c S
KOLUMNE
dr. Matej Avbelj Kaj se dogaja z ustavnim sodiščem? Ustavno sodišče je sredi poletja objavilo svojo odločbo v zadevi U-I-129/19. V njej je na več mestih precedenčno presojalo o ustavnosti in zakonitosti Rebalansa proračuna iz leta 2019, Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 ter Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020. Odločilo je, da niti Rebalans niti Zakon nista bila protiustavna. Zahtevo za presojo zakonitosti Rebalansa in Odloka pa je zavrglo. Ker je odločba kot celota izrazito ustavnopravno problematična, si zasluži pozornost strokovne in širše javnosti, ki je doslej, najbrž zaradi poletja, povsem izostala. 24.08.2020
dr. Matej Avbelj Kdo naj postane sodnik Sodišča EU? To vprašanje je zelo aktualno, ker sta, ko to pišem, za Sodišče Evropske unije (SEU) objavljeni kar dve prosti mesti. Za sodnika Sodišča in Splošnega sodišča. Večina vas bo na naslovno vprašanje sicer odgovorila nekako takole. V Sloveniji je to stvar politike, one (pravo)sodne ter tiste čisto ta prave politične. Pa, seveda, vprašanje vez in poznanstev. Ter, ne pozabimo, lojalnosti. Kdo je komu bil zvest, je zvest in bo, kar je najbolj pomembno, še ostal zvest. Tako se res, kot kažejo v zunanjem svetu zaznavne izkušnje, pri nas običajno kadruje. Tudi na vrhunske sodne položaje. Ko gre za Evropsko unijo, pa na srečo, tudi to kažejo izkušnje, ni več tako. Lizbonska pogodba je namreč uvedla strokovni Odbor sedmih vrhunskih pravnih strokovnjakov, ki naj prepreči prav taka nemeritokratska imenovanja. 27.07.2020
dr. Matej Avbelj 29 let kasneje Čas hitro teče. 29 let je že od kar smo razglasili svojo, neodvisno državo, republiko Slovenijo, zavezano ustavni demokraciji. Odtlej se je veliko spremenilo. Predvsem v naših zasebnih življenjih. Odrasli smo. Doživeli smo svoje mladostne sanje, nekateri bolje, nekateri slabše, večina nekaj vmes. Za marsikoga, žal, a takšno je pač življenje, ne velja več, da jutri bo nov dan. Za vse ostale pa so ti dnevi še pred nami. In treba jih je izkoristi, ne le za dobro življenje, ampak tudi za življenje za dobro. Za vse to je še čas. Tisto kar, vsem tem dekadam in že našim sivim lasem navkljub, ostaja enako, pa je Slovenija kot sfera javnega. 29.06.2020
dr. Matej Avbelj Revolucionarno dogajanje v Evropski uniji V mesecu maju je v Evropski uniji prišlo do revolucionarnih premikov. Najprej je nemško zvezno ustavno sodišče, prvič v svoji zgodovini, v zadevi Weiss odločilo, da je sodba Sodišča EU nerazumljiva in arbitrarna, zato ultra vires in kot taka v Nemčiji ne učinkuje. Na drugi strani pa je Evropska komisija predlagala podvojitev proračuna EU v finančni perspektivi 2021-2027. Oba dogodka sta bila, prvi pri marsikom, drugi pa pri večini, do nedavnega praktično nezamisljiva. Gre za pravo malo revolucijo. Pri čemer pa je prvi dogodek naletel na velik odpor večine komentatorjev. Drugi pa je požel navdušenje. Dogodka sta med seboj sicer tesno, čeprav ne kavzalno, povezana in za EU pravzaprav predstavljata srečno naključje. 01.06.2020
