanje je bilo nadomeščeno z umazano politično igro. Neliberalno demokracijo pa so, končno, odkrili tudi moji slovenski akademski kolegi. 03.05.2021
prof. dr. Matej Avbelj Avtonomnost, neodvisnost in suverenost Ena od temeljnih rimskopravnih maksim, ki pomembno kroji delovanje javnega in zasebnega prava še dandanes, se glasi: Qui tacet consentire videtur. Kdor molči, kjer in ko bi moral ter mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje. Ugotavljam, da v sodobnem, digitaliziranem in docela mediaziranem svetu ta klavzula preprosto ni več uresničljiva. Še več, od te klavzule se je pravzaprav treba javno ograditi, če želite ohraniti ne le svojo integriteto, temveč predvsem duševni mir in zdravje. Glede na stopnjo zavrženosti in norosti javnih razprav, sploh onih na socialnih omrežjih, ter množico ukrepov in dejanj, ki so popolnoma nezdružljivi z najboljšim razumevanjem tega, kar pravo v ustavni demokraciji zahteva, je povsem nemogoče, predvsem pa nepošteno, ljudem pripisati strinjanje s prakso, ki je izrecno ne grajajo. Tako lahko velja le, da za izrecno javno grajo ali pohvalo sprejemam odgovornost, medtem ko neizrečeno nikakor ne odraža mojega pritrjevanja. 05.04.2021
prof. dr. Matej Avbelj Orbanizacija Slovenije Predstavniki civilne družbe, velikega dela medijev ter fakultete, ki je novinarje teh medijev skorajda brez izjeme izobrazila, so v Evropskem parlamentu, še prej pa čez vrsto drugih forumov, lansirali tezo, da v Sloveniji v zadnjih mesecih pod vladavino te oblasti nezadržno prihaja do orbanizacije Slovenije. Ker je Orban v Sloveniji postal en tak črni mož, s katerim se opleta vsepovprek in straši državljanke in državljane, menim, da je prav, da si pogledamo, kaj je Orban res storil na Madžarskem, nato pa si boste sami lahko odgovorili, kakšno je stanje v Sloveniji in kdo ga je zakrivil. 08.03.2021
prof. dr. Matej Avbelj Dan Evrope 2021 Dan Evrope 2021 bi utegnil biti nekaj posebnega. Vse kaže, da bi se tedaj utegnila res začeti nesojena konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki se je je dotaknila naša zadnja kolumna z upanjem in pričakovanjem, da do konference vendarle in čim prej pride. Kot da bi bil naš glas uslišan, so se začeli politični premiki na ravni Sveta, ki napovedujejo še nekoliko bolj konkretne obrise vsebine konference kakor tudi njenega upravljanja. Kljub temu pa se je težko izogniti občutku, da ta dogodek vendarle ne bo zadovoljil tistih z visokimi pričakovanji in da Uniji ne bo dal prepotrebnega političnega elana, ki ga v tem času potrebuje. 08.02.2021
prof. dr. Matej Avbelj Konferenca o prihodnosti Evropske unije Z imenovanjem nove sestave Evropske komisije, od katerega je preteklo že več kot eno leto, je resne institucionalne obrise dobila tudi ideja konference o prihodnosti Evropske unije. Bila je ena od udarnih točk programa nove predsednice Evropske komisije. Podprle so jo države članice, kakor tudi Evropski parlament, v katerem so pred tem voditelji držav članic, z izjemo slovenskega, predstavili svoje vizije prihodnje ureditve Unije. Nato se, tako po evropsko, med institucijami niso uspeli dogovoriti o »institucionalnem lastništvu« konference in še manj o njenem voditelju. Slednjič pa je prišla še korona kriza, ki je začetek konference, uradno napovedan za 9. maj 2020, potisnila tja nekam v nedoločno prihodnost. Kdaj, kako in predvsem o čem se bomo končno pogovarjali in dogovorili o naši skupni evropski prihodnosti? 18.01.2021
prof. dr. Matej Avbelj Slovenija pred Sodiščem Evropske unije V četrtek, 17. decembra 2020, je Sodišče Evropske unije izdalo sodbo v zadevi C-316/19 Komisija proti Sloveniji. V zadevi so slovenski organi pregona v Banki Sloveniji, kot ustavnemu organu Republike Sloveniji, opravili hišno preiskavo, v kateri so iskali nacionalne dokumente v kontekstu kazenskega pregona zoper guvernerja v njegovem nacionalnem svojstvu. Banka Slovenije je zatrjevala, da preiskava ni dopustna, ker se z njo posega v arhive ECB, s katerimi naj bi razpolagala. Slovenska sodišča tej razlagi niso sledila. Slovenija je bila slednjič tožena in je izgubila. Kot se spodobi, je eden od predstavnikov ljudstva ob tem dejal: »Vidi se, da v Sloveniji ni znanja o evropskem pravu.« 21.12.2020
prof. dr. Matej Avbelj Pravno o vladavini prava v EU Pismo predsednika vlade Republike Slovenije, v katerem izraža (najmanj) skepso do predlaganega mehanizma za zagotavljanje vladavine prava skozi sistem pogojevanja proračunskih sredstev EU,  je v Sloveniji povzročilo pravi politični, medijski in civilnodružbeni vihar. Kot državljan in homo politicus pismo vrednotim negativno, obenem pa se čudim nad politično hipokrizijo drugega dela političnega prostora, ki se v evropskem prostoru zaklinja k spoštovanju vladavine prava, v Sloveniji pa celotno obdobje tranzicije posredno ali celo neposredno prispeva k temu, da se nikakor ne moremo razviti v resnično demokratično in pravno državo. Ampak tako pač je. Tega se najbrž ne da spremeniti. Tisto, kar zmoremo, pa je oceniti pravno prepričljivost predlaganega mehanizma za zagotavljanje vladavine prava v EU. 23.11.2020
prof. dr. Matej Avbelj (Ne)ustavnost t.i. policijske ure V zaledju akutne javnozdravstvene krize, ki jo povzroča drugi virusni val, se je odstrlo tudi zanimivo ustavnopravno vprašanje. Kakšna je razlika med »omejitvijo« in »prepovedjo« uresničevanja neke človekove pravice na eni strani ter njeno »razveljavitvijo« na drugi strani? Odgovor na to vprašanje terja razmejitev med 15. in 16. členom ustave. Potreba po prepričljivi utemeljitvi te razmejitve v teoriji postaja vse bolj očitna, ker se v praksi poraja vse več trditev, da nekateri oblastveni posegi v človekove pravice v času epidemije niso več ustavno dopustni v okviru 15. člena, temveč v skladu s 16. členom ustave zahtevajo razglasitev izrednega stanja. 26.10.2020
prof. dr. Matej Avbelj Ustavno sodišče: voz pred konjem Angleško govoreči svet ima odličen idiom, s katerim njegov uporabnik graja nelogično in zato neprepričljivo sosledje elementov v argumentirani razpravi. »Postavil si voz pred konja.« Če postavimo voz pred konja, se naša kompozicija ne more premakniti nikamor. To se namreč lahko zgodi samo, kadar konj vleče voz in ne obratno. Iz vse večjega števila sodb slovenskega ustavnega sodišča izhaja, da njegovi člani (pre)pogosto padejo v zanko prav te logične pasti. Da to drži, potrjuje medsebojno obtoževanje med sodniki, češ da odločajo rezultatsko, torej tako, da si najprej izberejo izid, nato pa temu prilagodijo svoje argumente. 28.09.2020
prof. dr. Matej Avbelj Kaj se dogaja z ustavnim sodiščem? Ustavno sodišče je sredi poletja objavilo svojo odločbo v zadevi U-I-129/19. V njej je na več mestih precedenčno presojalo o ustavnosti in zakonitosti Rebalansa proračuna iz leta 2019, Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 ter Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020. Odločilo je, da niti Rebalans niti Zakon nista bila protiustavna. Zahtevo za presojo zakonitosti Rebalansa in Odloka pa je zavrglo. Ker je odločba kot celota izrazito ustavnopravno problematična, si zasluži pozornost strokovne in širše javnosti, ki je doslej, najbrž zaradi poletja, povsem izostala. 24.08.2020
prof. dr. Matej Avbelj Kdo naj postane sodnik Sodišča EU? To vprašanje je zelo aktualno, ker sta, ko to pišem, za Sodišče Evropske unije (SEU) objavljeni kar dve prosti mesti. Za sodnika Sodišča in Splošnega sodišča. Večina vas bo na naslovno vprašanje sicer odgovorila nekako takole. V Sloveniji je to stvar politike, one (pravo)sodne ter tiste čisto ta prave politične. Pa, seveda, vprašanje vez in poznanstev. Ter, ne pozabimo, lojalnosti. Kdo je komu bil zvest, je zvest in bo, kar je najbolj pomembno, še ostal zvest. Tako se res, kot kažejo v zunanjem svetu zaznavne izkušnje, pri nas običajno kadruje. Tudi na vrhunske sodne položaje. Ko gre za Evropsko unijo, pa na srečo, tudi to kažejo izkušnje, ni več tako. Lizbonska pogodba je namreč uvedla strokovni Odbor sedmih vrhunskih pravnih strokovnjakov, ki naj prepreči prav taka nemeritokratska imenovanja. 27.07.2020
prof. dr. Matej Avbelj 29 let kasneje Čas hitro teče. 29 let je že od kar smo razglasili svojo, neodvisno državo, republiko Slovenijo, zavezano ustavni demokraciji. Odtlej se je veliko spremenilo. Predvsem v naših zasebnih življenjih. Odrasli smo. Doživeli smo svoje mladostne sanje, nekateri bolje, nekateri slabše, večina nekaj vmes. Za marsikoga, žal, a takšno je pač življenje, ne velja več, da jutri bo nov dan. Za vse ostale pa so ti dnevi še pred nami. In treba jih je izkoristi, ne le za dobro življenje, ampak tudi za življenje za dobro. Za vse to je še čas. Tisto kar, vsem tem dekadam in že našim sivim lasem navkljub, ostaja enako, pa je Slovenija kot sfera javnega. 29.06.2020
prof. dr. Matej Avbelj Revolucionarno dogajanje v Evropski uniji V mesecu maju je v Evropski uniji prišlo do revolucionarnih premikov. Najprej je nemško zvezno ustavno sodišče, prvič v svoji zgodovini, v zadevi Weiss odločilo, da je sodba Sodišča EU nerazumljiva in arbitrarna, zato ultra vires in kot taka v Nemčiji ne učinkuje. Na drugi strani pa je Evropska komisija predlagala podvojitev proračuna EU v finančni perspektivi 2021-2027. Oba dogodka sta bila, prvi pri marsikom, drugi pa pri večini, do nedavnega praktično nezamisljiva. Gre za pravo malo revolucijo. Pri čemer pa je prvi dogodek naletel na velik odpor večine komentatorjev. Drugi pa je požel navdušenje. Dogodka sta med seboj sicer tesno, čeprav ne kavzalno, povezana in za EU pravzaprav predstavljata srečno naključje. 01.06.2020
prof. dr. Matej Avbelj Meje političnega izražanja na Twitterju V pravu sta zelo pomembni dve veščini. Znati postaviti pravo vprašanje in zadevo utemeljiti na konkretnem življenjskem primeru. Priložnost za to nam ponuja pravkar izdana sodba Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 75/2019. V njej je Vrhovno sodišče moralo presoditi pravno dopustnost naslednje vsebine izražanja na Twitterju: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.« Izražal se je tedanji vodja opozicije Janez Janša. Tožnica pa je Mojca Pašek Šetinc, tedanja urednica dnevno-informativnega programa na RTV. Potem ko sta nižjestopenjski sodišči ugodili tožnici in tožencu naložili plačilo 6.000 evrov, ker ji je z žalitvijo časti in dobrega imena po Twitterju povzročil duševne bolečine, je Vrhovno sodišče v postopku z revizijo presodilo v prid revidenta, torej Janeza Janše. Reviziji je ugodilo in sodbi sodišč druge (VSC Sodba Cp 296/2018) in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. 11.05.2020
prof. dr. Matej Avbelj Zbogom doktrina ustavne demokracije

Čeprav je odločba Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol U-I-110/16 že doživela nekaj strokovnih odzivov, pa so bili ti zaenkrat bolj publicistične narave. Predvsem pa so bili zelo kritični. Utemeljeno. Odločba si namreč res zasluži grajo in to s številnih aspektov. Z vidika trajanja odločanja; z vidika odsotnosti razrešitve protiustavnega položaja pobudnikov; z vidika odkrite političnosti, ki je prevladala nad pravom; z vidika nerabe prepričljivih (tudi primerjalnih) ustavnopravnih argumentov. In še bi lahko naštevali. V sistemskem smislu za prihodnost pa je najbolj problematičen odstop od doktrine ustavne demokracije, ki ga ta odločba na prikrit način prinaša.

20.04.2020
prof. dr. Matej Avbelj 13 aretiranih sodnikov V času naravne katastrofe v obliki epidemije korona virusa so družbeni problemi, razumljivo, nekoliko potisnjeni v ozadje. Tako se je tudi slovenskih medijev le bežno dotaknila v bistvu bombastična novica, da so na Slovaškem v zvezi z umorom raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka sredi preteklega tedna aretirali trinajst sodnikov in še visokega funkcionarja ministrstva za pravosodje. Vsi ti so bili namreč del razvejane korupcijske mreže, v katero je slovaški tajkun Marian Kocner vpletel tudi tožilce. Vsi skupaj so mu pomagali pri ohranjanju njegovega poslovnega imperija. Kaj slovaški primer sporoča Evropski uniji na splošno in Sloveniji posebej? 16.03.2020
prof. dr. Matej Avbelj Otvoritev sodnega leta Pred kratkim je bilo odprto novo sodno leto 2020. Kot se ob takih slovesnih priložnostih spodobi, je bila tudi tokrat retrospektiva obarvana s perspektivo. Samodiagnoza je zmerno optimistična. Sodstvo po besedah predsednika Vrhovnega sodišča razmere obvladuje, povprečno trajanje zadev se zmanjšuje, enako velja za sodne zaostanke. Predsednik republike je pri tem povzel, da »pravna država, kljub mnogim nasprotnim stališčem, deluje«. Kritiki torej nimajo prav, ali pa sploh ne razumejo, za kaj pri pravni državi gre. Oni si jo namreč zamišljajo drugače. 17.02.2020
prof. dr. Matej Avbelj Državni zbor in diskurzivna demokracija V Sloveniji je uveljavljena ustavna demokracija. Ta izhaja in se hkrati vrača v človekovo dostojanstvo posameznika. Zato je vsak posameznik pod okriljem slovenske ustave enakopravno svoboden ter ima pravico do samouresničitve. Država je sredstvo na poti do tega cilja. Kot taka nima nikakršne a priori legitimnosti. Karkoli, v kateremkoli svojem oblastvenem svojstvu: zakonodajnem, izvršilnem ali sodnem stori, mora storiti z razlogom. To terja diskurzivna plat ustavne demokracije. Brez nje bi bila ustavna demokracija prazna, okoli pa je nič ne bi bilo. 20.01.2020
prof. dr. Matej Avbelj Prihodnost Težko je napovedovati karkoli, še posebej pa prihodnost. Tako je, menda, govoril danski fizik Niels Bohr. Imel je prav. Ker nismo jasnovidci, prihodnosti res ne moremo napovedovati. Prav gotovo pa lahko razmišljamo o njej in jo s tem, morda, celo lahko pomagamo soustvarjati. In kdaj, če ne zdaj, v teh predprazničnih dneh, ko gre staro h kraju in si obetamo novega, je bolj primeren čas za razmislek o prihodnosti. 23.12.2019
prof. dr. Matej Avbelj Razumni človek Ne boste verjeli, ampak je res. Saga v zadevi Milko Novič se nadaljuje. Po tem, ko so bile v njegovem postopku storjene, in tako na Ustavnem kot na Vrhovnem sodišču ugotovljene vse mogoče ustavne in zakonske kršitve, zaradi katerih je zadevni tudi več kot dve leti, med drugim, pretičal v nezakonitem priporu, ga je v ponovnem sojenju na prvi stopnji sodišče oprostilo. Ker se je tožilstvo pritožilo, bo o pritožbi zdaj odločalo višje sodišče. Toda pozor, po naključju sodnega reda bo na višjem sodišču o pritožbi ponovno odločal isti senat, ki je Noviča prvotno že pravnomočno obsodil, na način, ki ga je Vrhovno sodišče spoznalo za protipravnega in njegovo sodbo razveljavilo. 25.11.2019
prof. dr. Matej Avbelj Krofi in klobase

Ste opazili, kako globoko sta v zadnjih mesecih, zlasti pa po poletnih počitnicah, zdrsnila raven javnega dogajanja in nivo javne razprave v Sloveniji? Že zdavnaj smo se, vedoč sicer, da dna ni, tolkli po glavi in se spraševali, ali gremo lahko še niže. Danes je odgovor na dlani. Prišli smo tako daleč, da prvi med enakimi aktualne oblasti najtežja vprašanja o najbolj žgočih temah odpravi s paberkovanjem o, reci in piši, klobasah in krofih. Kako v takih razmerah sploh še upati na okrevanje javne razprave ter s tem na slovenski demokratični preporod?