dr. Matej Avbelj Meje političnega izražanja na Twitterju V pravu sta zelo pomembni dve veščini. Znati postaviti pravo vprašanje in zadevo utemeljiti na konkretnem življenjskem primeru. Priložnost za to nam ponuja pravkar izdana sodba Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 75/2019. V njej je Vrhovno sodišče moralo presoditi pravno dopustnost naslednje vsebine izražanja na Twitterju: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.« Izražal se je tedanji vodja opozicije Janez Janša. Tožnica pa je Mojca Pašek Šetinc, tedanja urednica dnevno-informativnega programa na RTV. Potem ko sta nižjestopenjski sodišči ugodili tožnici in tožencu naložili plačilo 6.000 evrov, ker ji je z žalitvijo časti in dobrega imena po Twitterju povzročil duševne bolečine, je Vrhovno sodišče v postopku z revizijo presodilo v prid revidenta, torej Janeza Janše. Reviziji je ugodilo in sodbi sodišč druge (VSC Sodba Cp 296/2018) in prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. 11.05.2020
dr. Matej Avbelj Zbogom doktrina ustavne demokracije

Čeprav je odločba Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol U-I-110/16 že doživela nekaj strokovnih odzivov, pa so bili ti zaenkrat bolj publicistične narave. Predvsem pa so bili zelo kritični. Utemeljeno. Odločba si namreč res zasluži grajo in to s številnih aspektov. Z vidika trajanja odločanja; z vidika odsotnosti razrešitve protiustavnega položaja pobudnikov; z vidika odkrite političnosti, ki je prevladala nad pravom; z vidika nerabe prepričljivih (tudi primerjalnih) ustavnopravnih argumentov. In še bi lahko naštevali. V sistemskem smislu za prihodnost pa je najbolj problematičen odstop od doktrine ustavne demokracije, ki ga ta odločba na prikrit način prinaša.

20.04.2020
dr. Matej Avbelj 13 aretiranih sodnikov V času naravne katastrofe v obliki epidemije korona virusa so družbeni problemi, razumljivo, nekoliko potisnjeni v ozadje. Tako se je tudi slovenskih medijev le bežno dotaknila v bistvu bombastična novica, da so na Slovaškem v zvezi z umorom raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka sredi preteklega tedna aretirali trinajst sodnikov in še visokega funkcionarja ministrstva za pravosodje. Vsi ti so bili namreč del razvejane korupcijske mreže, v katero je slovaški tajkun Marian Kocner vpletel tudi tožilce. Vsi skupaj so mu pomagali pri ohranjanju njegovega poslovnega imperija. Kaj slovaški primer sporoča Evropski uniji na splošno in Sloveniji posebej? 16.03.2020
dr. Matej Avbelj Otvoritev sodnega leta Pred kratkim je bilo odprto novo sodno leto 2020. Kot se ob takih slovesnih priložnostih spodobi, je bila tudi tokrat retrospektiva obarvana s perspektivo. Samodiagnoza je zmerno optimistična. Sodstvo po besedah predsednika Vrhovnega sodišča razmere obvladuje, povprečno trajanje zadev se zmanjšuje, enako velja za sodne zaostanke. Predsednik republike je pri tem povzel, da »pravna država, kljub mnogim nasprotnim stališčem, deluje«. Kritiki torej nimajo prav, ali pa sploh ne razumejo, za kaj pri pravni državi gre. Oni si jo namreč zamišljajo drugače. 17.02.2020
dr. Matej Avbelj Državni zbor in diskurzivna demokracija V Sloveniji je uveljavljena ustavna demokracija. Ta izhaja in se hkrati vrača v človekovo dostojanstvo posameznika. Zato je vsak posameznik pod okriljem slovenske ustave enakopravno svoboden ter ima pravico do samouresničitve. Država je sredstvo na poti do tega cilja. Kot taka nima nikakršne a priori legitimnosti. Karkoli, v kateremkoli svojem oblastvenem svojstvu: zakonodajnem, izvršilnem ali sodnem stori, mora storiti z razlogom. To terja diskurzivna plat ustavne demokracije. Brez nje bi bila ustavna demokracija prazna, okoli pa je nič ne bi bilo. 20.01.2020
dr. Matej Avbelj Prihodnost Težko je napovedovati karkoli, še posebej pa prihodnost. Tako je, menda, govoril danski fizik Niels Bohr. Imel je prav. Ker nismo jasnovidci, prihodnosti res ne moremo napovedovati. Prav gotovo pa lahko razmišljamo o njej in jo s tem, morda, celo lahko pomagamo soustvarjati. In kdaj, če ne zdaj, v teh predprazničnih dneh, ko gre staro h kraju in si obetamo novega, je bolj primeren čas za razmislek o prihodnosti. 23.12.2019
dr. Matej Avbelj Razumni človek Ne boste verjeli, ampak je res. Saga v zadevi Milko Novič se nadaljuje. Po tem, ko so bile v njegovem postopku storjene, in tako na Ustavnem kot na Vrhovnem sodišču ugotovljene vse mogoče ustavne in zakonske kršitve, zaradi katerih je zadevni tudi več kot dve leti, med drugim, pretičal v nezakonitem priporu, ga je v ponovnem sojenju na prvi stopnji sodišče oprostilo. Ker se je tožilstvo pritožilo, bo o pritožbi zdaj odločalo višje sodišče. Toda pozor, po naključju sodnega reda bo na višjem sodišču o pritožbi ponovno odločal isti senat, ki je Noviča prvotno že pravnomočno obsodil, na način, ki ga je Vrhovno sodišče spoznalo za protipravnega in njegovo sodbo razveljavilo. 25.11.2019
dr. Matej Avbelj Krofi in klobase

Ste opazili, kako globoko sta v zadnjih mesecih, zlasti pa po poletnih počitnicah, zdrsnila raven javnega dogajanja in nivo javne razprave v Sloveniji? Že zdavnaj smo se, vedoč sicer, da dna ni, tolkli po glavi in se spraševali, ali gremo lahko še niže. Danes je odgovor na dlani. Prišli smo tako daleč, da prvi med enakimi aktualne oblasti najtežja vprašanja o najbolj žgočih temah odpravi s paberkovanjem o, reci in piši, klobasah in krofih. Kako v takih razmerah sploh še upati na okrevanje javne razprave ter s tem na slovenski demokratični preporod?

28.10.2019
dr. Matej Avbelj Voditeljska kriza slovenskega sodstva Slovensko sodstvo se sooča z največjo voditeljsko krizo doslej. To ni kriza, ki bi jo smeli pripisati sodstvu kot celoti, kaj šele vsem sodnikom, ki ga tvorijo. Je pa, brez dvoma, kriza, ki zadeva slovensko sodstvo kot celoto, slovensko javnost in še najbolj neposredno tiste, ki v najboljši veri iščejo svojo pravico na sodišču. 30.09.2019
dr. Matej Avbelj Štirje faktorji ustanavljanja pokrajin Letošnji poletni spanec slovenske javnosti je zmotila slika. Zemljevid novih, kar enajstih slovenskih pokrajin. Ker je slika zelo učinkovit medij komunikacije, so se še toliko bolj učinkovito zganili vsi mogoči lokalni (in drugi) navzkrižni interesi, ki že več kot desetletje skrbijo za to, da je določba 143. člena ustave o pokrajinah zgolj mrtva črka na papirju. Zdaj se zdi, da bi se to z iniciativo stroke pod okriljem Državnega sveta celo utegnilo spremeniti. Ali bomo dobili pokrajine, in koliko, bo torej pokazal čas. Še preden se lotimo njihovega ustanavljanja, pa bi morali odgovoriti na naslednja štiri ključna konceptualna vprašanja. 02.09.2019
dr. Matej Avbelj Absolutno prednostno na ustavnem sodišču Ustavno sodišče je jedrna institucija ustavne demokracije. To ne pomeni, da je pri svojem delu edino dolžno spoštovati ustavo. V sistemu polne konstitucionalizacije je namreč ustavno skladno delovanje obveznost vseh nosilcev javnih pooblastil, neredko celo posameznikov v prirejenih družbenih odnosih. Biti jedrna institucija ustavne demokracije pa nedvomno pomeni, da je to tista zadnja instanca, ki s svojim delovanjem, slednjič, poskrbi za kakovost ustavne demokracije. Torej, če ustavno sodišče ne deluje, ali pa deluje vse bolj počasi, morda celo vse manj kakovostno, je ustavna demokracija ogrožena s samega vrha. Pod udarom je, kot bi dejal njegov predsednik, sam etos pravne države. 05.08.2019