28.10.2019
prof. dr. Matej Avbelj Voditeljska kriza slovenskega sodstva Slovensko sodstvo se sooča z največjo voditeljsko krizo doslej. To ni kriza, ki bi jo smeli pripisati sodstvu kot celoti, kaj šele vsem sodnikom, ki ga tvorijo. Je pa, brez dvoma, kriza, ki zadeva slovensko sodstvo kot celoto, slovensko javnost in še najbolj neposredno tiste, ki v najboljši veri iščejo svojo pravico na sodišču. 30.09.2019
prof. dr. Matej Avbelj Štirje faktorji ustanavljanja pokrajin Letošnji poletni spanec slovenske javnosti je zmotila slika. Zemljevid novih, kar enajstih slovenskih pokrajin. Ker je slika zelo učinkovit medij komunikacije, so se še toliko bolj učinkovito zganili vsi mogoči lokalni (in drugi) navzkrižni interesi, ki že več kot desetletje skrbijo za to, da je določba 143. člena ustave o pokrajinah zgolj mrtva črka na papirju. Zdaj se zdi, da bi se to z iniciativo stroke pod okriljem Državnega sveta celo utegnilo spremeniti. Ali bomo dobili pokrajine, in koliko, bo torej pokazal čas. Še preden se lotimo njihovega ustanavljanja, pa bi morali odgovoriti na naslednja štiri ključna konceptualna vprašanja. 02.09.2019
prof. dr. Matej Avbelj Absolutno prednostno na ustavnem sodišču Ustavno sodišče je jedrna institucija ustavne demokracije. To ne pomeni, da je pri svojem delu edino dolžno spoštovati ustavo. V sistemu polne konstitucionalizacije je namreč ustavno skladno delovanje obveznost vseh nosilcev javnih pooblastil, neredko celo posameznikov v prirejenih družbenih odnosih. Biti jedrna institucija ustavne demokracije pa nedvomno pomeni, da je to tista zadnja instanca, ki s svojim delovanjem, slednjič, poskrbi za kakovost ustavne demokracije. Torej, če ustavno sodišče ne deluje, ali pa deluje vse bolj počasi, morda celo vse manj kakovostno, je ustavna demokracija ogrožena s samega vrha. Pod udarom je, kot bi dejal njegov predsednik, sam etos pravne države. 05.08.2019
prof. dr. Matej Avbelj Koalicija protisvobode Trditev, v skladu s katero imamo danes v Sloveniji opravka z najmanj liberalno vlado v vsej poosamosvojitveni zgodovini, nikakor ni daleč od resnice in še manj pomeni kakršnokoli pretiravanje. Že od samega začetka, ko so podjetnike naganjali v tujino, celo ob asistiranju visokih pravosodnih akterjev, se dogaja organizirana kampanja zoper vse, kar je zasebno in s tem vir svobode posameznika kot ekonomskega temelja njegove samouresničitve. Najbolj očiten je napad na področje sekundarne socializacije, ki ga predstavlja šolstvo, kjer se pod taktirko ministrstva za izobraževanje posega v svobodo izobraževanja po celotni vertikali od vrtcev do znanstveno raziskovalnih ustanov. Ampak to zmoti le redke. Zato pa gre rdeča lokomotiva dalje. Zdaj so na vrsti nepremičninske agencije. 08.07.2019
prof. dr. Matej Avbelj Čudna država Živimo v državi številnih čudes. Naravne lepote vzburjajo in privabljajo turiste. Družbeno ustvarjena čudesa po slovensko pa razburjajo in odganjajo, v tujino ali vsaj v zasebnost, domačine. V preteklem tednu se je porodilo več čudes. Njihova izvirnost in daljnosežnost priča o genialnosti, sistemskosti in dobri ekonomski ter oblastveni podprtosti  njihovih ustvarjalcev. Težava je le v tem, pa še ta vse bolj zanemarljiva, da imajo ta naša čudesa često bolj malo opraviti tako s pravom kot z resnico. V tej kolumni se dotikam samo enega prečudnega čudesa: odgovornosti za bančno luknjo. 10.06.2019
prof. dr. Matej Avbelj Uokvirjena ideologija Ljudje smo ideološki. Tudi pravniki. Pa če je kdo zaradi tega še tako razburjen. Zatrjevanje nasprotnega kategorično zgreši pomen človeka kot mislečega subjekta. Če sem subjekt, ki mislim, to nujno pomeni, da si notranji in zunanji svet razlagam v skladu s svojo vrednostno shemo. Samo prek svojega vrednostnega sita, ki je na eni strani, v svojem jedru, verjetno kar prirojeno, na drugi strani pa dinamično in podvrženo nenehnemu spreminjanju, dokler sem živ, lahko dostopam do fizične in še bolj družbeno-pojmovne realnosti. 13.05.2019
prof. dr. Matej Avbelj Sodna ideologija (pri nas) ne obstaja S tem ko se projekt Ideologija na sodiščih že bliža koncu svojega drugega leta in ko je analiziranih že skoraj 250 sodb ustavnega sodišča, je razumljivo, da so bili njegovi izsledki predstavljeni v različnih forumih. Najprej v Sloveniji pred uglednimi tujimi in domačimi gosti, vključno z bivšimi ustavnimi sodniki, nato pa tudi v tujini: v Amsterdamu in Berlinu, na Dunaju, v Leuvnu, v Pisi in Pragi, v Zagrebu, in kmalu tudi v Clevelandu. Prejeti odzivi kažejo na nek skupen, sistemsko teoretični trend, ki se odraža v dvojnem zanikanju pomena in vloge sodne ideologije v kontinentalnih pravnih sistemih. 08.04.2019
prof. dr. Matej Avbelj Macronovo pismo Pretekli teden je francoski predsednik Emmanuel Macron napisal pismo. To ni bilo navadno pisanje. Šlo je za javno pismo, naslovljeno ne na francoske državljane, kot bi se od predsednika Francije pričakovalo. Temveč je šlo pismo nam vsem: državljanom Evropske unije. Ta je v skrb zbujajočem stanju, ki je še toliko bolj pereče v času pred volitvami v Evropski parlament. Za marsikoga te predstavljajo svojevrstno tveganje. Najbolj za tiste, ki ne bodo več izvoljeni. Del teh se nahaja tudi v mainstream evropski politiki. Toda te volitve bi bile lahko tudi priložnost: za Evropski preboj. In prav zato nam tudi piše Macron. 11.03.2019
prof. dr. Matej Avbelj Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike?

Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike? So po večini levi ali desni? Pripadajo Janezu, Mirotu, ali so že od Marjana? Nekako takole se sliši ljudski glas, o katerem lahko prebiramo v slovenskem tisku. Iz akademskih slonokoščenih stolpov so dolga leta odgovarjali, da ustavni sodniki, seveda, niso ideološki, njihovo imenovanje, pa čeprav čez politiko, pa tudi ne šteje nič. Ustavni sodniki, kot vsi ostali pravniki, so vendar objektivni, strokovnjaki brez vonja in okusa, ki na podlagi prebiranja pravnih tekstov svoji javnosti, ali vsaj strankam v postopku, povedo, kaj je objektivno prav. Raziskovalci na projektu Ideologija na sodiščih, ki ga s podporo ARRS izvajata FDŠ in Re-forma, smo postavili hipotezo, da to ne drži. Zdaj vas o potrjevanju hipoteze lahko prepričamo že z nekaj več izbranimi empiričnimi podatki.

11.02.2019
prof. dr. Matej Avbelj Evropeizacija Slovenije To pomlad bo Slovenija obeležila svoje 15. leto v Evropski uniji. Kakšen je izplen slovenskega članstva v tej nadnacionalni organizaciji? Se je Slovenija dovolj evropeizirala? S tem imamo v mislih, da se je prilagodila ureditvi v EU tako na formalni, kakor tudi praktični ravni. So naša politika, birokracija, sodna veja oblasti, pa tudi ekonomija, dovolj ponotranjili način obnašanja, ki se od držav članic EU pričakuje? Odgovor na to vprašanje ni, saj ne more biti, enoznačen. Trdim, da v kronološkem, posledično pa tudi v vsebinskem smislu, lahko ločimo tri obdobja v slovenskih odnosih z EU. 14.01.2019
prof. dr. Matej Avbelj Pravljičnih 7 o sovražnem govoru Žal je treba ugotoviti, da so časi resni. Preresni. Evropska unija še nikoli poprej ni stala na tako trhlih nogah. Trije politični nacionalni stebri evropske integracije so v globoki krizi: Velika Britanija v vsesplošnem odhajanju; Francozi so na ulicah v rumenih jopičih, ker jim je prekipelo; v Nemčiji pa je sonce Merklovi nepreklicno zašlo in nihče ne ve, kaj pravzaprav sledi. Ko so tri največje evropske države v krizi, je prihodnost več kot negotova. Ampak v Sloveniji se nas, tako se zdi, to prav malo tiče. Pri nas se ukvarjamo s sovražnim govorom. V tem predbožičnem, pravljičnem času se na to, že povsem izčrpano temo izčrpanih ljudi, odzivam s sedmimi točkami o sovražnem govoru. To ne bo niti pravljica, niti »fake news«, ampak, kot se spodobi, čista resnica. 17.12.2018
prof. dr. Matej Avbelj Subsidiarnost kot zdravilo za vse tegobe? Vse od leta 1993, ko je v veljavo vstopila pogodba iz Maastrichta, je eno od temeljnih načel prava EU tudi načelo subsidiarnosti. Brez pretiravanja lahko zapišem, da je to načelo hkrati tudi eno od najbolj prepoznavnih načel, ki se je najgloblje zasidralo v zavest evropskih državljanov. Na tej, deklaratorni ravni, je načelo subsidiarnosti gotovo evropska zgodba o uspehu. Pa vendar, ko na zadevo pogledamo nekoliko pobliže, skozi prakso Evropske komisije in nacionalnih parlamentov, ugotovimo, da gre v precejšnji meri tudi za mit. 19.11.2018
prof. dr. Matej Avbelj Ugrabitev vrhovnega sodišča Sodišče EU (SEU) je v petek, 19. oktobra, potegnilo zgodovinsko zasilno zavoro v procesu poljskega ustavnega nazadovanja. Podpredsednica SEU de Lapuerta je na predlog Evropske komisije v zadevi C-619/18 R izdala začasno odredbo, s katero je ne samo zaustavila izvajanje »reforme« poljskega vrhovnega sodišča, ampak je naložila restitutio in integrum za vse že odstavljene vrhovne sodnike. Madžarski scenarij, ki ga je posvojila nova poljska oblast in ki ga je EU predolgo tolerirala, utegne torej vsaj v Varšavi doživeti svoj zasluženi pravni epilog. 22.10.2018
prof. dr. Matej Avbelj Cel svet je proti nam Evropa ravbarska je spet pokazala svoj pravi obraz. Že pred meseci se je evropska komisija spravila na ubogi poljski narod, ki ga želi njegova demokratično izvoljena oblast spet napraviti krščanskega, homogenega, predvsem pa zavarovati družino in obraniti sveto poljsko zemljo pred migranti. Ni trajalo dolgo pa je padlo še po Madžarski. Zunanji minister te vsestransko vzorne države je oznanil, urbi et orbi, da je evropski parlament s sprožitvijo postopka po 7. členu užalil madžarski narod in ga kaznoval, ker tudi Madžari niso sprejeli migrantov. Slednjič je zaropotalo še s slovenskih diplomatskih dvorov. Evropska komisija nas je, kljub pozitivnemu mnenju njene pravne službe, pustila na cedilu in ni tožila Hrvaške. Cel svet je proti nam. 24.09.2018
prof. dr. Matej Avbelj Trenutek preloma Času, ki ga živimo, lahko očitamo marsikaj, ne moremo pa ga označiti za dolgočasnega. Globoko v postmoderni, sredi digitalne revolucije, napredujoče globalizacije, spreminjajočega se geopolitičnega ustroja sveta in privatizacije moči ter njenih nosilcev, se bije izjemna bitka za resnico. Vsi si jo lastijo. Vsi so jo že našli. In onim drugim odrekajo pravico do nje ter vse, kar imajo ti drugi povedati, oni prvi označijo za lažno novico. Doba fake news je slednjič, vem, da se sliši paradoksalno, doba spopada za resnico, ki se neposredno odvija kot spopad moči in nemoči med vse bolj degutantnimi ustvarjalci naše družbene realnosti. 27.08.2018
prof. dr. Matej Avbelj Zadeva LM in njen ustavni potencial Sodišče EU (SEU) je končno presodilo v nestrpno pričakovani zadevi Celmer C-216/18 PPU. V njej je irsko predložitveno sodišče spraševalo SEU, kako naj v okoliščinah konkretnega primera pred seboj razlaga pravo EU, ki ureja evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Nepoučeni opazovalec bi lahko samo zamahnil z roko, rekoč še eden od mnogih primerov ENPP, in šel dalje. Toda to bi bila velika napaka. 30.07.2018
prof. dr. Matej Avbelj Pravna samokolnica Izpod peresa Jerneja Letnar Černiča je že pred tremi leti na teh straneh vzniknila kolumna, z naslovom: Zrno dobrega. V njej zapiše tudi tale odstavek, ki si ga izposojam v celoti: »Boris Furlan, eden izmed utemeljiteljev pravoznanstva in filozofije prava na Slovenskem in nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete, predvsem pa pokončen človek, se je skozi življenje težko prebijal. V kolektivni zavesti slovenskega naroda ostaja kruta epizoda, ki jo je v noveli »Joycev učenec« literarno popisal Drago Jančar, ko je obolelega Furlana množica v Radovljici s samokolnico odpeljala proti Savi in ga v njej želela utopiti, a ga je nato v zadnjem trenutku rešila njegova druga žena Vera in skrivnostna črna limuzina (str. 337).« 02.07.2018
prof. dr. Matej Avbelj Povolilna kolumna Slovenija je izbrala. Za vsakogar nekaj. Devet političnih strank. Nizka volilna udeležba. Vse to obeta veliko povolilnih barantanj. Izplen je negotov. Od mavrice z rumeno na čelu, do pretežno rdeče večerne zarje. Diskurz bo pester. Najbrž z nadaljevano tendenco navzdol. Tako bo tudi z javnimi zadevami. Kako bo z državo in skupnim dobrim, ne vemo, ker ne moremo vedeti. Najbolj gotovo je, da bo precej po starem. Pa čeprav bodo izzivi terjali mnogo novega. Če temu kot država, skupnost in posamezniki ne bomo kos, brez skrbi. Nismo edini. 04.06.2018
prof. dr. Matej Avbelj Jambori z rdečo zvezdo V teh dneh smo v slovenskih medijih lahko prebrali, da bodo v Ljubljani pohodnike spet pozdravljali jambori z rdečo zvezdo. Tisti, ki smo nekoliko mlajši, smo se počutili nekoliko izgubljene. Najprej smo pogledali na koledar. Piše se leto 2018. Potem smo brskali po svojem otroškem spominu, a nikjer nismo našli ladij s tovrstno ozaljšanimi jambori. Kolikor daleč nam je nesel pozno-socialistični šolski spomin, nikdar nas niso učili, da so bili gusarji partizani. In obratno, da bi bili partizani gusarji!? Za kakšne jambore torej gre in, če je res leto 2018, ali je Ljubljana še v Sloveniji, ki je leta 1991 nastala kot demokratična republika, pravna in socialna država? 07.05.2018
prof. dr. Matej Avbelj Tri desetletja ustavne praznine Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo Slovenci tako kratko preambulo k svoji ustavi? Ste kdaj pomislili, kakšna politična skupnost smo, da je v preambuli zmanjkalo prostora najprej za svetost življenja, nato pa še za človekovo dostojanstvo? Zakaj bi se vse to sploh morali vprašati in zakaj prav te dni? Potreba se poraja kar sama po sebi. 09.04.2018
prof. dr. Matej Avbelj Kako do evropskega denarja? V EU se začenjajo priprave na pogajanja o novi finančni perspektivi, 7-letnem proračunskem okvirju po letu 2020. Evropska komisija v strahu pred zamudami hiti. Nova finančna perspektiva naj bi bila pod streho še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019. Sprejele naj bi jo torej še institucije v sedanji sestavi. V nasprotnem primeru grozi mrk na tisoče obstoječih in novih projektov. Pogajalski proces naj bi bil tako kratek in zelo intenziven. Za Slovenijo, ki ima že tako ali tako hude upravljavske težave, bo ta čas nadvse neugoden, ker bodo pogajanja padla prav v čas parlamentarnih volitev in mučnega iskanja nove vlade po volitvah. A slednje je morda še najmanjši problem. 05.03.2018
prof. dr. Matej Avbelj Ubogo pravo v slovenskem zverinjaku Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu. Potem ko jo je, tako smo lahko prebrali, uskladilo s ključnimi deležniki, je bila poslana v javno obravnavo. Ta je, reci in piši, trajala celih 10 dni. O vsebini javne obravnave pa ni veliko znanega. Razen parih povzetkov STA in nekaj na tej osnovi oblikovanih časopisnih člankov ni bilo zaslediti domala ničesar drugega. Temu se reče (e-)demokracija. Jalovo in neprepričljivo. Še bolj pa je pri vsem skupaj trpelo, in bo še, ubogo pravo. 05.02.2018
prof. dr. Matej Avbelj Ideologija kot naša največja potuha V teh norih časih politične blebetavosti, za katere je značilno, da izvoljeni predstavniki ljudstva kar tekmujejo v tem, kdo bo s svojo razvpitostjo bolj pritegnil pozornost ljudi, ostajajo le še redki žepi javne diskurzivne normalnosti. Za marsikoga presenetljivo enega od takih žepov, morda celo edinega, predstavlja predsednik republike. S svojo retoriko, utemeljeno v pluralizmu in vključujoči javni drži, je izjema, ki potrjuje pravilo, da je slovenska družba še naprej, bolj ali manj, zapisana ideološki plemenski drži. 08.01.2018
prof. dr. Matej Avbelj Trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj Slovenija ustavnopravno nazaduje. Po imploziji političnega sistema, ko na slovenskem prizorišču dejansko ne morete našteti več kot tri stranke v pravem pomenu besede, se je proces neformalne in formalne razgradnje temeljev ustavne demokracije slednjič osredotočil še na ustavo samo. Leta 2017 dokazujemo, da se nismo kot politična skupnost ničesar naučili. Nasprotno, ponavljamo demontažo ustave na podlagi gole volje večine, brez kakršnikoli razumnih razlogov v javnem interesu, z zlorabo pravne forme ustavnega amandmaja, kot je bilo to že storjeno leta 2000 ob spremembi 80. člena ustave. 04.12.2017
prof. dr. Matej Avbelj Ukinimo volitve Volivci so odločili. Čas je, da ukinemo neposredne volitve predsednika države. Volilna udeležba je katastrofalna. Izbira na volitvah pa temu primerna – in obratno. Zadeva je zato precej preprosta. Spremeniti je treba le 103. člen ustave, v katerega se zapiše, da predsednika republike z mandatno dobo petih let, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, izvoli Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Tako bo, enkrat za vselej, konec resničnostnega šova, po imenu: Slovenija išče šefa. 06.11.2017
prof. dr. Matej Avbelj Najprej politika! Slabi zgledi najbolj vlečejo. Ko je Trump razglasil novo paradigmo ameriškega vladanja, z naslovom: Najprej Amerika, so mu takoj sledile tudi duše na tej strani Alp. Najprej Slovenija. Lepo. Sploh, če bi se najprej res posvetili sami sebi in se nekoliko bolj kritično pogledali v ogledalo. Če bi nekoliko bolj tehtali svoje besede, brzdali zaletavost in se sploh malo manj predajali vsesplošni družbeni histeriji. Ta je nedavno spet izbruhnila ob za Slovenijo res nadvse  pomembni temi: katalonskem referendumu za neodvisnost. Od njega, in samo od njega, bo namreč odvisna tudi kakovost, sama bit, ustavne demokracije na Slovenskem. Takim temam se namreč posveča medijska pozornost v višku gledanosti informativnih oddaj. 09.10.2017
prof. dr. Matej Avbelj Prešeren, Varuhinja in slovo od argumentov Zgodilo se je nekako takole. V neki javni osnovni šoli so prebirali Prešernovo Zdravljico. Ja, to je tisti srečnež, ki ga z golimi prsi sredi Ljubljane obdaja žlahtna Muza. Ta Prešeren je, tako mi je hitela zatrjevati ogorčena mati osnovnošolca, prekršil 7. člen slovenske ustave. »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!« No, v bistvu ga je kršila učiteljica slovenščine, ki je učence silila brati to pesem. In po vrhu vsega še na glas. Tudi sam povsem zaprepaden sem ji svetoval naj se nemudoma obrne na Varuhinjo človekovih pravic. Ona in njen urad namreč obvladata 7. člen ustave, še bolj pa pravoznanstvo. 11.09.2017
prof. dr. Matej Avbelj Kaj jih, vendar, žene? Že nekaj mesecev lahko spremljamo očiten zdrs Poljske v avtoritarni sistem. Na Madžarskem je ta že večletno dejstvo. V Sloveniji s tem znajo na bolj prefinjen način, ki ne zbuja ostrih reakcij ne od znotraj ne od zunaj, rezultat pa je venomer enak. Pri tem se človek, skorajda nehote, mora vprašati, kaj žene, kaj poganja te ljudi, te formalne in neformalne oblastnike, da se poslužujejo ravnanj, ki jih v naših časih spremljamo in poznamo pod imenom ustavno nazadovanje? 14.08.2017
prof. dr. Matej Avbelj Legalistična naivnost V razumevanju (ne)-delovanja slovenske pravne države je veliko zabavnih trenutkov. Ti pa so v resnici tragični. Zato lahko govorimo o tragikomičnosti pojmovanja slovenske vladavine prava, ki je sistemski, in ne morebiti samo izoliran, problem. Kakršno prevladujoče pojmovanje pravne države, takšno pa je tudi njeno delovanje. Če se kritika ali vsaj normativne vizije ne osredotočijo na tisto, kar je res pomembno, imajo konkretni akterji v praksi mnogo več prostora ne le za čednosti, ampak tudi za nečednosti. 17.07.2017
prof. dr. Matej Avbelj Če ne bomo zdaj, ne bomo nikoli Tako smo govorili v nekih drugih, bolj nabritih časih. In tako govorimo spet danes, ko naslavljamo neke povsem druge probleme. Izzive evropske, s tem pa tudi slovenske politične prihodnosti. Evropska unija je na prelomu. V bistvu je že zlomljena in čaka. Čaka na eno od treh alternativ: nadaljevanje obstoječe stagnacije; razpad in prihodnost v preteklosti; ali pa korenita reforma v smeri evropske nedržavne federacije. Okno priložnosti za slednjo se ni še nikdar odpiralo tako na široko, kot se utegne odpreti zdaj. 19.06.2017
prof. dr. Matej Avbelj Zidovi Hans-Dietrich Genscher, znameniti nemški zunanji minister z velikimi zaslugami pri nastajanju samostojne slovenske države, je takole označil bistvo Berlinskega zidu: »Izgradnja zidu leta 1961 je pomenila priznanje komunistov, da so izgubili bitko med sistemoma.« Če nekoliko pretiravamo, bi brez zidu namreč Vzhodna Nemčija ostala brez prebivalcev. Že tako ali tako jo je v letih komunističnega totalitarizma zapustilo več kot tri milijone ljudi. Tisočim pa je življenje odvzel Zid sam. Kako razumemo Berlinski zid danes in kaj sploh pomenijo zidovi za današnjega slovenskega človeka? 22.05.2017
prof. dr. Matej Avbelj Dve vprašanji o prihodnosti EU V zadnjih mesecih in tednih se je razplamtela razprava o prihodnosti Evropske unije. To je dobro. Slabo pa je, da govorci pogosto govorijo drug mimo drugega in tako niti ne izkoristijo priložnosti, da bi se razumno in produktivno (ne)strinjali. To lahko preprečimo le tako, da pri razpravi o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej ločimo dve različni vprašanji. Prvo je, kaj EU potrebuje za rešitev iz svojih preštevilnih kriz. Drugo pa, kaj je sploh mogoče realno pričakovati, da bodo EU politične elite v danih razmerah zares storile. 10.04.2017
prof. dr. Matej Avbelj Slovenski pravosodni meritokratski deficit Francko so našli. Zadovoljni so vsi, pa čeprav je bil postopek izbire predsednika Vrhovnega sodišča, vključno z vsemi sodelujočimi, karikatura pravne države. Ampak tako je pač v Sloveniji. Menda moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Za vse pa je, slednjič, tudi leta 2017, tako ali tako kriv komunizem. Z vsem dolžnim spoštovanjem, spet do vseh vpletenih, javno ne soglašam. Današnje slovensko pravosodje ima veliko problemov. Komunizem, ki bi terjal lustracijo, ni eden iz med njih. 13.03.2017
prof. dr. Matej Avbelj Išče se Francka Vrhovno sodišče je ena najbolj de-institucionaliziranih institucij te države. Bodisi po naključju, a najverjetneje namenoma. Kot vrh sodne veje oblasti (sic!) je v zgodovini demokratične in pravne slovenske države bilo kar trikrat brez predsednika. Prvič za tri leta, drugič za devet mesecev in tokrat, kdo ve za koliko časa. Ampak to je vse povsem in popolnoma normalno. Ne kritizirajte in ne odjezdite nikamor, najboljše šele sledi. 07.10.2016
prof. dr. Matej Avbelj Slovenska pravna žalost Slovenski pravosodni akterji v novi sezoni žajfnice, z naslovom Imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča, imajo tokrat res smolo. Še Janez Janša je obmolknil in sedaj ni nikogar, nobenega političnega grešnega kozla, za katerim bi lahko skrili lastno pravniško mizerijo. Končno, in še enkrat več, se je potrdilo, da sta si sodstvo in širše pravosodje za svoj neugled in siceršnjo izjemno nezaupanje javnosti kriva sama. 23.09.2016
prof. dr. Matej Avbelj Mesečniki in uničevanje mednarodne liberalne ureditve sveta Pravkar končani blejski Strateški forum je med drugim razkril izjemno napete razmere na Balkanu. Med Hrvaško in Srbijo poteka prava, za zdaj še besedna, vojna. Vodilni politiki sredi volilne kampanje niso pozabili povedati, da zanje Bosna sploh ni država, in da si eden od balkanskih narodov te oznake niti ne zasluži. Sosednja Grčija je na ekonomskih kolenih. Romunija in Bolgarija sta v limbu. Makedonija nima niti imena. Albanija je tam, kjer je bila. Turčija pa je postala glavni, po vrhu vsega še avtokratski, evropski vratar z Bližnjega Vzhoda. Evropska unija in njeni (mnenjski) voditelji pa se vedejo kot mesečniki. 09.09.2016
prof. dr. Matej Avbelj Milko Novič in njegova pravica Milko Novič, osumljeni za umor direktorja Kemijskega inštituta, že 20 mesecev (z besedo: dvajset) sedi v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti. Ustavno sodišče je v odločbi Up-495/16, Up-540/16 po 18 mesecih pripora ugotovilo, da je Noviču ves ta čas odvzeta prostost na podlagi sklepov rednih sodišč, katerih obrazložitev je samo navidezna, tako da njihove razumnosti ni mogoče niti preizkusiti. Novič je z ustavno pritožbo seveda uspel. In: po ponovni novi-stari odločitvi rednih sodišč ostal v priporu, kjer trohni še nadaljnja dva meseca. 26.08.2016
prof. dr. Matej Avbelj Tranzicijska pravičnost iz Nemčije Nemško sodišče v Münchnu je pred kratkim izreklo še nepravnomočno sodbo, s katero je dva visoka predstavnika nekdanje jugoslovanske tajne službe UDBA zaradi umora hrvaškega disidenta v Nemčiji, ki se je zgodil že pred več deset leti, obsodilo na dosmrtno kazen. Gre za pomembno odločitev, ki v nekdanje jugoslovanske republike prinaša nekaj tranzicijske pravičnosti od zunaj. 12.08.2016
prof. dr. Matej Avbelj Konstitucionalizem in (politična) histerija Pred dobrim tednom dni je Ustavno sodišče končno odločilo v eni najbolj razvpitih ustavnopravnih zadev letošnje pomladi. S sklepom št. U-I-85/16, Up-398/16 z dne 14. 7. 2016 je pritrdilo predsedniku Državnega zbora in presodilo, da ravnanje Sindikata delavcev migrantov Slovenije v tej zadevi predstavlja očitno zlorabo pravice do referenduma. Odločitev je zelo pomembna v svoji ožji in širši ustavnopravni dimenziji. 29.07.2016
prof. dr. Matej Avbelj Kako postaneš ustavni sodnik – v Sloveniji?