dr. Matej Avbelj Koalicija protisvobode Trditev, v skladu s katero imamo danes v Sloveniji opravka z najmanj liberalno vlado v vsej poosamosvojitveni zgodovini, nikakor ni daleč od resnice in še manj pomeni kakršnokoli pretiravanje. Že od samega začetka, ko so podjetnike naganjali v tujino, celo ob asistiranju visokih pravosodnih akterjev, se dogaja organizirana kampanja zoper vse, kar je zasebno in s tem vir svobode posameznika kot ekonomskega temelja njegove samouresničitve. Najbolj očiten je napad na področje sekundarne socializacije, ki ga predstavlja šolstvo, kjer se pod taktirko ministrstva za izobraževanje posega v svobodo izobraževanja po celotni vertikali od vrtcev do znanstveno raziskovalnih ustanov. Ampak to zmoti le redke. Zato pa gre rdeča lokomotiva dalje. Zdaj so na vrsti nepremičninske agencije. 08.07.2019
dr. Matej Avbelj Čudna država Živimo v državi številnih čudes. Naravne lepote vzburjajo in privabljajo turiste. Družbeno ustvarjena čudesa po slovensko pa razburjajo in odganjajo, v tujino ali vsaj v zasebnost, domačine. V preteklem tednu se je porodilo več čudes. Njihova izvirnost in daljnosežnost priča o genialnosti, sistemskosti in dobri ekonomski ter oblastveni podprtosti  njihovih ustvarjalcev. Težava je le v tem, pa še ta vse bolj zanemarljiva, da imajo ta naša čudesa često bolj malo opraviti tako s pravom kot z resnico. V tej kolumni se dotikam samo enega prečudnega čudesa: odgovornosti za bančno luknjo. 10.06.2019
dr. Matej Avbelj Uokvirjena ideologija Ljudje smo ideološki. Tudi pravniki. Pa če je kdo zaradi tega še tako razburjen. Zatrjevanje nasprotnega kategorično zgreši pomen človeka kot mislečega subjekta. Če sem subjekt, ki mislim, to nujno pomeni, da si notranji in zunanji svet razlagam v skladu s svojo vrednostno shemo. Samo prek svojega vrednostnega sita, ki je na eni strani, v svojem jedru, verjetno kar prirojeno, na drugi strani pa dinamično in podvrženo nenehnemu spreminjanju, dokler sem živ, lahko dostopam do fizične in še bolj družbeno-pojmovne realnosti. 13.05.2019
dr. Matej Avbelj Sodna ideologija (pri nas) ne obstaja S tem ko se projekt Ideologija na sodiščih že bliža koncu svojega drugega leta in ko je analiziranih že skoraj 250 sodb ustavnega sodišča, je razumljivo, da so bili njegovi izsledki predstavljeni v različnih forumih. Najprej v Sloveniji pred uglednimi tujimi in domačimi gosti, vključno z bivšimi ustavnimi sodniki, nato pa tudi v tujini: v Amsterdamu in Berlinu, na Dunaju, v Leuvnu, v Pisi in Pragi, v Zagrebu, in kmalu tudi v Clevelandu. Prejeti odzivi kažejo na nek skupen, sistemsko teoretični trend, ki se odraža v dvojnem zanikanju pomena in vloge sodne ideologije v kontinentalnih pravnih sistemih. 08.04.2019
dr. Matej Avbelj Macronovo pismo Pretekli teden je francoski predsednik Emmanuel Macron napisal pismo. To ni bilo navadno pisanje. Šlo je za javno pismo, naslovljeno ne na francoske državljane, kot bi se od predsednika Francije pričakovalo. Temveč je šlo pismo nam vsem: državljanom Evropske unije. Ta je v skrb zbujajočem stanju, ki je še toliko bolj pereče v času pred volitvami v Evropski parlament. Za marsikoga te predstavljajo svojevrstno tveganje. Najbolj za tiste, ki ne bodo več izvoljeni. Del teh se nahaja tudi v mainstream evropski politiki. Toda te volitve bi bile lahko tudi priložnost: za Evropski preboj. In prav zato nam tudi piše Macron. 11.03.2019
dr. Matej Avbelj Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike?

Katera ideologija druži slovenske ustavne sodnike? So po večini levi ali desni? Pripadajo Janezu, Mirotu, ali so že od Marjana? Nekako takole se sliši ljudski glas, o katerem lahko prebiramo v slovenskem tisku. Iz akademskih slonokoščenih stolpov so dolga leta odgovarjali, da ustavni sodniki, seveda, niso ideološki, njihovo imenovanje, pa čeprav čez politiko, pa tudi ne šteje nič. Ustavni sodniki, kot vsi ostali pravniki, so vendar objektivni, strokovnjaki brez vonja in okusa, ki na podlagi prebiranja pravnih tekstov svoji javnosti, ali vsaj strankam v postopku, povedo, kaj je objektivno prav. Raziskovalci na projektu Ideologija na sodiščih, ki ga s podporo ARRS izvajata FDŠ in Re-forma, smo postavili hipotezo, da to ne drži. Zdaj vas o potrjevanju hipoteze lahko prepričamo že z nekaj več izbranimi empiričnimi podatki.

11.02.2019
dr. Matej Avbelj Evropeizacija Slovenije To pomlad bo Slovenija obeležila svoje 15. leto v Evropski uniji. Kakšen je izplen slovenskega članstva v tej nadnacionalni organizaciji? Se je Slovenija dovolj evropeizirala? S tem imamo v mislih, da se je prilagodila ureditvi v EU tako na formalni, kakor tudi praktični ravni. So naša politika, birokracija, sodna veja oblasti, pa tudi ekonomija, dovolj ponotranjili način obnašanja, ki se od držav članic EU pričakuje? Odgovor na to vprašanje ni, saj ne more biti, enoznačen. Trdim, da v kronološkem, posledično pa tudi v vsebinskem smislu, lahko ločimo tri obdobja v slovenskih odnosih z EU. 14.01.2019
dr. Matej Avbelj Pravljičnih 7 o sovražnem govoru Žal je treba ugotoviti, da so časi resni. Preresni. Evropska unija še nikoli poprej ni stala na tako trhlih nogah. Trije politični nacionalni stebri evropske integracije so v globoki krizi: Velika Britanija v vsesplošnem odhajanju; Francozi so na ulicah v rumenih jopičih, ker jim je prekipelo; v Nemčiji pa je sonce Merklovi nepreklicno zašlo in nihče ne ve, kaj pravzaprav sledi. Ko so tri največje evropske države v krizi, je prihodnost več kot negotova. Ampak v Sloveniji se nas, tako se zdi, to prav malo tiče. Pri nas se ukvarjamo s sovražnim govorom. V tem predbožičnem, pravljičnem času se na to, že povsem izčrpano temo izčrpanih ljudi, odzivam s sedmimi točkami o sovražnem govoru. To ne bo niti pravljica, niti »fake news«, ampak, kot se spodobi, čista resnica. 17.12.2018
dr. Matej Avbelj Subsidiarnost kot zdravilo za vse tegobe? Vse od leta 1993, ko je v veljavo vstopila pogodba iz Maastrichta, je eno od temeljnih načel prava EU tudi načelo subsidiarnosti. Brez pretiravanja lahko zapišem, da je to načelo hkrati tudi eno od najbolj prepoznavnih načel, ki se je najgloblje zasidralo v zavest evropskih državljanov. Na tej, deklaratorni ravni, je načelo subsidiarnosti gotovo evropska zgodba o uspehu. Pa vendar, ko na zadevo pogledamo nekoliko pobliže, skozi prakso Evropske komisije in nacionalnih parlamentov, ugotovimo, da gre v precejšnji meri tudi za mit. 19.11.2018
dr. Matej Avbelj Ugrabitev vrhovnega sodišča Sodišče EU (SEU) je v petek, 19. oktobra, potegnilo zgodovinsko zasilno zavoro v procesu poljskega ustavnega nazadovanja. Podpredsednica SEU de Lapuerta je na predlog Evropske komisije v zadevi C-619/18 R izdala začasno odredbo, s katero je ne samo zaustavila izvajanje »reforme« poljskega vrhovnega sodišča, ampak je naložila restitutio in integrum za vse že odstavljene vrhovne sodnike. Madžarski scenarij, ki ga je posvojila nova poljska oblast in ki ga je EU predolgo tolerirala, utegne torej vsaj v Varšavi doživeti svoj zasluženi pravni epilog. 22.10.2018