Začela se je napovedana rekonstrukcija Ustavnega sodišča. Jeseni mandat nastopita nova sodnika, ki ju je pravkar izvolil Državni zbor. Mediji so ju najavljali in predstavljali zelo kičasto, v kontrastnih barvah. Starejši moški in mlajša ženska. Sodne izkušnje in mladostna zagnanost. Ena sama, za slovenske razmere povsem nenavadna harmonija. Zakaj? Ker je bil vendar dosežen politični kompromis: en desen in en levi kandidat.

15.07.2016
prof. dr. Matej Avbelj Kako naprej po Brexitu? Zgodilo se je tisto, kar se je pač zgodilo. Razlogi za Brexit so številni in prepleteni. Posvečene so jim bile, in jim bodo še, številne pomembne analize. Nič od tega ne bo v središču te kolumne. Ta se osredotoča na vprašanje, kako naprej po Brexitu. Spet ne v smislu tehničnih podrobnosti izstopa Britancev po 50. členu PEU in njihovega bodočega odnosa z Unijo, temveč v smislu strateške politične usmeritve Unije v prihodnjih letih. 01.07.2016
prof. dr. Matej Avbelj Totalna država totalno brez zaupanja svojih državljanov Ste tudi vi za to, da v ustavo zapišemo pravico do pitne vode? Za to da preženemo zle multinacionalke, da podržavimo, kar je še zasebnega in da vse koncesije za izkoriščanje vodnih virov čim prej ugasnemo in ravnanje z vodo v celoti prenesemo na izključno javne subjekte v obliki države v najširšem smislu? Odgovor je, seveda: poglejte vendar ankete, samoumeven. Če je v tej državi že vse državno, pa naj bo ja še voda! 17.06.2016
prof. dr. Matej Avbelj 25 let kasneje V tem mesecu bo preteklo četrt stoletja od nastanka slovenske države. Kaj se je v tem času zgodilo z nami v pravnem, ekonomskem, političnem in kulturnem smislu? Smo napredovali, nazadovali, ali morda stagniramo? Zakaj? In kako lahko to popravimo? 03.06.2016
prof. dr. Matej Avbelj Kaj pa, če se Brexit vendarle zgodi? V zadnjih tednih pred referendumom o usodi Velike Britanije v Evropski uniji v slednji vlada nenavadno mrtvilo. Kot da celotna Unija zadržuje dih, kaj se bo zgodilo. Dejstvo je, da si ne glede na izid referenduma nihče ne bo mogel zares oddahniti. Morda le Cameron. Zatečeno stanje EU je namreč nevzdržno in brez korenitih reform, z Veliko Britanijo ali pa brez nje, ne bo šlo. Poglejmo, kaj lahko pričakujemo, če se Brexit vendarle pripeti. 20.05.2016
prof. dr. Matej Avbelj Zloraba referenduma: med pravno državo in vladavino prava Pravna država in vladavina prava sta pojma, ki ju pogosto, sicer s kančkom zgodovinskega zavedanja, da prihajata iz različnih pravnih sistemov, slednjič vendarle izenačimo. Ne le pravni teoretiki, tudi sodišča vztrajajo, da je zgodovinska razlika med obema pojmoma postopoma zbledela, pravni sistemi so se zbližali, tako da sta pojma dandanes v bistvu identična. Ta trditev v veliki meri drži, a danes bomo namenoma vztrajali pri tistem, kar ju še vedno v temelju ločuje. 04.05.2016
prof. dr. Matej Avbelj Sistem demokratične neodgovornosti V prihodnjih dneh se nam ponovno obeta fantastična politična predstava za javnost. Ministrica za kulturo, ki ne izpolnjuje več političnih kriterijev obstoječe, menda izrecno kulturno naravnane vlade, ni sledila pozivu njenega predsednika, ki jo je pozval k odstopu, ampak bo svoj politični prav dokazovala, urbi et orbi, v parlamentu. Še enkrat več boste lahko spremljali praktične posledice unikatno slovenskega ustavnopravnega križanca med skupščinskim in kanclerskim sistemom delovanja vlade. 22.04.2016
prof. dr. Matej Avbelj Arbitrarnost na Vrhovnem sodišču? V začetku marca je Ustavno sodišče odločilo o ustavni pritožbi v zadevi Up-645/13. Šlo je za zadevo, v kateri je slovensko redno sodstvo, od prvostopenjskega do Vrhovnega sodišča, potrdilo priznanje izraelske sodne odločbe, s katero je bilo zelo uglednemu slovenskemu kirurgu naloženo plačilo astronomske odškodnine pacientu, ki je utrpel hude poškodbe zaradi neuspele operacije. Ker gre za izjemno pomembno odločbo Ustavnega sodišča, si zasluži nekaj naše pozornosti. 08.04.2016
prof. dr. Matej Avbelj Iz Pariza v Bruselj Ta teden smo bili ponovno prežeti s tragičnimi občutki, ki sem jih na teh straneh že opisoval v kolumni Nič. Po Parizu se nam je zgodil še Bruselj. Intenziteta terorističnih napadov na Evropsko unijo se torej stopnjuje. Nedolžnih žrtev z vsega sveta, ki jim ta barbarska ravnanja preprečijo pisanje njihovih življenjskih zgodb in ki v osami pustijo vse tiste, ki te zgodbe na najbolj čustven način delijo z žrtvami, je vedno več. Vprašanje, ki se nujno zastavlja, je: ali je tokratni val terorizma zgolj okrepitev, jačanje že poznanega, ali pa imamo opravka z novo kvaliteto teroristične grožnje, ki našo zahodno civilizacijo ogroža bolj kot kadarkoli prej? 25.03.2016
prof. dr. Matej Avbelj Voz pred konjem Nedavna odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-69/15, v kateri je zavrglo zahtevo vrhovne sodnice Barbare Zobec po ustavni presoji 115. člena ZKP, je naletela na oster odziv dr. Marka Novaka in še bolj dr. Jerneja Letnarja Černiča. Oba sta izrazila svoje veliko obžalovanje nad domnevno zamujeno priložnostjo Ustavnega sodišča. K njunima stališčema moram podati jasno odklonilno ločeno mnenje. 11.03.2016
prof. dr. Matej Avbelj Višegrad kot nova tragedija Srednje Evrope?

Pretekli teden so v zlati Pragi obeležili 25. obletnico Višegrajske skupine, ki povezuje Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko. Kot se za obletnico spodobi, je bilo izrečeno veliko pohval, nekaj je bilo tudi samohvale, za moj občutek pa je tisto ključno ostalo zamolčano. Višegrajska skupina ni bila še nikoli tako daleč od svojih ustanovnih vrednot, kot je danes.

26.02.2016
prof. dr. Matej Avbelj EU v pričakovanju pravih reform V teh dneh v Bruslju in prestolnicah držav članic EU pretresajo britanske predloge za reformo Evropske unije. Ti zadevajo štiri področja: ekonomsko upravljanje, konkurenčnost, migracije in suverenost. Nanje se je v imenu Evropskega sveta že odzval njegov predsednik Donald Tusk. Uniji se, po vsem videnem sodeč, obeta reforma, ki pa to v resnici (še) ni. 12.02.2016
prof. dr. Matej Avbelj Interes države Ko je leta 1861 v ZDA divjala državljanska vojna, se je  predsednik Abraham Lincoln nanjo odzval tudi z začasno zamrznitvijo pravice do sodnega varstva v primeru odvzema prostosti (habeas corpus). Potem ko je Vrhovno sodišče njegov ukrep označilo za neustavnega, je Lincoln izrekel naslednje zgodovinske besede: »Ali naj vsi zakoni, razen enega, ostanejo neizvršeni, oblast pa naj se razleti na koščke, da le ne bi bil kršen ta zakon [habeas corpus]?« Z drugimi besedami, interes države, ameriške zveze, je postavil pred ustavnost in zakonitost. 22.01.2016
prof. dr. Matej Avbelj Zaščita vladavine prava v EU Po Madžarski se je Evropski uniji zgodila še Poljska. Zadeva je tlela že kar nekaj časa. Sedanja poljska oblast se je že v svojem opozicijskem času navduševala nad Orbanovimi domislicami o ne-liberalni demokraciji, z veliko žlico je zajemala njegov nadvse zadržan odnos do Bruslja in komaj čakala, da na podoben način po volitvah vse možne institucije napolni s svojimi lojalnimi kadri. Medtem ko se pri Madžarski Unija ni zganila, pa se v primeru Poljske očitno obeta drugačen scenarij. 14.01.2016
prof. dr. Matej Avbelj Nov elan Kako težko se je izkopati izpod bremen, ki jih naloži staro leto! Pa čeprav človek v zadnjih prazničnih dneh povsem izklopi realnost, predvsem slovensko, se mora hočeš nočeš na Noviga lejta dan na novo začeti spopadati s starim. Naloga je vse prej kot lahka. Kajti starega je vsako leto več, nabralo se je od lani in še od let poprej. Novo pa je treba ustvariti, vsakič znova. Zato pa je potreben nov elan. 01.01.2016
prof. dr. Matej Avbelj Kdo je ugrabil slovensko državo? Slovenija kaže vse znake ugrabljene države. V teoriji je ta opredeljena kot pojav, kjer vladajoča struktura v navezavi z vplivnimi gospodarskimi centri na prikrit način, ki navzven ustvarja celo videz pravnosti, vse tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno ter ekonomski sistem kot celoto oblikuje in obvladuje tako, da delujejo pretežno ali izključno v prid nje in tistih, ki so ji lojalni. V taki državi ne vlada ljudstvo. V taki državi ni mogoče izvesti nikakršnih resnih reform. Taka država je zapisana tiraniji statusa quo. 18.12.2015
prof. dr. Matej Avbelj Za zavrnilni referendum Morda v nasprotju s pričakovanji, ki jih ustvarja njen naslov, ta kolumna ne bo namenjena podpori ali nepodpori konkretnega zavrnilnega referenduma, na katerega se bomo odpravili čez nekaj dni. Mnogo bolj kot poznavanje mojega osebnega stališča do konkretnega referenduma je pomembno pravilno razumevanje samega ustavnega instituta, ki ga ta referendum predstavlja. 04.12.2015
prof. dr. Matej Avbelj Nič Nedavni teroristični napad v Parizu je bil še dodatna kaplja pelina v čašo grenkobe Evropske unije. Spet je obveljala tista, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Potem ko smo že ugotovili, da je evropski liberalni projekt demokratične in pravne države pod hudim pritiskom in udarom treh kriz: ekonomske, politične in humanitarne, lahko danes dodam le še to, da smo praktično razoroženi. 20.11.2015
prof. dr. Matej Avbelj Nova ustava za Evropo Proces nastajanja ustave Evropske unije, ki se je odvijal pred natanko 10 leti, je v meni oblikoval supranacionalnega ustavnega skeptika. Tako v akademskih kot političnih vodah je namreč razvodenel v nominalni larpurlartizem, v katerem je od ustavnega procesa ostala samo še beseda. Še to so z Reformno pogodbo, podpisano v Lizboni, izbrisali iz evropskega besednjaka. 06.11.2015
prof. dr. Matej Avbelj Kaj pa zdaj? Vsaka kriza, znova in znova, pokaže pravi obraz Republike Slovenije. Naj gre za ekonomijo, žled ali humanitarni izziv, vse nas preseneti, vselej po istem vzorcu. Tudi tokrat je tako.  Kolaps vladanja; medsebojno politično obtoževanje; krepitev vzajemnih populističnih nestrpnežev: provincialnih zadrgnjencev in humanističnih utopistov. Teren pa prepuščen samemu sebi in kar se da dobri improvizaciji. O pravi meri ne duha ne sluha. 23.10.2015
prof. dr. Matej Avbelj Različni vatli za ocenjevanje sodstva Naslov tokratne kolumne sem si izposodil pri istoimenski okrogli mizi, ki bo potekala na letošnjih Dnevih pravnikov v Portorožu. Ker mi je udeležbo na okrogli mizi  preprečil, ne morebitni strah pred katerim od razpravljavcev, temveč fakultetni urnik, bom naslednjih nekaj vrstic izkoristil za predstavitev vsaj nekaterih misli, ki bi jih sicer razvil v Portorožu. Številne od njih so že stare in vsaj bralcem teh kolumn še preveč znane. 09.10.2015
prof. dr. Matej Avbelj Pravno spodbujena neodgovornost V Sloveniji pravna država trpi za kroničnim pomanjkanjem pripravljenosti za sprejemanje odgovornosti vodilnih (pravnih) institucionalnih akterjev za napake, za katere bi po splošno sprejetih standardih urejenih pravnih držav morali nositi bodisi subjektivno bodisi objektivno odgovornost. Paradoks te same po sebi nizke pravne (morda tudi siceršnje) kulture je ta, da tako ravnanje najmanj omogoča, če ne celo spodbuja slovenska veljavna pravna ureditev sama. 25.09.2015
prof. dr. Matej Avbelj Zastarana pravna država V Sloveniji obstajata v grobem dva diskurza v zvezi s stanjem vladavine prave. Eden je tisti, ki trdi, da je z našim pravosodjem vse v redu in da so določeni nenavadni primeri le izjeme, ki potrjujejo pravilo. Drugi pa je tisti, ki opozarja na groba, sistemska, strukturna odstopanja od tega, kar naj bi se od uveljavljene pravne in demokratične države pričakovalo. 11.09.2015
prof. dr. Matej Avbelj Pravne bizarnosti Letos je bilo poletje tako vroče, da se še kumarice niso hotele skisati. Namesto kislih kumaric v medijih, smo tisti, ki si niste že dokončno nataknili plašnic, začepili ušesa in glavo kar se da globoko potisnili v pesek, imeli le še kisle obraze. Kako tudi ne. 28.08.2015
prof. dr. Matej Avbelj Pravni pakt o nenapadanju Pred kratkim sem bil poučen, da med slovenskimi pravniki menda obstaja pakt. Pakt o nenapadanju. Ta pakt včasih prekrši kakšna knjiga, ki upoštevaje vse gabarite, zavest in stanje slovenske pravne stroke, predstavlja aberacijo, pomoto in poraja celo začudenje, kako je do njene izdaje sploh lahko prišlo. 14.08.2015
prof. dr. Matej Avbelj Mayday, mayday: meritokracija in država Slovensko zunanje ministrstvo je nasedlo v Savudrijski vali. Prisluškovani telefonski pogovor med neodvisnim in nepristranskim arbitrom in visoko uslužbenko nasedlega ministrstva je še enkrat več pokazal na dva ključna in vseprisotna problema Republike Slovenije: odsotnost meritokracije in državnosti. 24.07.2015
prof. dr. Matej Avbelj Grška logika Moje upanje se ni uresničilo. Grki so na referendumu o reformnem paketu upnikov, ki mu je pred tem že potekla veljava, glasovali proti. Pa to vendar ni več novica. Novica je ta, da so le nekaj dni kasneje privolili v nov, a strožji paket. Banke so še vedno zaprte. Cipras je razglasil zmago: preprečil je grexit in ekonomsko kataklizmo. In medtem ko je Siriza razcepljena, njen vodja vlada s pomočjo opozicije. Se lahko iz tega kaj naučimo? 17.07.2015
prof. dr. Matej Avbelj Grški eksodus

Pred dobrima dvema tednoma sem bil v Solunu. Vzdušje je bilo odlično. Center mesta bleščeč. Lokali polni. Že nekaj korakov stran se je sicer kazala povsem drugačna slika, ki pa obiskovalcu nikakor ni ponujala niti priložnosti za slutnjo, da se že zelo kmalu obeta nekaj silno temačnega. Bankrot. V zraku je morda visela neka napetost, celo stigma v očeh pretežno zahodno-evropejske družbe, da je Grčija postala nepopravljiv problem. A na to smo pozabili v istem hipu, ko smo na letališču sledili oznaki:  ?ξοδος.

03.07.2015
prof. dr. Matej Avbelj Dovolj je bilo Z dunajskega letališča v Bratislavo dnevno vozi več kot dvajset avtobusov. Z Dunaja v Budimpešto vas vlak pripelje v dveh urah in pol. Proti Salzburgu drvi z 200km na uro. V Sloveniji se vozimo, pa to niso moje besede, kot v džungelskih vagonih po tirih iz časov Marije Terezije. Podružnice multinacionalk nas zapuščajo, nekatere z izrecnimi besedami, da za Slovenijo ne želijo niti slišati več. Privlačni smo le še za Balkan in balkanske posle. 19.06.2015
prof. dr. Matej Avbelj Evropska unija in pravičnost Evropska unija je tipičen sistem upravljanja, ki se razvija od izziva do izziva, razrešujoč konkretne probleme, šele potem ko se pojavijo, s celovito teoretično refleksijo o optimalnih načinih reševanja za nazaj. Notranji in zunanji izzivi ohranjajo sistem živ, pri zunanjih opazovalcih, zlasti akademskih, pa ustvarjajo resničen vtis, da se na zadevnem raziskovalnem področju ves čas dogaja kaj novega. 04.06.2015
prof. dr. Matej Avbelj Ločena mnenja na Vrhovnem sodišču Pred dnevi sem v medijih zasledil, da utegne slovensko Ustavno sodišče v kratkem presojati ustavnost 115. člena Zakona o kazenskem postopku, ki nalaga, da je posvetovanje in glasovanje v sodnih senatih tajno. Iz tega tudi izhaja, da so v slovenskem rednem sodstvu, vključno z njegovim najvišjim sodiščem, ločena mnenja, pritrdilna ali odklonilna, prepovedana. Ali je taka ureditev prepričljiva? Ali je celo protiustavna? 22.05.2015
prof. dr. Matej Avbelj Kleine, aber nette Gesellschaft Kot že pred meseci, sem tudi tokrat ob najnovejšem razvoju dogodkov v zadevi Patria, večplastnost tega nadvse intrigantnega primera ponazoril tudi za mednarodno ustavnopravno javnost na Verfassungsblog, ki je eden najvplivnejših evropskih blogov. Med zanimivejšimi odzivi je bil tisti, v katerem mi je njegov avtor le na kratko pripomnil: »eine kleine, aber nette Gesellschaft.« Izjava se mi je najprej zdela le posrečena hudomušnost, a kmalu se je izkazalo, da se nevarno približa bistvu zadeve. 08.05.2015
prof. dr. Matej Avbelj Ustavno sodišče in Patria Ustavno sodišče je razveljavilo proces v zadevi Patria, in to v celoti. Slednje za seboj potegne ogromno število zelo zahtevnih vprašanj. Zlasti, kako naprej, potem ko je vse skupaj trajalo sramotno dolgo. Ko je pravosodje najprej zakrivilo, potem pa popravljalo tisto, kar naj bi bilo v pravni državi samoumevno, je namreč skorajda celo desetletje trpela demokracija, ekonomija, medijski in politični prostor pa sta razvila radikalnost in profanost na meji blaznega. Nikdar po letu 1991 v Sloveniji še ni bilo tako malo prostora za evropsko normalnost kot danes. 24.04.2015
prof. dr. Matej Avbelj Organizirana hipokrizija V teh dneh smo obeležili 25. obletnico prvih demokratičnih volitev. Kot vselej, se je zgodila proslava, in kot vselej so se je udeležili oni, ki po mnenju tistih, ki se je niso udeležili, tam nimajo kaj iskati. Zakaj? Ker enih ni bilo zraven takrat, ko se je delalo na stvari; še več bili so celo izrecno proti; danes pa so tam, kjer si torej pred 25 leti niso želeli biti. Kdo bi razumel? No, vsaj povabljeni na proslavo pa so bili vsi – pravi in nepravi, naši in njihovi. 10.04.2015
prof. dr. Matej Avbelj Demokracija v času evropske krize Tokratna kolumna se ne bo dotikala vprašanja krize demokracije, niti na splošno niti v EU, temveč si zastavlja vprašanje, kako sta ekonomska kriza v EU in zlasti odziv nanjo vplivala na stanje demokracije v tej supranacionalni skupnosti. Kot vemo, se EU sicer tradicionalno spopada z očitki o demokratičnem primanjkljaju. Ali ga je ekonomska kriza še poglobila? 27.03.2015
prof. dr. Matej Avbelj Sproščena Evropa Na napakah se učimo, a zgodovina se ponavlja. Ta logični, toda vseprisotni življenjski paradoks, spet dobiva domovinsko pravico v Evropski uniji. Čeprav je prav slednja iz bridkih izkušenj druge svetovne vojne potegnila moč za prelom s starim in zasuk v trajni mir, pa ji na področju reševanja ekonomske krize to ne gre tako dobro od rok. 13.03.2015
prof. dr. Matej Avbelj Lov na race in izločanje ustavnih sodnikov Si predstavljate, da lahko lov na race prerase v resen ustavnopravni problem? In to v ZDA – v državi z najdaljšo neprekinjeno ustavnopravno tradicijo? Tako se je primerilo leta 2004, ko se je sodnik Vrhovnega sodišča Antonin Scalia odločil, da bo sodeloval pri odločanju v primeru Cheney v U.S. District Court for the District of Columbia kljub svojemu tesnemu znanstvu s tedanjim podpredsednikom ZDA, s katerim sta za nameček, potem ko je bil primer že razpisan na Vrhovnem sodišču, skupaj odšla na lov na race. Ta je torej, v očeh mnogih, ne pa tudi v očeh sodnika Scalie, prerasel v izločitveni razlog. 27.02.2015
prof. dr. Matej Avbelj Ohranitev intelektualnega zdravja Ali je primerno na pravnem portalu, kot je ta, pisati kolumne, ki imajo vsaj na prvi pogled zelo malo opraviti s pravom? Kaj imajo s pravom, še posebej pozitivnim, opraviti razmišljanja, ki so tako zelo normativno podčrtana, da so mnogo bolj politična, etična, včasih tudi filozofska? Odgovor je preprost. 13.02.2015
prof. dr. Matej Avbelj Novo upanje Menda je v Evropi na pohodu novo upanje. V Grčiji se kliče Siriza. Z njeno zmago bo zdaj vse drugače. Konec bo neo-liberalnega izkoriščevalskega kapitalizma, na mesto katerega bo stopila nova levica. Prinesla bo minimalne plače za vsakogar v višini 1000€, najemnina bo 3€/m2 in delovna mesta bodo zagotovljena vsem. Pri tem ostaja le eno, resda obstransko vprašanje, kdo bo vse to plačal. 30.01.2015
prof. dr. Matej Avbelj Telefonsko pravo V teh dneh je na Fakulteti za državne in evropske študije gostoval poljski raziskovalec dr. Rafal Manko, ki preučuje obstoj t.i. Srednjeevropske pravne družine. Med drugim je nastopil tudi v okviru društva Evropska Slovenija, kjer je v okviru internega kolokvija delil svoje poljske in primerjalno-pravne izkušnje. Pri tem je beseda nanesla tudi na t.i. telefonsko pravo. 15.01.2015
prof. dr. Matej Avbelj Zadnja kolumna To je zadnja kolumna. Ne v absolutnem, temveč v dvojnem relativnem smislu. Je zadnja, ki je bila napisana še v letu 2014, pa čeprav jo beremo že v 2015. In je zadnja, ki se bo dotikala Slovenije v njeni javni dimenziji. Bilo je dovolj. 02.01.2015
prof. dr. Matej Avbelj O stolpu v Pisi Natanko pred tednom dni je Ustavno sodišče v zadevi Up-879/14-11 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo v zadevi Patria in izdalo začasno odredbo za zadržanje izvajanja obsodilne sodbe. Sklep Ustavnega sodišča je bil za vse tiste, ki že več let opozarjamo na očitne kršitve procesnega in materialnega kazenskega prava ter ustavnih garancij in človekovih pravic v tem procesu, pričakovan. Tako, torej v skladu s pričakovanji, pa so reagirali tudi tisti, ki so ta isti proces doslej aktivno ali pasivno branili v imenu, reci in piši, pravne države. 19.12.2014
prof. dr. Matej Avbelj Konec moraliziranja Zadnjič sem obljubil, da je z jamranjem konec. Da je nastopil čas za nizanje (od)rešitev slovenskih patologij. Pred vami je prvi skromen poizkus. V njem zagovarjam tezo, da je eden od poglavitnih korakov k okrevanju slovenske družbe prelom z moraliziranjem. 05.12.2014
prof. dr. Matej Avbelj To je možno – tudi pri nas! Navdih, popolnoma neposreden, za tokratno kolumno črpam iz pesmi Vlada Kreslina. Njen tekst, še enkrat več, potrjuje, da je bilo v Sloveniji vse že neštetokrat povedano, zapisano in celo zapeto. Pa vendar, se ne spremeni nič. Še več, v javno-diskurzivnem, političnem, demokratičnem in pravnem smislu tonemo še globlje. Pa zato ni treba več naštevati imen, ki so vse bolj odiozna, niti omenjati konkretnih dogodkov. Vse govori samo zase. 21.11.2014
prof. dr. Matej Avbelj Vrhovno sodišče in Patria Vrhovno sodišče je odločilo v zadevi Patria. Obrazložitev obsega 74 strani in od prve do zadnje vrstice pobija vse pritožbene razloge obrambe. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila tako zavrnjena. Kar sledi, je nekaj uvodnih razmišljanj o novi epizodi v tej zadevi. Podrobne analize še sledijo. 07.11.2014
prof. dr. Matej Avbelj V dobi naravnega prava V Sloveniji je nastopila doba naravnega prava. O tem pričajo tako politično kot pravno dogajanje, kakor tudi intervencije akademske stroke na obronkih obeh disciplin. Če to drži, boste rekli, se je Slovenija končno in dobesedno spremenila v raj na zemlji, saj je morala nanjo leči večna in univerzalna pravičnost, sama bit človečnosti, ki počiva v naravi prava. 24.10.2014
prof. dr. Matej Avbelj Kulturni šok v Bruslju V tem tednu se je vesoljna Slovenija v vsej svoji majhnosti naslajala nad predstavo slovenske kandidatke za podpredsednico Evropske komisije. Narod je kar tekmoval v zabavljanju. Mediji, ki so po neki notranji privzgojeni logiki nastalo stanje sprva še želeli opravičevati z zahtevnostjo postavljenih vprašanj, so se kmalu presedli na vlak, iz katerega so potem odmevale salve smeha. Nikdar bolj kot v tem trenutku je na mestu Gogoljev vzklik: komu se smejite, sebi se smejte! 10.10.2014
prof. dr. Matej Avbelj Socialistični pravni cement Po dobrih dveh desetletjih se je v Sloveniji, končno, razplamtela tudi razprava o bistvu pravne države: o pravosodju in še posebej o sodnikih. Ta razprava variira tako v svoji kakovosti, prepričljivosti, nivoju in koristnosti izplena. Pa vendarle je tu. In najmanj kar je, v demokraciji se je treba znati predvsem pogovarjati, vsaj občasno pa tudi kaj dogovoriti. To je v sistemih, ki so nazorsko nagnjeni k monizmu, psihološko pa k solipsizmu, sicer nadvse težko. A prav zato se je treba še toliko bolj truditi. 26.09.2014
prof. dr. Matej Avbelj Objektivna stvarnost »Analiza dejstev v konkretnem primeru omogoča sklepanje, da objektivna stvarnost ni v konfliktu s pravico obsojenega do nepristranskega sojenja.« Tudi s temi besedami je občna seja Vrhovnega sodišča zavrnila izločitev svojega predsednika iz odločanja v zadevi Patria (sklep su. 1394/2014, z dne 27.8. 2014). Bojazen obsojenega, da je predsednik Vrhovnega sodišča pristranski, tako objektivno ni bila upravičena. Ta bo, tako je bilo zaslediti v javnosti, sedaj celo predsedoval senatu, ki bo odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti. 12.09.2014
prof. dr. Matej Avbelj Usodna vseprisotnost Zahodnega Balkana Suverenost države je sestavljena iz dveh dimenzij: notranje in zunanje. Država je notranje suverena, če na svojem ozemlju in ljudmi izvaja učinkovito oblast. Zunanja suverenost države pa je odvisna od pripoznanja notranje suverenosti s strani drugih suverenih držav, ki tvorijo mednarodno skupnost. Zdi se, da je enako tudi z identiteto države. 29.08.2014
prof. dr. Matej Avbelj Počitniška kolumna Počitnice niso čas za resne teme. Počitnice so čas za kisle kumarice in bog ne daj za kislo vreme, ki nas je letošnje poletje že tako ali tako izdatno namočilo. Počitnice so, seveda, tudi čas za počitek. Za tiste, ki se imajo od česa odpočiti in za tiste, ki se znajo in zmorejo odpočiti. Torej odklopiti od vsakodnevnih profesionalnih peripetij. Teza te kolumne je, da je to še posebej težko za akademsko stroko. 14.08.2014
prof. dr. Matej Avbelj Mandat

Ne morem se načuditi, kako razširjena je v Sloveniji praksa postavljanja napačnih vprašanj. To so vprašanja, ki v danem kontekstu niso primarnega pomena, preprosto niso prava, ker ne morejo pripeljati do pravih odgovorov. Pravi odgovori pa so tisti, ki lahko odpravijo nek izoliran problem, ali pa, če so take narave, lahko prispevajo celo k izboljšanju določenih praks na nekem področju.