dr. Matej Avbelj Cel svet je proti nam Evropa ravbarska je spet pokazala svoj pravi obraz. Že pred meseci se je evropska komisija spravila na ubogi poljski narod, ki ga želi njegova demokratično izvoljena oblast spet napraviti krščanskega, homogenega, predvsem pa zavarovati družino in obraniti sveto poljsko zemljo pred migranti. Ni trajalo dolgo pa je padlo še po Madžarski. Zunanji minister te vsestransko vzorne države je oznanil, urbi et orbi, da je evropski parlament s sprožitvijo postopka po 7. členu užalil madžarski narod in ga kaznoval, ker tudi Madžari niso sprejeli migrantov. Slednjič je zaropotalo še s slovenskih diplomatskih dvorov. Evropska komisija nas je, kljub pozitivnemu mnenju njene pravne službe, pustila na cedilu in ni tožila Hrvaške. Cel svet je proti nam. 24.09.2018
dr. Matej Avbelj Trenutek preloma Času, ki ga živimo, lahko očitamo marsikaj, ne moremo pa ga označiti za dolgočasnega. Globoko v postmoderni, sredi digitalne revolucije, napredujoče globalizacije, spreminjajočega se geopolitičnega ustroja sveta in privatizacije moči ter njenih nosilcev, se bije izjemna bitka za resnico. Vsi si jo lastijo. Vsi so jo že našli. In onim drugim odrekajo pravico do nje ter vse, kar imajo ti drugi povedati, oni prvi označijo za lažno novico. Doba fake news je slednjič, vem, da se sliši paradoksalno, doba spopada za resnico, ki se neposredno odvija kot spopad moči in nemoči med vse bolj degutantnimi ustvarjalci naše družbene realnosti. 27.08.2018
dr. Matej Avbelj Zadeva LM in njen ustavni potencial Sodišče EU (SEU) je končno presodilo v nestrpno pričakovani zadevi Celmer C-216/18 PPU. V njej je irsko predložitveno sodišče spraševalo SEU, kako naj v okoliščinah konkretnega primera pred seboj razlaga pravo EU, ki ureja evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Nepoučeni opazovalec bi lahko samo zamahnil z roko, rekoč še eden od mnogih primerov ENPP, in šel dalje. Toda to bi bila velika napaka. 30.07.2018
dr. Matej Avbelj Pravna samokolnica Izpod peresa Jerneja Letnar Černiča je že pred tremi leti na teh straneh vzniknila kolumna, z naslovom: Zrno dobrega. V njej zapiše tudi tale odstavek, ki si ga izposojam v celoti: »Boris Furlan, eden izmed utemeljiteljev pravoznanstva in filozofije prava na Slovenskem in nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete, predvsem pa pokončen človek, se je skozi življenje težko prebijal. V kolektivni zavesti slovenskega naroda ostaja kruta epizoda, ki jo je v noveli »Joycev učenec« literarno popisal Drago Jančar, ko je obolelega Furlana množica v Radovljici s samokolnico odpeljala proti Savi in ga v njej želela utopiti, a ga je nato v zadnjem trenutku rešila njegova druga žena Vera in skrivnostna črna limuzina (str. 337).« 02.07.2018
dr. Matej Avbelj Povolilna kolumna Slovenija je izbrala. Za vsakogar nekaj. Devet političnih strank. Nizka volilna udeležba. Vse to obeta veliko povolilnih barantanj. Izplen je negotov. Od mavrice z rumeno na čelu, do pretežno rdeče večerne zarje. Diskurz bo pester. Najbrž z nadaljevano tendenco navzdol. Tako bo tudi z javnimi zadevami. Kako bo z državo in skupnim dobrim, ne vemo, ker ne moremo vedeti. Najbolj gotovo je, da bo precej po starem. Pa čeprav bodo izzivi terjali mnogo novega. Če temu kot država, skupnost in posamezniki ne bomo kos, brez skrbi. Nismo edini. 04.06.2018
dr. Matej Avbelj Jambori z rdečo zvezdo V teh dneh smo v slovenskih medijih lahko prebrali, da bodo v Ljubljani pohodnike spet pozdravljali jambori z rdečo zvezdo. Tisti, ki smo nekoliko mlajši, smo se počutili nekoliko izgubljene. Najprej smo pogledali na koledar. Piše se leto 2018. Potem smo brskali po svojem otroškem spominu, a nikjer nismo našli ladij s tovrstno ozaljšanimi jambori. Kolikor daleč nam je nesel pozno-socialistični šolski spomin, nikdar nas niso učili, da so bili gusarji partizani. In obratno, da bi bili partizani gusarji!? Za kakšne jambore torej gre in, če je res leto 2018, ali je Ljubljana še v Sloveniji, ki je leta 1991 nastala kot demokratična republika, pravna in socialna država? 07.05.2018