01.08.2014
prof. dr. Matej Avbelj Brezizhodni položaji 13.7. 2014 ni prinesel ničesar novega. Politične karte so se sicer premešale, ljudske večine so se postavile bolj za en kot za drugi narativ. In čeprav smo lahko prebrali, da so še tiste redke strokovne razprave o zadevi Patria menda na ravni bulvarskega tiska, z njimi ne velja prenehati. Še posebej zato ne, ker problemi izpred 13.7. 2014 niso nič manjši danes. Nasprotno, ker se o problemih ne želimo niti odkrito pogovarjati, kaj šele jih iskreno reševati, se ključni akterji in z njimi država Slovenija nahajajo v vse bolj brezizhodnih položajih. 18.07.2014
prof. dr. Matej Avbelj Demokracija po slovensko Potem ko je proces Patria v pravnem pomenu dokončno razpadel in ga zaradi kršitve minimalnega civilizacijskega načela nemo iudex since actore, flagrantnih kršitev človekovih pravic in nepoštenega postopka kot celote pravno ni več mogoče nadaljevati, si je treba zastaviti vprašanje o vplivu tega procesa na stanje demokracije v Sloveniji. 04.07.2014
prof. dr. Matej Avbelj Ozadje procesa Patria Potem ko je Ustavno sodišče presenetljivo in bržkone škandalozno, na vsak način pa popolnoma neprepričljivo, zavrglo ustavno pritožbo v zadevi Patria in vroči kostanj, beri osebno svobodo pritožnika ter poštenost volitev, potisnilo nazaj v roke rednih sodišč, se je proces začel dokončno razkrajati. Tisto, na kar sem opozarjal in pred čemer sem v svojih kolumnah (30.9.2011, 7.6.2013 in 9.5.2014) ob boku z le še redkimi pravnimi strokovnjaki javno svaril, se zdi, a zaenkrat le zdi, bo dokončno dobilo svoj zasluženi epilog. 20.06.2014
prof. dr. Matej Avbelj Domneva normalne države Epistemološki pristop h kateremukoli družbenemu pojavu je v veliki meri odvisen od naših domnev in normativnih pričakovanj v zvezi s tem družbenim pojavom. Mnogokrat je tisto, kar zaznavamo v zunanjem družbenem svetu, pogojeno s tem, kar želimo zaznavati. To je pomembno, ker identifikacija zaznanega vpliva tudi na izbiro sredstev, s katerimi bi želeli zaznano popraviti oz. izboljšati. To spoznanje lahko apliciramo tudi na socialni eksperiment po imenu Slovenija. 06.06.2014
prof. dr. Matej Avbelj Pravica biti pozabljen Tokratna kolumna je posvečena na novo oblikovani pravici biti pozabljen. Ta pravica nima nič opraviti s specifični slovenskimi razmerami, katerim sem posvetil večino prostora doslej. Te razmere bi bilo res najbolje pozabiti in se v prid lastnega zdravja preprosto pretvarjati, da jih ni. 23.05.2014
prof. dr. Matej Avbelj (Vodo)tesnost slovenske pravniške stroke O pravniškem cehu, torej tako-rekoč o svojih, je tvegano pisati. Še posebej v Sloveniji. Že davno mi je bilo položeno na srce, da je treba budno paziti na izrečene besede, da se komu ne zameriš, saj boš potem s temi istimi ljudmi še neštetokrat sedel za isto mizo. Že tedaj v študentskih letih se mi je tak apel k samocenzuri zdel nenavaden, po večletnih izkušnjah študija in življenja v tujini pa sem se utrdil v prepričanju, da je docela nesprejemljiv. Še več: je naravnost škodljiv. 09.05.2014
prof. dr. Matej Avbelj Mladopravniki za pravno državo V tem tednu je tudi uradno zaživela iniciativa Mladopravniki - za pravno državo. Gre za civilnodružbeni projekt, pri katerem sodelujejo predstavniki ELSA vseh treh slovenskih pravnih fakultet, predstavniki Akademskega društva Pravnik in društva Evropska Slovenija. Iztočnica Mladopravnikov je jasna: slovenska pravna država je v hudi krizi. Cilj pa je tudi znan: to stanje je treba popraviti. 25.04.2014
prof. dr. Matej Avbelj Dim neustavnosti Na ustavno sodišče je v preteklem tednu romal nov vroči kostanj. Predstavniki vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o arhivih so nanj naslovili pobudo za presojo ustavnosti odloka državnega zbora o razpisu referenduma, ki se ima zgoditi 4. maja 2014. Državni zbor je namreč zavrnil njihov predlog, da bi se referendumsko odločanje zgodilo na isti dan, na katerega so že razpisane volitve v evropski parlament. 11.04.2014
prof. dr. Matej Avbelj Oktroirana ustava

Nekaterim v tej državi, če že ne večini pa vsaj številnim najbolj vplivnim, prav gotovo pa naj bolj glasnim, se dogaja nezaslišana krivica. Kljub vse bolj jasno izpričanim hotenjem po nasprotnem živijo v post-jugoslovanskem sistemu v psevdo-demokratični slovenski državi, kjer sta sicer ključni oviri post- in demokracija, a največja krivica se dogaja na ravni temeljnega akta. Kako je mogoče, da smo si postavili ustavo, ki je niti ne poznamo, še manj razumemo in še toliko manj izvajamo?!

28.03.2014
prof. dr. Matej Avbelj KPK kot odraz slovenskega postmodernizma Stvari nikdar niso tako slabe, da ne bi mogle biti še slabše. Dna ni. Slovenska pravno-politična scena je primer postmoderne konstelacije par excellence. Zadnja groteska z imenovanjem senata KPK je le še ena od češenj na naši tranzicijski torti nesmisla. Je le še en dokaz več, kako zelo gredo stvari lahko narobe v kontekstu usodne odsotnosti Zahodne Slovenije. Poglejmo, kako in zakaj. 14.03.2014
prof. dr. Matej Avbelj Usodna odsotnost 'Zahodne' Slovenije

V dobi, ko se utapljamo v informacijah, ko besede kar dežujejo na nas z vseh koncev in ko jezik, zaradi inflacijske rabe besed, izgublja svoj pomen, ne doseže več svojih naslovnikov ali širše javnosti, se le še redkokdaj zgodi, da naletimo na stavek, ki pove vse. Tako zelo zadene bistvo nečesa, da nas v svoji preprostosti pusti osuple in hkrati odločno pokaže pot naprej. Tak stavek se je znašel na tvitu @BrdoFDS: »Slovenija ni imela 'Zahodne' Slovenije«.

28.02.2014
prof. dr. Matej Avbelj Javnofinančna politika na polju neustavnosti Slovenija je že vse od leta 2008 zavita v negativno in pogubno finančno spiralo. Medtem ko je naš javni dolg dobesedno eksplodiral in se še povečuje, se o tem govori kot o uspehu, izboljšanju javnofinančnega in mednarodnega položaja naše države, krepitvi njene suverenosti itd. O ekonomskem stanju bodo sicer najbolje sodili ekonomisti, tisto, kar me skrbi kot pravnika, pa je dejstvo, da se slovenska javnofinančna politika že več mesecev nahaja na polju neustavnosti. 14.02.2014
prof. dr. Matej Avbelj Izzivi zunanje politike Izzivov na področju zunanje politike nikdar ne manjka. Še zlasti ne, ko je država, na primer Slovenija, akter kar dveh zunanjih politik: lastne in zunanje politike EU. V tej kolumni bomo na kratko razmišljali o obeh.

31.01.2014
prof. dr. Matej Avbelj Sem kvizling ali svetovnonazorsko različen sodržavljan? Tisto, kar zaznamuje javni diskurz v normalnih državah, so jasno izražene besede, ki vsebujejo sporočilo, ki ga želi pisec ali govorec spoštljivo posredovati javnosti. Nasprotno pri nas obstaja dvoje: brezskrupulozno zmerjanje ali pa brezpomensko leporečenje, ki deluje kot fasada za vsakovrstno neiskrenost in prepogoste (ne)posredno slabe namene. Če temu že ni mogoče narediti konca, pa je treba te prakse vsaj osvetliti s tisto lučjo, ki si jo zaslužijo. 17.01.2014
prof. dr. Matej Avbelj Dan po dnevu ustavnosti Sprožilec tokratne kolumne je nagovor predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mozetiča, v katerem je skorajda resignirano ugotovil, da je 23. december dan ustavnosti, ki ga obeležuje le (še) Ustavno sodišče. Vsem ostalim institucijam, tako velja pritegniti gospodu predsedniku, je za Ustavo vsaj na simbolni ravni očitno malo mar. 03.01.2014
prof. dr. Matej Avbelj Slabše bo, a po starem Pred dnevi, zdi se, da je šlo to že kar malo v pozabo, se je končno razkrila vsebina težko pričakovane novice o obsegu slovenske bančne luknje. Bolje rečeno o teži mlinskega kamna, ki ga obstoječe elite obešajo na vrat mlajšim generacijam. Osupel sem spremljal, kako so z vseh strani političnega spektra rezultat ocenili kot pričakovan, predsednica vlade pa je celo razglasila zmago. Na ta dan ji je končno uspelo dokazati, da trojke v Slovenijo ne bo. 20.12.2013
prof. dr. Matej Avbelj Izzivi skorajšnjih volitev v Evropski parlament V maju 2014 bodo potekale nove volitve v Evropski parlament. V Sloveniji ta dogodek tradicionalno, in hkrati presenetljivo, žanje malo zanimanja. Čeprav je naša država veljala za enega največjih EU-navdušencev, kar je bilo nenazadnje izkazano tudi na referendumu o vstopu v EU, pa je volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament pri nas med najnižjimi. Ali bo tokrat drugače? 06.12.2013
prof. dr. Matej Avbelj Resolucija, ki ni rešitev Pretekli teden je v Sloveniji kot strela z jasnega vsekala resolucija Evropske ljudske stranke (EPP) o stanju v naši državi. Ta je, kot je znano, naletela na splošno zgražanje. Od nje so ogradile, razumljivo, nasprotne politične skupine, nanjo pa so se, bolj presenetljivo, čutili dolžni odzvati v vrhu Ministrstva za pravosodje, na Vrhovnem sodišču in Vrhovnem tožilstvu, v bran državi (sic!) pa so se postavili celo vodilni mediji. 22.11.2013
prof. dr. Matej Avbelj Slovenija v Evropi, Evropa v Sloveniji V dneh in tednih, ko se nam pred očmi odvija razkroj še zadnjih ostalin normalnosti v slovenski javni sferi in ko, hkrati, postaja vse manj jasno, ali bo ta proces nenormalizacije, kdaj dosegel svoje dno, tako da se bomo končno ozavedli in krenili v pravo smer Evropske Slovenije, je zastavljanje vprašanj o evropski perspektivi Slovenije, to je Slovenije v Evropi, prava mala znanstvena fantastika. 08.11.2013
prof. dr. Matej Avbelj Trojka kot instrument regresije V prejšnji kolumni sem preizkušal tezo o trojki kot katalizatorju demokracije. Tokrat, namenoma, to tezo postavljam pod vprašaj in predlagam novo: trojka je lahko tudi vzvod ohranjanja patološkega statusa quo. Še več, morda je lahko tudi instrument regresije. 25.10.2013
prof. dr. Matej Avbelj Trojka kot katalizator demokracije V tej kolumni pod vprašaj postavljam konvencionalno prepričanje, da pogojevanje ob finančni pomoči, za katero zaprosi država članica E(M)U, potem ko ne more več poravnavati svojih obveznosti, pomeni tudi neke vrste udarec demokraciji te države. Kaj pa če velja nasprotno, da je trojka – kot eden od možnih načinov finančnega reševanja države – pravzaprav katalizator demokracije? 11.10.2013
prof. dr. Matej Avbelj Svoboda izražanja in normalna država

Pred kratkim sem v Pravni praksi objavil prispevek, z naslovom Obsojeni Božiček. V njem polemično grajam Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15366/2011 v zadevi Furlan v. Janković, kjer je bil prvi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje razžalitve drugega po 2. in 1. odstavku 158. člena KZ-1. Inkriminirane besede so bile »Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu

27.09.2013
prof. dr. Matej Avbelj Otroci so naše največje bogastvo Pa so res? Sodeč po slovenskem in mednarodnem pozitivnem pravu to drži. Vsi ti predpisi nam namreč kot vrhovno vodilo ravnanja z otroki nalagajo zasledovanje njihove največje koristi. A v praksi, celo v najbolj intimnih okoljih, ki bi morala biti za otroke najtoplejša, torej v družini, ne ravnamo tako. Včasih pa se od tega standarda še bolj oddaljujemo na državni in lokalni ravni. 13.09.2013
prof. dr. Matej Avbelj Zgodovinska lepota spranih možganov V slovenski javni sferi moramo prenašati marsikaj. Z vsako preteklo minuto se njeni deležniki delajo bolj norca iz nas. Standardi normalnosti so že zdavnaj odpadli. Vse je mogoče relativizirati, rekoč, da so enako narobe postopali tudi drugi, kar sugerira nič drugega kot to, da narobe postaja prav. V tem nepopisno nesrečnem kontekstu je težko ohranjati sam občutek za zdravo pamet, kaj šele za kaj več. Očitno pa je odpadel tudi vsak občutek za (vsaj) teoretično prepričljivost in utemeljenost javnih izjav. 30.08.2013
prof. dr. Matej Avbelj Javni razpisi po slovensko Težko, včasih pa tudi nespodobno, je generalizirati o nekem pojavu zgolj na temelju lastnih izkušenj. Zato tega v tej kolumni ne počnem. Njen namen pa je jasen: opozoriti na najmanj nesprejemljivo prakso nekega slovenskega ministrstva, spreminjajoče se strukture in sestave, ki denar iz evropskih sredstev deli prek javnih razpisov na način, ki ni vreden tega imena. 16.08.2013
prof. dr. Matej Avbelj Kadijeva saga

Predstavljate si, da vam nekega dne zamrznejo vse vaše premoženje in da ta dan traja 12 let. Še bolje bi bilo zapisati, da se vaše premoženje zamrzne. Samo. Ker ne veste, da se je to sploh zgodilo, zakaj se je zgodilo in vsaj nekaj let se zdi, da nimate na voljo niti pravnega foruma, na katerem bi lahko branili svoje temeljne človekove pravica. Zares, tudi to se dogaja. In to v Evropski uniji.

02.08.2013
prof. dr. Matej Avbelj Sram izza skladiščnega vozička Ali bi bila obstoječa slovenska realnost lahko drugačna? Ali bi se ekonomski krizi lahko izognili? Ali bi se krizi pravne države lahko izognili? Kaj bi bilo za to treba storiti? Ali je za nas še odprto kakšno časovno okno priložnosti? Ali pa je trd udarec v tla neizogiben? Težka vprašanja za ta dopustniški čas. 19.07.2013
prof. dr. Matej Avbelj Dileme (evropskega) državljana med Münchnom in Ljubljano V preteklih desetih dneh se je v Sloveniji spet pisala zgodovina. Kar se da simbolično smo obeležili svojo samostojnost in neodvisnost, med tnalom oče naša in nakovalom rdeče zvezde. Prav tako smo izvedeli, da najvišji predstavniki naše države vendarle niso plagiatorji, ampak »le« malomarni pisci magisterijev. K temu bi lahko dodali še kakšno milijardo davkoplačevalskih evrov v to ali ono luknjo ter obupane klice civilne družbe k pravičnosti na eni strani in javne čestitke za izpričani pogum tem ali onim sodnicam s strani pravosodja samega. Dobro blago naj bi se sicer hvalilo samo ... 05.07.2013
prof. dr. Matej Avbelj Javni razum na poti do Evropske Slovenije Pred dnevi smo v okviru iniciative za Evropsko Slovenijo na Ustavnem sodišču organizirali znanstveni simpozij na temo Evropska Slovenija in ustavno sodstvo. Šestim mladopravnikom, ki so v svojih prispevkih izpostavili ustavne odločbe, ki po njihovem mnenju tvorijo hrbtenico Evropske Slovenije, je med drugimi prisluhnila tudi večina ustavnih sodnikov. 21.06.2013
prof. dr. Matej Avbelj Proces V tem tednu je bila izdana obsodilna sodba v zadevi Patria. Ko to pišem, nimam pred seboj ne izreka ne obrazložitve sodbe. V medijih je bil dostopen le znameniti obtožni predlog, za katerega sem večkrat, tudi v eni od svojih kolumn,[1]poudaril, da kot tak ne bi smel postati del (ustaljene) prakse. 07.06.2013
prof. dr. Matej Avbelj Namesto kolumne o veliki farsi

Je že tako, da je pisanje kolumn tudi priročen način za sproščanje notranjih (intelektualnih) napetosti, ki jih piscu povzroča opazovanje zunanjega sveta. Kolumne so zato po svoji naravi običajno kritične. Vsaj moje. Vendar pa je, ko stvari postanejo že tako neznosne, da je zanje še beseda farsa premila, in ko je to jasno malodane vsem, razen tistim, ki so k temu v prvi vrsti poklicani, treba svojo pozornost usmeriti tudi drugam.

24.05.2013
prof. dr. Matej Avbelj Čas je za Evropsko Slovenijo Decembra 2011 je dozorela ideja, da Slovenija potrebuje prispevke za nov nacionalni program. Bilo je očitno, da morajo te prispevke napisati tisti, ki jih v Sloveniji čaka še pretežni del prihodnosti. To pa so in smo mladi. Mladi smo tisti, ki bomo v tej državi nosili vse breme prihodnosti. Pa vendar se naš glas v slovenski družbi praktično ne sliši. 10.05.2013
prof. dr. Matej Avbelj Letališča, letala in letalski prevozniki Ta kolumna nadaljuje niz razmišljanja, ki razodeva hrepenenje po Sloveniji kot normalni državi. Zgodba, ki jo pripovedujem, je pravzaprav ves čas enaka. Drugačni so le poudarki in pa metafore. Tokrat bomo o normalni državi razmišljali skozi prizmo letalskih pojmov. Čas je, kot boste najbrž soglašali, nadvse primeren, letalske metafore, kot vas želim prepričati, pa nadvse uporabne. 26.04.2013
prof. dr. Matej Avbelj Slovanija in generacijski prelom Kdor spremlja tuje medijsko dogajanje, doma se še vedno ukvarjamo z »bolj pomembnimi temami«, je lahko ugotovil, da gre tokrat zares. Očitno je, da je odbila tudi naša ura. Solipsistični balon, v katerem je vase zavarovana avtarkična slovenska politična skupnost gojila prepričanje, da je najboljša, da je vsestranska zgodba o uspehu, je predrt. Prišel je čas, ko se bomo morali, hočeš nočeš, soočiti z realnostjo. In to bo hudo. 12.04.2013
prof. dr. Matej Avbelj Ko umanjkajo vse predpostavke Stopnja umanjkanja predpostavk za obstoj demokracije v slovenskem polju javnega je tako frapantna, da se človeku včasih zazdi, da opozarjanje nanjo z vidika racionalnosti sploh nima nikakršnega smisla več. Odziv na anomalije torej raste le še iz čistega (na)gona, da pravzaprav iracionalno, iz obupa, opozarjamo na minimalne predpostavke tistega, kar naj bi bilo prav. 29.03.2013
prof. dr. Matej Avbelj Javna intelektualna svoboda Ko zadeve na polju javnega dobijo svoj spin, jih je res težko zaustaviti. Sploh če vrtenje poganjajo izrazito negativne vibracije. Polje javnega kot akumulacija najrazličnejših interesov, znanja in neznanja, premišljenih in nepremišljenih ali nedomišljenih korakov je po naravi stvari podvrženo ekspresiji patoloških stanj. Nabito z razlikami in konflikti, se kaže kot nekoherentno, necelovito in že zato umanjkano popolnosti. 15.03.2013
prof. dr. Matej Avbelj Italija, Slovenija in Bella Ciao Slovenci in Italijani, pa če si to priznamo ali ne, pogosto pa se tega sploh ne zavedamo, imamo marsikaj skupnega. Pa naj si bo to temperament – vsaj na Primorskem; zgodovina – v dobrem in slabem; regionalne identitete, vključujoč kuhinjo, običaje in navade; pa številne jezikovne prvine, med njimi psovke, ki smo si jih Slovenci kdo ve kdaj na veliko izposodili od Italijanov. V zadnjih dneh pa vse kaže, da mrgoli tudi podobnosti na političnem prizorišču. 01.03.2013
prof. dr. Matej Avbelj Šestdeset let Sodišča EU Pred kratkim mi je pod roke prišla knjiga, ki jo je Sodišče Evropske unije izdalo ob svoji šestdesetletnici. Knjiga združuje številna odmevna imena evropskega prava. Med njimi aktualne in bivše člane Sodišča ter druge pomembne supranacionalne in nacionalne pravne strokovnjake s področja evropskega prava. 15.02.2013
prof. dr. Matej Avbelj Turbulentni časi

Naši časi so turbulentni. Na eni strani smo paradoksalno na globalni periferiji. Za Evropsko unijo se v globalnem smislu zanimajo le še redki. Še najbolj tisti, ki skačejo po mrtvem telesu takozvanega imperialističnega zahoda. Slovenija še mrtvec več ni. Smo le še ostanki strohnjenca, zamotanega v provincialne zgodbe, ki se zdijo velikanske. A niso vredne več izgubljanja besed.

01.02.2013
prof. dr. Matej Avbelj Eksil Na tem svetu je pravzaprav več svetov. Človek si sploh težko predstavlja, da jih je lahko toliko. Pa jih je, še več. In tu nimam v mislih klišejske ugotovitve, da je vsak človek svet zase. Tudi to drži. Govorim o svetovih, ki so materializirani in ne le v glavah ljudi. So iz mesa in krvi. Še bolj pa iz betona. Nezlomljivega. 18.01.2013
prof. dr. Matej Avbelj Pogled naprej Za prvo kolumno novega leta se spodobi, da je v njej čim manj žolča. Če je staro leto prignalo strasti do kraja, se morajo te vsaj v prvih dneh novega leta nekoliko pomiriti. Bolj kot kritično pero je tokrat torej na mestu optimističen pogled naprej. Kako bi lahko dobro izkoristili leto 2013, ki se nam odpira na dlani? 04.01.2013
prof. dr. Matej Avbelj Zgoščeni čas starega (leta) V zgoščenem času starega leta, ko se december izteka in ko skušamo v zadnjem trenutku opraviti vse tisto, kar nam je ostalo, se dogodki vrtijo še z večjo naglico kot sicer. Vlada pa tudi nervoza. Toda v takem času, prav priročno, čeprav nepričakovano, končno vrejo na dan prava vprašanja. Tudi na področju prava in pravnikov na Slovenskem. 21.12.2012
prof. dr. Matej Avbelj Zmeda Družbene pojave zadnjih tednov, mesecev, morda že let zaznamujejo kompleksnost, protislovnost in vsaj navidezna medsebojna nepovezanost. Obenem se družbeni dogodki odvijajo vse hitreje, na način, ki mu le stežka sledimo. Rezultat je zmeda. Ocenjujem, da je prav ona tista, ki specifično zaznamuje dandanašnji post-moderni čas. 07.12.2012
prof. dr. Matej Avbelj V čigavem imenu? V konceptualni komediji zmešnjav, ki ob vsesplošni izgubi občutka za realnost te dni preveva Slovenijo, je človek še pripravljen zamahniti z roko, rekoč: saj bo. To je trenutek neke generacije, ki se bo težko soočila s transformacijo sveta, ki ga je bila navajena uživati doslej. Tisto, kar prihaja za njo, torej generacijski premik, obeta svetlejšo prihodnost te države. Vse bolj se mi zdi, da pa je tudi to le utvara. 23.11.2012
prof. dr. Matej Avbelj Trenutek za premislek Če kdaj, so zadnji tedni, pravzaprav dnevi, nadvse primerni za to, da bi nekatere pojave v ključnih ustavnih institucijah slovenske države lahko opisali z besedami: farsa, diletantizem, komedija in tragedija hkrati, torej groteska. Te besede bi delovale kot ventil, kot sredstvo za sprostitev frustracij, ki se zaradi peripetij javnega življenja nabirajo v tistih, ki še nismo povsem otopeli. 09.11.2012
prof. dr. Matej Avbelj Dilema slovenske demokracije Dilem, povezanih z delovanjem demokracije v Sloveniji, je veliko. Tokrat se bom osredotočil na eno samo: vpliv korporativističnih skupin na potek običajnega demokratičnega postopka. Moja teza je, da je zaradi specifičnih slovenskih zgodovinskih izkušenj sistem splošnega političnega predstavništva večkrat preveč podrejen interesnemu predstavništvu, kar slovensko demokracijo v praksi uvršča med korporativistične in ne reprezentativne. 26.10.2012
prof. dr. Matej Avbelj Največja laž? Pred nekaj tedni je Evropska komisija za učinkovitost pravosodja, ki deluje v okviru Sveta Evrope, objavila poročilo o učinkovitosti in kakovosti evropskega pravosodja.[1] Poročilo vsebuje izčrpen primerjalnopravni prikaz delovanja pravosodja v državah Sveta Evrope, s skrbno obdelanimi in nazorno predstavljenimi statističnimi podatki, zbranimi v letu 2010. Čeprav je, pregovorno, statistika največja laž, si poglejmo, kaj nam lahko pove o slovenskem pravosodju, zlasti o sodstvu v primerjalni perspektivi. 12.10.2012
prof. dr. Matej Avbelj Destrukcija socialne države V zadnjem času slovenski javni prostor napolnjujejo teze, če že ne kar ugotovitve, da smo priča destrukciji socialne države. Obstoječa politična večina naj bi se zavestno odločila uničiti vse tisto, kar je Slovenijo konstituiralo kot pravično družbo. O motivih za to sicer ni soglasja, poudarja pa se, da je prevladujoči namen v predrugačenju obstoječih družbenih in ekonomskih razmerij v smeri, ki bo bolj ustrezala našim oz. njihovim. 28.09.2012
prof. dr. Matej Avbelj Zelena luč za nemško ratifikacijo ESM 12. september je bil dan, ki so ga z nestrpnostjo pričakovali tako vodilni evropski politiki kot globalni finančni trgi. Na trnih so bili tudi nemški volivci, ki so si po poročanju medijev večinsko želeli negativen odgovor. Toda nemško Zvezno ustavno sodišče je razveselilo prve in razočaralo druge. Odločilo je, da ni ovir za ratifikacijo pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). 14.09.2012
prof. dr. Matej Avbelj Družbena odgovornost V zadnjem desetletju smo v akademskih razpravah priča pravemu razmahu debat na temo družbene odgovornosti. Te so danes postale že običajni del širšega javnega diskurza in s tem del konvencionalnega prepričanja, da je družbena odgovornost nek cilj, ki ga moramo zasledovati. Toda, kaj družbena odgovornost sploh je? 31.08.2012
prof. dr. Matej Avbelj Kakšna družba smo?

To je vprašanje, ki bi si ga moral v tej državi postaviti prav vsakdo, ki mu je mar ne le zase, temveč tudi za sfero javnega, za širšo politično skupnost. Za tisto, čemur s pozicije ustavnega prava rečemo skupno dobro. Zares, kakšna družba pravzaprav smo? Zakaj je to pomembno in kako naj na tako zastavljeno vprašanje sploh odgovorimo?

17.08.2012
prof. dr. Matej Avbelj Med srednjim vekom in zavezo javnemu V teh poletnih dneh, ki se jih zaradi počitniškega razpoloženja držijo prav nezaslužene oznake iz živalskega in ozimniškega besednjaka, je odjeknila novica, da so na Hrvaškem objavili seznam največjih davčnih neplačnikov. Temu naj bi v kratkem sledila učinkovita akcija izterjave neplačanih davkov. Razlog za to se zdi več kot utemeljen. Po poročanju medijev naj bi neplačniki hrvaški državi dolgovali več kot 4 milijarde evrov. 03.08.2012
prof. dr. Matej Avbelj Iztirjena Slovenija Za slovensko javno stvarnost, torej republiko, se je zdelo, da ne more pasti nižje, kot smo.  Motil sem se. Lahko gremo še globlje, saj dna ni. Prav v zadnjem tednu, dveh, smo uspeli lestvico javnega razuma pomakniti še pedenj nižje. Rezultat je iztirjena Slovenija, ustvarjena s strani iztirjenih ljudi, ki smo jim to dopustili in jim še dopuščamo. S tem krivdo, in značaj iztirjenosti,  da ne bo pomote, nosimo vsi. 20.07.2012
prof. dr. Matej Avbelj Razvoj Unije kot drugorazredna tema V Bruslju so spet sejali. Tokrat so presenetili celo mednarodne finančne regulatorje tipa Fitch, kjer so z navdušenjem sprejeli rezultat pravkar minulega evropskega vrha, saj so po svojih besedah od njega pričakovali bore malo ali skorajda nič. Mala pričakovanja tako včasih obrodijo velike sadove. 06.07.2012
prof. dr. Matej Avbelj Kriza in ustavno pravo V krizi se razgalijo tudi domnevno bolj eksaktne družboslovne znanosti. Ekonomisti, ki se radi ponašajo s svojo matematično podstatjo, se prepirajo o rešitvah iz krize, v celoti izhajajoč iz svojih vrednostnih izhodišč. Izkaže se, da so številke v funkciji subjekta in ne obratno. To že vemo. Kaj pa lahko o tem poreče ustavno pravo? 22.06.2012
prof. dr. Matej Avbelj Politizacija Evropske unije Če bi ponovno napisal, da je kriza lahko tudi priložnost, bi se najmanj ponavljal. Gre že za obrabljeno floskulo, ki se največkrat začne pri prvi črki povedi in konča pri piki. Je torej sama sebi v  namen, če je ne napolnimo z neko vsebino. Zato kar konkretno, v nadaljevanju zagovarjam tezo, da je obstoječa kriza EU slednji prinesla dolgo in težko pričakovano politizacijo. 08.06.2012
prof. dr. Matej Avbelj Teza o treh temeljnih vzrokih za krizo slovenske države Včasih, ko ga razjedajo težka vprašanja in dileme, človek ne ve več, ali se ponavlja, ali pa doživlja miselni déjà vu. Vse se mu zdi že slišano, že napisano, že videno; pa vendar še tako nedorečeno in obenem tisto, kar ga razjeda, ostaja tam, kjer je bilo poprej in se še poglablja. Tako je tudi s krizo slovenske države. Ker ji ni videti konca, tu ponujam svojo nekoliko izpiljeno tezo o njenih temeljnih vzrokih. 25.05.2012
prof. dr. Matej Avbelj Slovenski visokošolski prostor Družbene krize, še posebej ta, ki jo živimo zadnja leta, so skrb zbujajoče in breme za posameznika in skupnost. Toda v nekem pogledu so tudi privilegij. So zgodovinska izkušnja in priložnost za samorefleksijo in očiščenje. S tem pa podlaga za vzpostavitev boljših temeljev bodočnosti. Te nujno potrebuje tudi slovenski visokošolski prostor. 11.05.2012
prof. dr. Matej Avbelj Padec Evrope Naslov tokratne kolumne sem si izposodil od Matjaža Zupančiča, režiserja istoimenske predstave, ki si jo je bilo v zadnjih tednih mogoče ogledati v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Predstava na boleč način zareže v zavest gledalca, ki se hočeš nočeš zave vsaj krhkosti, če druge bolj negativne pridevnike pustimo ob strani, obstoječe evropske strukture. 27.04.2012
prof. dr. Matej Avbelj Zlato pravilo Ravnaj z drugim, kot si želiš, da bi ta ravnal s teboj. Ali, ne stori drugemu tistega, česar si ne želiš, da bi ta storil tebi. To sta dve izpeljavi temeljnega etičnega načela, znanega pod imenom zlato pravilo. Dandanes v javni sferi pod pojmom zlato pravilo razumemo, vsaj na prvi pogled, nekaj povsem drugega: uravnoteženost javnih financ. Kaj hočemo, časi se pač spreminjajo. 13.04.2012
prof. dr. Matej Avbelj O neodpravljivih in nepopravljivih razlikah Za nami je referendumsko glasovanje o družinskem zakoniku. Rezultat je znan. Prav tako pa je znano, kako je, najprej do zakonika, kasneje pa še do referenduma, sploh prišlo. V epilogu te zgodbe bi lahko opozorili na marsikatero podrobnost, ki nam kot politični skupnosti ne more biti v ponos. Pa se bomo tokrat raje dotaknili bolj pomembnega vprašanja. 30.03.2012
prof. dr. Matej Avbelj Pozabite to Evropsko unijo Tako prostodušno in neposredno je govoril Joschka Fischer v svojem intervjuju za die Zeit preteklega novembra. To je bilo na vrhuncu pogajanj o možnih rešitvah evrske krize, ki so se slednjič zreducirale na idejo fiskalnega pakta. Temu je ostro nasprotovala Velika Britanija, kasneje pa se ji je, sicer iz drugih razlogov, pridružila še Češka. Obe državi v preteklem tednu pakta nista podpisali, kar je ponovno dalo zagon razpravam o Evropi več hitrosti. 16.03.2012
prof. dr. Matej Avbelj O ultra vires sodbi Sodišča Evropske unije Po polomu Ustave za Evropo je pravno zanimanje za EU naglo upadlo. Pravne razprave, ki so pred tem dolga leta dajale ritem evropski integraciji, so poniknile v ozadje, v ospredje pa je ponovno stopila njena ekonomska plat. Čeprav bo ekonomija v luči evrske krize, pa tudi sicer, še naprej obdržala primat v javnem diskurzu EU, pa se vendarle lahko zgodi, da bodo tega nekoliko omajali odzivi na nedavno odločitev češkega ustavnega sodišča. 02.03.2012
prof. dr. Matej Avbelj Grčija brez evra – EU pred izgubo smisla? Dinamika dogajanj v EU postaja vse bolj intenzivna. Finančna kriza je zarezala globoko in se premika še globlje. Najtežje je za države, ki se z ekonomsko resnico niso zmogle soočiti poprej, niti danes. Med njimi prednjači Grčija. Kot poročajo mediji, se v EU krepi prepričanje, da Grčiji ni več mesta v evro-skupini. 17.02.2012
prof. dr. Matej Avbelj Krize, utvare in moč dejanskosti Govorjenje o krizah je postalo že klišejsko. Kamorkoli in h komurkoli obrnemo svoje uho, naletimo na krizo: ekonomsko, moralno, vrednostno, družbeno, pravno, pač krizo vse kriz. Ta inflacija besed o krizi izvira v in je posledica psiholoških mehanizmov samoobrambe. Če je kriza povsod, potem je to že stanje normalnega. Kar je normalno, običajno, pa ni vzrok za skrb. 03.02.2012
prof. dr. Matej Avbelj Slovenski družbeni laboratorij Živeti v mladi državi, s še ne docela oblikovano (ustavno)pravno in politično prakso, je poseben privilegij. Vsi skupaj smo namreč del, ne družbenega eksperimenta, to se sliši preveč radikalno, prav gotovo pa družbenega laboratorija. Pravila dela in raziskovanja v tem laboratoriju še niso povsem izpiljena, zato glede njih včasih vlada precejšnja zmeda, celo zmešnjava. 20.01.2012
prof. dr. Matej Avbelj Državna vrednotenja V naravi kolumn je, da so kritične, ne kritizerske, ali pa da vsaj sprožajo zanimiva oz. žgoča vprašanja. Teh je v naši družbeni danosti precej, le pravilno jih je treba identificirati. To pa zato, ker vsa vprašanja ne vodijo do dobrih, beri uporabnih, odgovorov. Kot pravimo v akademskih krogih, ključno je postaviti pravo vprašanje. Odgovor, ki ni nikdar enoznačen, potem pride sam po sebi. 06.01.2012
prof. dr. Matej Avbelj Naša ustava Živimo v času, ki ga zaznamujejo konstantne krize, na katere trčimo na vsakem koraku. Krize so vseh vrst: ekonomske, pravne, politične, vrednostne, slednjič vseobsežno človeške. (Pre)obremenjenost s krizami nas sili, da se osredotočamo na dejstva. Na faktološki svet, ki nas davi in prisiljuje v pragmatično reševanje »problemov« korak za korakom. V takih časih kot da ni prostora za velike zgodbe in normativne meta-okvire. 23.12.2011
prof. dr. Matej Avbelj Povolilni molk Na Slovenskem ogromno pozornosti posvečamo predvolilnemu molku. Tega za določene akterje, zlasti verske skupnosti, razširimo kar na celoten predvolilni čas, sklicujoč se, ustavnopravno povsem neutemeljeno, da ne bo pomote, na ločitev cerkve od države. Še bolj pa cenimo povolilni molk. Zlasti med pravniki. 09.12.2011
prof. dr. Matej Avbelj Predsednikova dilema V vročici predvolilne kampanje je v javni diskurz naplavilo tudi, po prepričanju nekaterih, zapleteno ustavnopravno vprašanje, ali je predsednik republike dolžan predlagati za mandatarja kandidata tiste politične stranke, ki na volitvah dobi večino glasov; ali pa lahko, nasprotno, predlaga tudi koga drugega po svoji izbiri? Če je predsednik v dilemi, je prav, da mu jo pomagamo razrešiti. 25.11.2011
prof. dr. Matej Avbelj Javni diskurz kot stanje iracionalnega Če je v Sloveniji kaj v resnici na psu, je to brez dvoma javni diskurz. Torej javni narativ – javna vest in zavest o slovenski družbi, ki se napaja iz analiz in izjav vodilnih opinion-makerjev. Tu smo že davno vstopili v stanje iracionalnega in nič ne kaže, da se bomo kaj kmalu izvili iz njega. Prej nasprotno. 11.11.2011
prof. dr. Matej Avbelj Inflacija katalogov človekovih pravic v EU Evropska unija je tik pred pristopom k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic (EKČP). Okvirni osnutek sporazuma o pristopu je pripravljen že dalj časa, s čimer je zadoščeno zahtevi Lizbonske pogodbe, ki Uniji nalaga, da pristopi k EKČP. Toda, ali je to res potrebno? 28.10.2011
prof. dr. Matej Avbelj Koncentrični krogi prava Pravniki smo bili dolgo navajeni enačiti pojem prava z državnim pravom. Nekateri to še vedno počno. Toda pravo že dolgo, če je sploh kdaj, ne izvira več samo iz države. Država nima več monopola nad ustvarjanjem prava, saj jo dopolnjujejo, pa tudi izrinjajo, drugi jurisgenerativni akterji. Kot posamezniki tako nismo več naslovniki le nacionalnega prava, temveč tudi številnih drugih avtonomnih pravnih redov. 14.10.2011
prof. dr. Matej Avbelj Ubi Patria, ibi Victoria Rimska maksima se, resnici na ljubo, glasi nekoliko drugače: kjer je sloga, tam je zmaga. Toda za namene te kolumne mi boste dovolili, da jo nekoliko spremenjeno uporabim kot odskočno desko za odgovore na nekaj vprašanj v zvezi z razvpitim primerom Patria. 30.09.2011
prof. dr. Matej Avbelj Združene države Evrope Nisem evroskeptik. Daleč od tega. Evroentuziazem pa me iritira. Še posebej, ko je impulziven, pretiran in ko ne zdrži niti malo strožje intelektualne presoje. Tak primer je ideja Združenih držav Evrope (ZDE). 16.09.2011
prof. dr. Matej Avbelj Iskanje Gadafija Zadnja dva tedna so bili svetovni medijski reflektorji usmerjeni v iskanje Gadafija. Po padcu Tripolisa se je začel lov na tega kontroverznega diktatorja, katerega izplen svetovna javnost nestrpno in privoščljivo pričakuje. A očitno iskanje ne poteka na pravem mestu. Gadafi je namreč v Fažani, nikjer drugje kot na Titovi rivi. 02.09.2011
prof. dr. Matej Avbelj Po naravi stvari Zgodi se, da so tudi v pravu določene zadeve tako samoumevne, da jih sprva sploh ne znamo eksplicitno ubesediti oz. obraniti, če iz kateregakoli razloga pride do njihovega izpodbijanja. V takih primerih se navadno zatečemo k argumentu narave stvari. 19.08.2011
prof. dr. Matej Avbelj Srhljiva hitrost sprememb To, da se svet okoli nas spreminja, je znana krilatica, a hkrati tudi resnica. Z njima se običajno spopadajo starajoči se ljudje, ki jih spremembe zmotijo v njihovih utečenih navadah. Ker se sam še ne prištevam v to kategorijo, me ob pogledu na razvoj sveta v zadnjih desetih letih spreleti dvojni srh. Morda sem vendarle postaran, ali pa je svet ušel s tečajev? 05.08.2011
prof. dr. Matej Avbelj Socialistični um Ste že kdaj naleteli na socialistični um? Gre za težko razumljiv pojav, ki ga ni lahko abstraktno opisati. Še najlaže ga, sicer minimalistično, definiramo negativno, kot zanikanje zdravega razuma. Najbolje pa ga lahko orišemo čez nekaj konkretnih, nikakor ne izčrpnih, primerov. Temu je namenjena današnja kolumna. 22.07.2011
prof. dr. Matej Avbelj Zavest Pisanje kolumn je čudna reč, dokaj nenavadna družbena aktivnost. Pišoči pri svojem delu vselej sklepa s posamičnega, lastno jaz-ovskega, na splošno, in hkrati to splošno pretvarja nazaj v posamično, sebi lastno. Pri tem se (lahko) marsikaj izgubi; preveč se lahko razkrije; marsikdo se lahko počuti spregledanega; spet drugače se lahko pišoči preveč na ogled postavlja. Skratka, pisanje kolumn ni nikomur prav. 08.07.2011
prof. dr. Matej Avbelj Skeleča radost ob prazniku države Jutri bomo obeležili dvajseto obletnico samostojne slovenske države. Ta mejnik je služil kot sprožitelj številnih razprav, ki so pokrivale celoten vektor razpoloženj: od patetično patriotskih izlivanj čustev do ciničnega sikanja skozi zobe večnih nergačev, generalov po neudeleženih bitkah s figami v žepu. Kot vselej je resnica nekje vmes. Ta praznik zato zaznamuje skeleča radost. 24.06.2011
prof. dr. Matej Avbelj Omrtvičena ustava Kot ustavni teoretik ocenjujem, da gre razloge za krizo slovenske države iskati tudi in predvsem v neuresničenju temeljnih normativnih imperativov, ki smo jih pred dvajsetimi leti zapisali v svojo ustavo. Kateri so ti imperativi, zakaj niso bili uresničeni in katere so rešitve? 10.06.2011
prof. dr. Matej Avbelj Naš drugi temeljni status V teh dneh človek pogosto tvega utopitev v slovenski mlaki. Grenke misli, vezane na vse bolj oddaljeno odrešilno upokojitev, nam sicer pomagajo odganjati brhke mladenke, a kaj hočemo, še vedno smo priklenjeni nanje. Na grenke misli, ne na mladenke, da ne bo pomote! Tako dobro nam pa tudi ne gre. 27.05.2011
prof. dr. Matej Avbelj Naš družbeni svet in presežno zlo Z današnjim dnem se izteka nenavadno slovesen delovni teden. Praznovalo je naše glavno mesto, praznovala je Slovenija in praznovala je Evropa. Praznuje tudi narava. Kako ne bi, ko pa naravnost prekipeva z energijo, brsti, v teh majskih dneh. Ta vznesenost, tako kot žalost, ki sta, tako kot vse na tem svetu, neizbežna korelativa, nas vabi k premisleku. 13.05.2011
prof. dr. Matej Avbelj Konec papirnate dobe Naj vas ta naslov ne zavede. Ne, ta kolumna ne bo namenjena opisovanju trenutnega dogajanja na slovenski politični sceni. Razpravljala bo o pojavu, ki je mnogo bolj daljnosežen kot padec te ali one slovenske vlade in ki bo, vsaj upam, kmalu preplavil tudi Slovenijo. 29.04.2011
prof. dr. Matej Avbelj Preprečevanje diskriminacije: med besedami in dejanji Čeprav je boj proti diskriminaciji (vseh vrst in oblik) nekaj k čemur nas vsaj v 14. členu zavezuje Ustava in je ta tematika na visokem mestu političnih agend večine političnih strank, lahko v praksi še naprej spremljamo velik razkorak med besedami in dejanji.