dr. Matej Avbelj Tri desetletja ustavne praznine Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo Slovenci tako kratko preambulo k svoji ustavi? Ste kdaj pomislili, kakšna politična skupnost smo, da je v preambuli zmanjkalo prostora najprej za svetost življenja, nato pa še za človekovo dostojanstvo? Zakaj bi se vse to sploh morali vprašati in zakaj prav te dni? Potreba se poraja kar sama po sebi. 09.04.2018
dr. Matej Avbelj Kako do evropskega denarja? V EU se začenjajo priprave na pogajanja o novi finančni perspektivi, 7-letnem proračunskem okvirju po letu 2020. Evropska komisija v strahu pred zamudami hiti. Nova finančna perspektiva naj bi bila pod streho še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019. Sprejele naj bi jo torej še institucije v sedanji sestavi. V nasprotnem primeru grozi mrk na tisoče obstoječih in novih projektov. Pogajalski proces naj bi bil tako kratek in zelo intenziven. Za Slovenijo, ki ima že tako ali tako hude upravljavske težave, bo ta čas nadvse neugoden, ker bodo pogajanja padla prav v čas parlamentarnih volitev in mučnega iskanja nove vlade po volitvah. A slednje je morda še najmanjši problem. 05.03.2018
dr. Matej Avbelj Ubogo pravo v slovenskem zverinjaku Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu. Potem ko jo je, tako smo lahko prebrali, uskladilo s ključnimi deležniki, je bila poslana v javno obravnavo. Ta je, reci in piši, trajala celih 10 dni. O vsebini javne obravnave pa ni veliko znanega. Razen parih povzetkov STA in nekaj na tej osnovi oblikovanih časopisnih člankov ni bilo zaslediti domala ničesar drugega. Temu se reče (e-)demokracija. Jalovo in neprepričljivo. Še bolj pa je pri vsem skupaj trpelo, in bo še, ubogo pravo. 05.02.2018
dr. Matej Avbelj Ideologija kot naša največja potuha V teh norih časih politične blebetavosti, za katere je značilno, da izvoljeni predstavniki ljudstva kar tekmujejo v tem, kdo bo s svojo razvpitostjo bolj pritegnil pozornost ljudi, ostajajo le še redki žepi javne diskurzivne normalnosti. Za marsikoga presenetljivo enega od takih žepov, morda celo edinega, predstavlja predsednik republike. S svojo retoriko, utemeljeno v pluralizmu in vključujoči javni drži, je izjema, ki potrjuje pravilo, da je slovenska družba še naprej, bolj ali manj, zapisana ideološki plemenski drži. 08.01.2018
dr. Matej Avbelj Trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj Slovenija ustavnopravno nazaduje. Po imploziji političnega sistema, ko na slovenskem prizorišču dejansko ne morete našteti več kot tri stranke v pravem pomenu besede, se je proces neformalne in formalne razgradnje temeljev ustavne demokracije slednjič osredotočil še na ustavo samo. Leta 2017 dokazujemo, da se nismo kot politična skupnost ničesar naučili. Nasprotno, ponavljamo demontažo ustave na podlagi gole volje večine, brez kakršnikoli razumnih razlogov v javnem interesu, z zlorabo pravne forme ustavnega amandmaja, kot je bilo to že storjeno leta 2000 ob spremembi 80. člena ustave. 04.12.2017
dr. Matej Avbelj Ukinimo volitve Volivci so odločili. Čas je, da ukinemo neposredne volitve predsednika države. Volilna udeležba je katastrofalna. Izbira na volitvah pa temu primerna – in obratno. Zadeva je zato precej preprosta. Spremeniti je treba le 103. člen ustave, v katerega se zapiše, da predsednika republike z mandatno dobo petih let, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve, izvoli Državni zbor z dvotretjinsko večino vseh poslancev. Tako bo, enkrat za vselej, konec resničnostnega šova, po imenu: Slovenija išče šefa. 06.11.2017