15.04.2011
prof. dr. Matej Avbelj Sovražni govor in mi V Sloveniji je veliko govora o sovražnem govoru. Debata najpogosteje prihaja s političnih logov in je podprta z medijsko asistenco. Toda sovražni govor je, a ne samo, pravna kategorija, zato je prav, da se tudi po pravni plati vprašamo (in odgovorimo): kaj sovražni govor pravzaprav je. 01.04.2011
prof. dr. Matej Avbelj Čista teorija prava Pravo je sistem hierarhično urejenih pravnih pravil, kjer višja pravna pravila določajo vsebino in postopek nastanka nižjih pravnih norm. Najvišji formalni pravni akt je ustava, ki pogojuje vse ostale nižje pravne akte, sama pa ni utemeljena v nobenem formalnem pravnem aktu, temveč izhaja iz meta-norme, ki je logična predpostavka celotnega pravnega sistema. 18.03.2011
prof. dr. Matej Avbelj Anti-kolumna: opozicija V Sloveniji imamo težave, predvsem, z opozicijo. Da, prav ste prebrali. Tako vsaj izhaja iz sredstev, s pomočjo katerih se umeščamo v družbeno okolje, ki nas obkroža. Ta sredstva, ki jim drugače rečemo tudi mediji, se namreč že skorajda cel mesec na vse kriplje ubadajo z vodjem, seveda, opozicije. Toda težave z opozicijo niso šele od danes, pestijo nas praktično že ves čas. 04.03.2011
prof. dr. Matej Avbelj O naravi slovenskega ustavnega sistema V zadnjem času lahko na Slovenskem spremljamo nadvse dinamično ustavnopravno dogajanje v zvezi s pravico državljanov do odločanja na referendumu. Trenutna epizoda ima naslov referendum in pokojninska reforma. Vprašanja, ki jih sproža, pa so številna, nekatera manj, druga bolj zanimiva. 18.02.2011
prof. dr. Matej Avbelj Od pobojev do pravne države O tej temi se nekoč ni govorilo. Le šušljalo se je. V naših gimnazijskih dneh so zgodbe privrele na dan. Na fakulteti so se nas dotaknile in razdvojile – razklale po nekih družbeno vsiljenih, navidezno vodotesnih ločnicah. Razumen dialog ni bil mogoč, saj so ga kalili nemogoči predsodki. Danes lahko postavimo dejstva na svoje mesto, pokažemo njih posledice in predstavimo rešitve. 04.02.2011
prof. dr. Matej Avbelj Kaj je integriteta? Vsa banalnost velike zgodbe o pravni državi se začne in konča pri ljudeh. Tako sem jedrnato končal eno od lanskih kolumn in pri tem še pribil, da bo država ljudi z integriteto pravna, obratno pa ne. Izkazalo se je, da sem ravnal preveč jedrnato, saj sem v naglici pustil neodgovorjeno eno ključnih vprašanj. Namreč, kaj je integriteta? 21.01.2011
prof. dr. Matej Avbelj Trdnjava Evropa

Evropska unija je utemeljena na štirih temeljnih ekonomskih svoboščinah, tudi na prostem pretoku oseb. S primerom Baumbast je ekonomski pogoj za prost pretok oseb odpadel in danes za vseevropsko mobilnost zadošča že evropsko državljanstvo, če ima državljan zadostna sredstva za preživljanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje. Za evropske državljane znotraj Schengenskega obroča tako ni več notranjih meja in uživajo v območju svobode varnosti in pravice. Drugače pa je s tistimi, ki prihajajo od zunaj.

07.01.2011
prof. dr. Matej Avbelj Naša stvar za 2011 V teh dneh kar mrgoli pisanja o častitljivi obletnici odločitve za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. In prav je tako. Tudi ta portal je ostal zvest svojemu poslanstvu in zahvaljujoč kolegi Letnar Černiču ter spoštovanemu gospodu Tomažiču je tema že dobila ustrezno pozornost. Sam, ki se pisanju omenjenih v celoti pridružujem, želim dodati le še postranski poudarek ali dva. 24.12.2010
prof. dr. Matej Avbelj Ko pušča globalni splet V zadnjem času je na nas zamakalo z washingtonskega diplomatskega krova. Priča smo puščanju globalnega spleta, bolj znanega kot pojav Wikileaks. O njem je bilo prelitega že precej črnila z najrazličnejših vidikov. Tej razpravi želim dodati še enega: kako spoznanja s puščajočega spleta vplivajo na t.i. globalni konstitucionalizem. 10.12.2010
prof. dr. Matej Avbelj Optimizem Živimo v družbeno ustvarjenem svetu. V takem torej, kot smo ga ustvarili ljudje. Morebiti tudi sledeč metafizičnim zgledom; ampak slednjič smo ga ustvarili sami, z lastnimi idejami, rokami in po svoji podobi. Ta svet je danes v krizi. Tudi za to smo krivi sami. A sami ga lahko spreobrnemo tudi na bolje. Z optimizmom. 26.11.2010
prof. dr. Matej Avbelj Komu se smejite, sebi se smejte S to kolumno želim skleniti svoje razmišljanje o demokraciji in pravni državi. Končna teza je znana: ko teptamo demokracijo in pravno državo kot njen vsebinski ter formalni okvir, teptamo svoje sodržavljane in sebe same. Čas je, da jo podkrepimo z argumenti. Tokrat z zelo profanimi, da bodo stvari jasne in boleče. 12.11.2010
prof. dr. Matej Avbelj Stranpoti gole output demokracije V Sloveniji beležimo izrazit trend krepitve izhodne legitimacije na račun demokratičnega postopka stricto sensu. Ta trend je zaskrbljujoč že na splošno, posebej pa za državo, ki v svoji zgodovini ni uspela razviti potrebne demokratične in pravne zavesti. S to hipotezo sem sklenil svojo prejšnjo kolumno. Tokrat jo obravnavam bolj podrobno. 29.10.2010
prof. dr. Matej Avbelj Integralna koncepcija demokracije Slovenska Ustava, za razliko od nekaterih drugih, ki v uvodni člen postavljajo nedotakljivost človekovega dostojanstva, v prvem členu določa, da je Slovenija demokratična republika. S tem na abstraktni ravni odgovarja na vprašanje vira legitimnosti oblasti, ki se izvršuje na Slovenskem. Ta vir je ljudstvo in ne morebiti bog, naravno pravo, modrost ali starost. Toda dejstvo, da oblast izvira iz ljudstva, se v njegovem imenu izvršuje in se vanj vrača, je šele prva predpostavka demokracije in nikakor ne ponuja dokončnega odgovora na to, kaj "prava" demokracija pravzaprav je. 15.10.2010
prof. dr. Matej Avbelj Binarnost V svoji zadnji kolumni sem se med vrsticami tudi dotaknil, vsaj zame, nenavadnega dejstva, da v Republiki Sloveniji skorajda po vsakih parlamentarnih volitvah spreminjamo medijsko pa tudi visokošolsko zakonodajo. To dejstvo bi lahko vodilo razpravo v dve smeri. Lahko bi se spraševali o razlogih za takšno početje, lahko pa bi se osredotočili na konkretne rešitve, ki se nam obetajo tokrat. 01.10.2010
prof. dr. Matej Avbelj Vseprisotnost Potemkinovih vasi Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se znašli pod plazom fantastičnih besed, slavospevov, leporečenja, visokoletečih napovedi in obljub? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste, tako sedeči, globoko v sebi vedeli, da je s tem plazom besed nekaj hudo narobe? Da slika svet na način, ki ga v resnici – tam zunaj – slednjič ni? Če ste, ste nadvse dobrodošli v Potemkinovi vasi. 17.09.2010
prof. dr. Matej Avbelj Urbani razkroj Vselej sem se trudil pisati iz sebe in čim manj o sebi. To zadnje, razen potrebi po samopotrjevanju in vzbujanju pozornosti, celo občudovanja v očeh drugih, sicer ne služi nikakršnemu zanimivemu, kaj šele koristnemu cilju. A tokrat moram na nek način onkraj sebe. Zakaj, tisto, kar sem videl in občutil tam, kjer sem bil, bo napolnilo vsebino tokratne kolumne. Seveda, napisane iz (in od) mene. 03.09.2010
prof. dr. Matej Avbelj Evropska unija v mrtvem - praznem teku Dogodki, ki se v zadnjih dveh tednih vrstijo v Sloveniji, ne bi smeli pustiti ravnodušnega prav nikogar. Še zlasti pa ne tistih, po vsej verjetnosti pravnikov, ki še kaj dajo na vrednote pravne države. Te so bile v vsaj enem primeru eklatantno poteptane in zlorabljene. Pa vendar se ni zgodilo nič. Pravzaprav se je pripetil samo molk. Ta kaže na stopnjo vsesplošne otopelosti, če druge motive pustimo ob strani, ki jo bo le težko prebroditi. Molku se zato tokrat, resda paradoksalno, a na poveden način, pridružujem tudi sam. 20.08.2010
prof. dr. Matej Avbelj Triglav Triglav je slovenski očak, ki se vzpenja nad prelepimi jezeri in o katerem pojejo številne slovenske narodne pesmi. Triglav je prerasel v mit. Tako kot je v mit, če že ne celo v obsedenost z mitom, preraslo slovensko oblastno sklicevanje na ločitev cerkve od države. To gre že tako daleč, da stanje v nekaterih slovenskih javnih glavah lahko označimo kot tendenco ločevanja razuma od zdrave pameti. 06.08.2010
prof. dr. Matej Avbelj Teoretične premise in slovenski pravni red Izpod mojih prstov na tipkovnici za namene tega portala že dolgo ni prišla nobena strogo pravno obarvana kolumna. Torej takšna, ki bi si za izhodišče vzela neko ozko pozitivnopravno vprašanje in si ob njem razbijala glavo, ali je takšna ali drugačna zakonska, podzakonska, morda celo ustavna ureditev primerna ali ne. 23.07.2010
prof. dr. Matej Avbelj Pogledi v smetnjake Smetnjaki so lahko eksplozivna zadeva. Pa ne le pred novim letom, ko mladina za zabavo vanje meče petarde. Eksplozivni so lahko tudi politično. Sploh če iz njih gledajo štruce kruha in na to opozori prvi mož v državi. V Sloveniji se za to izgubijo volitve. Pogledi v smetnjake pa so vselej žalostni. Tako za tiste, ki vanje gledajo, kot tiste, ki vidijo v njih gledajoče.  Pogledi v smetnjake so torej eksplozija žalosti.
09.07.2010
prof. dr. Matej Avbelj Avtobus in pravna država Če smo se zadnjič z mislimi potikali po Istri, se tokrat povrnimo na realna tla, v našo prestolnico Ljubljano. Ne skrbite, v nadaljevanju ne bo govora niti o Stožicah, niti o domnevnih malverzacijah s parcelami, še manj o sojenih in nesojenih županskih kandidatih. Ta kolumna preprosto nima ničesar opraviti z bližajočimi se lokalnimi volitvami.  Tokrat bo govora le o ljubljanskem mestnem avtobusu in pravni državi. 25.06.2010
prof. dr. Matej Avbelj Istra Rekli boste, komaj se je polegel prah za nedeljskim referendumom, s katerim smo enkrat za vselej želeli končati zgodbo o slovenski meji v Istri in na morju, spet se je našel nekdo, ki bo pogreval to temo. Nikakor. 11.06.2010
prof. dr. Matej Avbelj Solidarnost, bližina, mi in Evropska unija Potem ko je Grčija skorajda bankrotirala in ko se vrli Helenci niso želeli soočiti z resnico, temveč so raje zažgali neko banko in nosečo žensko v njej, so se evropski vrhovi morali zganiti. Sprejeti so bili izredni finančni ukrepi, ki naj bi Grčijo s pomočjo milijonov in milijonov evrov potegnili iz monetarnega močvirja in tako preprečili domino efekt, ki bi lahko potopil celotno evropsko monetarno unijo. To dogajanje ne poraja le težkih ekonomskih dilem, temveč sproža tudi zahtevna filozofska in politična vprašanja. 03.06.2010
prof. dr. Matej Avbelj Tri jamstva za uspešen polom Pa se je začelo. Slovenija bo vse do nastopa predvolilnega molka preplavljena z referendumsko kampanjo o uveljavitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško. V njej se bodo zvrstili vsi, ki naj bi v slovenski politični skupnosti na različnih ravneh nekaj pomenili. To bo odličen sociološki eksperiment in kar kliče po zunanjih opazovalcih, ki bi z vso resnostjo spremljali in strokovno analizirali to dramo, pa tudi komedijo, ki se bo odvila v naslednjih tednih. 14.05.2010
prof. dr. Matej Avbelj O vizijah Ko sem sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja drgnil gimnazijske klopi, je bil eden največjih slovenskih problemov domnevno pomanjkanje t.i. vizije. Na to je glasno opozarjal predvsem tedanji predsednik republike, skorajda v en glas pa so mu pritrjevali naši – tedaj in sedaj – aktualni mnenjski voditelji. Težava naj bi bila v tem, da smo se po osamosvojitvi in prelomu s totalitarnim režimom v novi državi znašli najprej v osnovnem vrednostnem, potem pa še v celokupnem geostrateškemu vakuumu. 30.04.2010
prof. dr. Matej Avbelj Še o recenzijah in kritičnosti: kaj je dobra recenzija? Tokrat bom izkoristil priložnost, naj mi bo odpuščeno, in se navezal na prejšnji kolumni dr. Mateja Accetta, kjer je odprl pomembno in koristno razpravo o pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti nasploh in posebej v Sloveniji. Ker menim, da kolumni predstavljata odlično iztočnico, skorajda povabilo za nadaljnje razmišljanje in razpravo o temi, ki doslej pri nas dejansko ni bila predmet dovolj resne obravnave, bi rad predstavil tudi nekaj svojih misli. 16.04.2010
prof. dr. Matej Avbelj O slovenski identiteti V teh časih, ko skušamo razumeti vzroke ekonomske krize, ki se je razgalila kot splošna družbena kriza, si diskusijski družabniki v različnih krogih vse pogosteje zastavljamo vprašanja, kaj in zakaj je narobe? Niz takšnih razprav med mladimi intelektualci že več mesecev poteka tudi v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Nazadnje smo se vprašali, če vzroke slovenske malaise ni iskati kar v nas samih – torej v slovenski identiteti. 02.04.2010
prof. dr. Matej Avbelj Na Otoku se nekaj dogaja Zadnja kolumna o Jugosferi je bila, čeprav nenadejano, skorajda preroška. Prav na dan njene objave so se na Ptuju sestali predsedniki vlad Slovenije, Hrvaške in Srbije ter ustanovili personalno trilateralo. Nekateri so govorili o novi SHS 21. stoletja, skozi katero bi bila Jugosfera v celoti realizirana.  Pa vendarle skrbi o tem zadnjem tokrat prepustimo za drugič in si raje na kratko poglejmo dogajanje tam, od koder je ideja o Jugosferi prišla. 19.03.2010
prof. dr. Matej Avbelj Jugosfera Slovenija je članica Evropske unije in NATA, pa vendar ji zaradi njene zgodovine in močnih gospodarskih povezav s preostankom nekdanje Jugoslavije ne preostane nič drugega, kot da je del Jugosfere. 05.03.2010
prof. dr. Matej Avbelj Nenavadna linija V teh dneh, ko se je Slovenija iz blatnega spremenila v Pasji dol, iz katerega se bomo težko izvlekli celo s pomočjo samega barona Munchausna, nam še kako prav pridejo igre. Olimpijske namreč. Te tokrat nimajo le športne dimenzije, ampak tudi jasno izpostavljeno pravno, politično in moralno plat. 23.02.2010
prof. dr. Matej Avbelj Ustavna obtožba kot lakmusov test Potem ko je v slovensko javnost kot strela z jasnega udarila za konec prvega desetletja enaindvajsetega stoletja docela nenavadna novica, da je predsednik republike z visokim državnim priznanjem odlikoval zadnjega šefa komunistične tajne službe UDBA, je bila po zvodenelih protestih nekaterih skupin civilne družbe in dela političnega prostora vložena prva ustavna obtožba zoper šefa države v samostojni Sloveniji 01.02.2010
prof. dr. Matej Avbelj Stroka, politika in politikantstvo Za slovenski diskurz v javni sferi je nadvse značilno, da ves čas strmi k iskanju ostre ločnice med stroko in politiko. To stremljenje me že dolgo časa bega in to vsaj iz dveh razlogov. 18.01.2010
prof. dr. Matej Avbelj Referendum – ta nebodigatreba Tik pred novim letom so v javnosti zaokrožile novice, da naj bi se na Slovenskem pripravljala reforma referendumskega odločanja. Tako naj bi bila v zraku ideja, da bi bil referendum veljaven le, če bi se ga udeležila vsaj tretjina vseh volilnih upravičencev; referenduma naj ne bi bilo več mogoče razpisati o človekovih pravicah, ustavnih vrednotah ter o zadevah, ki bi lahko povzročile nepopravljive posledice za državo; vsi razpisani referendumi pa naj bi se odvili na enega, največ dva referendumska dneva v letu. 04.01.2010
prof. dr. Matej Avbelj Slovenski družbeni narativ Slovenska družba se je znašla v krizi. To je spoznanje, ki postaja vse bolj intersubjektivno, splošno sprejeto med ljudmi, ki tvorimo slovensko politično skupnost. Dogodki zadnjih nekaj mesecev so pokazali, da so načeti pravzaprav vsi podsistemi družbe: ekonomski, politični, pravni in vrednostni. O natančnem obsegu krize ter o vsem, kar je narobe, seveda, ni soglasja, toda vsi skupaj se zavedamo, da je narobe marsikaj. 21.12.2009
prof. dr. Matej Avbelj Evropska unija po Lizboni Prvega decembra je začela veljati Lizbonska pogodba. S tem se je zaključilo dolgo, skoraj deset let trajajoče obdobje negotovosti, v katerem so si Unija in države članice prizadevale oblikovati novo pravno podlago za delovanje integracije v razširjeni in poglobljeni sestavi v dinamičnem svetu, polnem geostrateških izzivov. 07.12.2009
prof. dr. Matej Avbelj Nogomet, konstitutivna energija in nacija Preteklo sredo so se znova zgodile sanje. Slovenska nogometna reprezentanca je več kot suvereno odpravila športno velesilo Rusijo in se tako uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki. 23.11.2009
prof. dr. Matej Avbelj Prodajajmo slovensko Te dni je po poročanju javnih občil svoj vrhunec dosegla akcija, ki sicer poteka že več mesecev. Gre za akcijo slovenskih proizvajalcev prehrambenih izdelkov, ki potrošnikom trkajo na njihovo državljansko zavest s preprostim pozivom: kupujmo slovensko. 09.11.2009
prof. dr. Matej Avbelj Diabolični argument s Hradčanov Tako blizu, kot je Lizbonska pogodba zaključku postopka ratifikacije, ni bila še nikoli.  Potem ko sta ji ustavni sodišči v Nemčiji in na Češkem prižgali zeleno luč, ko so irski volivci na ponovljenem referendumu vendarle rekli Yes in ko je poljski predsednik slovesno, skorajda kičasto, blagovolil podeliti svoj podpis, se zatika samo še na Češkem. 26.10.2009
prof. dr. Matej Avbelj Referendum o (pravični) meji Potem ko sta pred dvema tednoma predsednik slovenske ter predsednica hrvaške vlade v Ljubljani dosegla dogovor, za katerega se zdi, da prinaša določen napredek v odnosih med državama, je ena od opozicijskih strank takoj napovedala razpis referenduma in že pričela s pripravami nanj. 28.09.2009
prof. dr. Matej Avbelj Odsotnost prava EU iz slovenskih sodnih dvoran Slovenija je članica Evropske unije od 1. maja 2004. Z namenom pristopa k EU je bila spremenjena tudi slovenska ustava. Dodan ji je bil 3a. člen, ki med drugim določa, da se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru EU, v Sloveniji uporabljajo v skladu z njeno pravno ureditvijo: neposredno in primarno. Kar 80% veljavnih pravnih pravil na ozemlju držav članic naj bi prihajalo iz Bruslja. Če je temu tako, zakaj je pravo EU še po petih letih slovenskega članstva bolj ali manj odsotno iz naših sodnih dvoran? 14.09.2009
prof. dr. Matej Avbelj Pravo, vrednote in sočutje Škotsko te dni vznemirja vest o predčasni izpustitvi Abdelbaseta Alija al-Megrahija. Ta je bil leta 2001 obsojen za teroristični napad na letalu nad Lockerbijem, ki je terjal življenje 270 ljudi. Ker je sedaj neozdravljivo bolan, je škotski minister za pravosodje, Kenny MacAskill, iz sočutja uspešno predlagal njegovo predčasno izpustitev in premestitev v libijski zapor, da bo lahko umrl na domačih tleh. 31.08.2009
prof. dr. Matej Avbelj Ustavni inženiring Moderna družba, utemeljena na vsestranskem napredku znanosti in tehnologije, se vsak dan in na vsakem koraku srečuje z različnimi novimi fenomeni. Med njimi so v zadnjem času še posebej popularni različni inženiringi. Tako je na področju biotehnologije veliko govora o genskem inženiringu. 17.08.2009
prof. dr. Matej Avbelj Ustava, totalitarizem in dostojanstvo države Eden od predlogov za spremembo ustave je bila tudi vključitev prepovedi javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov. Predlog je bil, vse prej kot nepričakovano, medijsko kmalu prignan do argumentacije ad absurdum, sprašujoč se, ali bi takšna ustavna sprememba vplivala (celo) na modne smernice nadobudnih in pregovorno uporniških najstnikov, ki se radi okitijo s Chejevo podobo. Odgovor je: seveda ne. 03.08.2009
prof. dr. Matej Avbelj O ustavi za 21. stoletje v drugi slovenski republiki Zanimiva značilnost tokratnih pobud o ponovnem zagonu slovenskega ustavnega premisleka je želja, da bi s pomočjo tako doseženih ustavnih sprememb vstopili v neko relativno novo obdobje v razvoju slovenske politične skupnosti. To hotenje se je konkretno izrazilo v dveh odmevnih terminih, in sicer v ustavi za 21. stoletje, katerega avtor je akademik dr. Tine Hribar, ter v pozivu k prehodu v drugo slovensko republiko, ki ga je sprožil Janez Janša. 20.07.2009
prof. dr. Matej Avbelj Kako naj pride do ustavnih sprememb? V prejšnji kolumni sem se dotaknil vprašanja o potrebnosti korenitih ustavnih sprememb na Slovenskem in nanj podal pritrdilen odgovor. Slovenija potrebuje ustavne spremembe, ker so se obstoječe ustavne rešitve v določeni meri izkazale za politično-ekonomsko neučinkovite ter predvsem zato, ker se je izčrpal dosedanji ustavni narativ. 06.07.2009
prof. dr. Matej Avbelj Ali je napočil čas za korenito spremembo ustave? Slabih dvajset let po sprejemu prve ustave neodvisne RS so se v javnosti ponovno pričele pojavljati pobude in zahteve po njeni spremembi. Te same po sebi, seveda, niso nikakršna novost. Predlogi za spremembo ustave so že neke vrste slovenska politična stalnica in, nenazadnje, ustava je bila doslej tudi že večkrat spremenjena. Vseeno pa se tokratne pobude pomembno razlikujejo od tistih v preteklosti, saj smo sedaj prvič soočeni z idejo o celokupni prenovi ustave. Ali je ta zares potrebna? 22.06.2009
prof. dr. Matej Avbelj Za kondominij sta potrebna dva Žgoča politična razprava o problemu razmejitve v Piranskem zalivu, ki že skorajda dve desetletji obremenjuje javnosti tako na Slovenskem kot na Hrvaškem, je v preteklem mesecu dobila novo dimenzijo. Pri tem nimam v mislih posredovanja Evropske komisije, katerega končni rezultat ostaja slej ko prej negotov, temveč odmevno plasiranje v javnost ideje skupne suverenosti nad Piranskim zalivom oziroma t.i. kondominija. 22.05.2009
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022 00:00
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022 08:17
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022 07:49
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022 08:52
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022 12:35
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

25.04.2022 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

22.04.2022 09:14
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (1) Desetletja sem se ukvarjala z mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto vseh vrst in ob tem spoznavala njen nastanek, "družinske" vzpone in padce, predvsem pa odziv družbe in državnih institucij do te problematike. Spoznanja so neprecenljiva, saj se problemi iz družin širijo in dobivajo dimenzije, ki si jih mnogi niti ne predstavljajo. 20.04.2022 07:30
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022 13:11
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022 07:58
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022 08:55
Vlasta Nussdorfer Ima sramota danes še kak drug pomen? Povod za novo kolumno je bil TV intervju z gospodom Ivom Boscarolom. Vse je namreč presenetil, ko je zmagovitega paradnega "konja" letalstva prodal Američanom, ob tem pa prav bogato nagradil zaposlene in občino Ajdovščina. Ob številkah človeku sicer povsem  zastane dih, a prav tako ob dobrodelni gesti, ki je sploh nismo vajeni. Ne pomnim da bi jo že doživeli. Gospod Boscarol je pač uspel in zakaj bi ga moralo biti tega sram? Menda bo celo nadaljeval, dokler ne bosta Fructal in Elan spet naša! Tega se prav veselim. 06.04.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022 12:53
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022 09:17
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022 08:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

25.03.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Dve različni nogavički V preteklosti smo 21. marca praznovali prvi dan pomladi, a ta v zadnjih letih pohiti in nas običajno preseneti že dan prej, ko se združi z dnevom sreče, ki ga slavimo 20. marca. Seveda pa slehernega 21. ni moč iti mimo svetovnega dneva Downovega sindroma. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kako je s pravicami teh ljudi? In kako z njihovimi starši in skrbniki? Jih vidimo in slišimo ter kako se do njih vedemo? 23.03.2022 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022 09:11
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022 09:19
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022 09:11
Vlasta Nussdorfer Kdo trese kozarec Poučna zgodba neznanega avtorja z gornjim, pomenljivim vprašanjem, je v teh časih še kako aktualna, ne vem pa, kako najti odgovor, ko pa se jih ponuja kar nekaj. Zgodba z jasnim sporočilom o usodnem razdvajanju ljudi in krivdi zanj, velja za vse čase, še posebej za današnji, zagotovo prelomni trenutek. 09.03.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022 11:09
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022 07:51
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022 07:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022 09:27
Vlasta Nussdorfer Ne prezrite marsičesa Volitve v državni zbor, ki vodijo tudi v sestavo nove vlade, so že razpisane in to kljub nekaterim željam po "covidni" prestavitvi. To je bil namreč prvi možni datum in predsednik republike ga je izkoristil. Pojavljajo se številni plakati, ki vabijo radovedne poglede in obljubljajo marsikaj, čeprav smo šele v zgodnjem predvolilnem obdobju. Čisto zares se bo namreč začelo čez mesec dni, čez dva pa bomo že hiteli na volišča. Tako se vsaj govori. Bo udeležba tokrat res višja? 23.02.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

21.02.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022 14:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022 13:04
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022 08:20
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022 07:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022 08:08
Vlasta Nussdorfer Muke pravosodja Zadnjo kolumno sem napisala po povsem konkretnih, a neverjetno škodljivih idejah enega izmed poslancev in nato celo pristojnega odbora DZ o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj. K sreči zadeva kasneje ni bila obravnavana na januarski seji hrama demokracije, saj je bila po glasovanju umaknjena z dnevnega reda. A to nikakor ne pomeni, da problemov in težav v širšem pravosodju ni oziroma ni več. O nekaterih bi rada zavzela svoje stališče. 09.02.2022 08:19
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022 12:57
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022 07:00
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022 07:58
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

28.01.2022 10:13
Vlasta Nussdorfer Spreminjati s tresočo roko Pravosodje in njegovo delo spremljam že 44 let. Sprva dolgih 35 na tožilstvu; od pripravnice do vrhovne državne tožilke, nato šest let kot varuhinja človekovih pravic in zadnja tri leta kot svetovalka predsednika republike. Koliko usodnih sprememb je doživelo pravosodje, pa tudi  popravkov in dopolnitev procesne in materialnopravne zakonodaje, koliko reorganizacij, koliko predsednikov in generalnih tožilcev, kako je raslo in se spreminjalo odvetništvo, kako  preoblikovalo državno pravobranilstvo in kako močno so odmevale odločitve ustavnega sodišča v različnih sestavah in obdobjih ter kako težko je dobiti nove ustavne sodnike danes. Še nikoli težje. Kakšen pa je ugled vseh teh institucij v očeh ljudi? Ne zgolj laikov, celo pravnikov. Zaupate v sodne odločitve, verjamete v pravičnost in poštenost ali le zamahnete z roko in porečete: "Pravice preprosto ne gre iskati na sodišču! Ni je in tudi ko pride, bo najmanj prepozna. Vsaj za nekoga." 26.01.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022 07:48