dr. Matej Avbelj Najprej politika! Slabi zgledi najbolj vlečejo. Ko je Trump razglasil novo paradigmo ameriškega vladanja, z naslovom: Najprej Amerika, so mu takoj sledile tudi duše na tej strani Alp. Najprej Slovenija. Lepo. Sploh, če bi se najprej res posvetili sami sebi in se nekoliko bolj kritično pogledali v ogledalo. Če bi nekoliko bolj tehtali svoje besede, brzdali zaletavost in se sploh malo manj predajali vsesplošni družbeni histeriji. Ta je nedavno spet izbruhnila ob za Slovenijo res nadvse  pomembni temi: katalonskem referendumu za neodvisnost. Od njega, in samo od njega, bo namreč odvisna tudi kakovost, sama bit, ustavne demokracije na Slovenskem. Takim temam se namreč posveča medijska pozornost v višku gledanosti informativnih oddaj. 09.10.2017
dr. Matej Avbelj Prešeren, Varuhinja in slovo od argumentov Zgodilo se je nekako takole. V neki javni osnovni šoli so prebirali Prešernovo Zdravljico. Ja, to je tisti srečnež, ki ga z golimi prsi sredi Ljubljane obdaja žlahtna Muza. Ta Prešeren je, tako mi je hitela zatrjevati ogorčena mati osnovnošolca, prekršil 7. člen slovenske ustave. »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!« No, v bistvu ga je kršila učiteljica slovenščine, ki je učence silila brati to pesem. In po vrhu vsega še na glas. Tudi sam povsem zaprepaden sem ji svetoval naj se nemudoma obrne na Varuhinjo človekovih pravic. Ona in njen urad namreč obvladata 7. člen ustave, še bolj pa pravoznanstvo. 11.09.2017
dr. Matej Avbelj Kaj jih, vendar, žene? Že nekaj mesecev lahko spremljamo očiten zdrs Poljske v avtoritarni sistem. Na Madžarskem je ta že večletno dejstvo. V Sloveniji s tem znajo na bolj prefinjen način, ki ne zbuja ostrih reakcij ne od znotraj ne od zunaj, rezultat pa je venomer enak. Pri tem se človek, skorajda nehote, mora vprašati, kaj žene, kaj poganja te ljudi, te formalne in neformalne oblastnike, da se poslužujejo ravnanj, ki jih v naših časih spremljamo in poznamo pod imenom ustavno nazadovanje? 14.08.2017
dr. Matej Avbelj Legalistična naivnost V razumevanju (ne)-delovanja slovenske pravne države je veliko zabavnih trenutkov. Ti pa so v resnici tragični. Zato lahko govorimo o tragikomičnosti pojmovanja slovenske vladavine prava, ki je sistemski, in ne morebiti samo izoliran, problem. Kakršno prevladujoče pojmovanje pravne države, takšno pa je tudi njeno delovanje. Če se kritika ali vsaj normativne vizije ne osredotočijo na tisto, kar je res pomembno, imajo konkretni akterji v praksi mnogo več prostora ne le za čednosti, ampak tudi za nečednosti. 17.07.2017
dr. Matej Avbelj Če ne bomo zdaj, ne bomo nikoli Tako smo govorili v nekih drugih, bolj nabritih časih. In tako govorimo spet danes, ko naslavljamo neke povsem druge probleme. Izzive evropske, s tem pa tudi slovenske politične prihodnosti. Evropska unija je na prelomu. V bistvu je že zlomljena in čaka. Čaka na eno od treh alternativ: nadaljevanje obstoječe stagnacije; razpad in prihodnost v preteklosti; ali pa korenita reforma v smeri evropske nedržavne federacije. Okno priložnosti za slednjo se ni še nikdar odpiralo tako na široko, kot se utegne odpreti zdaj. 19.06.2017
dr. Matej Avbelj Zidovi Hans-Dietrich Genscher, znameniti nemški zunanji minister z velikimi zaslugami pri nastajanju samostojne slovenske države, je takole označil bistvo Berlinskega zidu: »Izgradnja zidu leta 1961 je pomenila priznanje komunistov, da so izgubili bitko med sistemoma.« Če nekoliko pretiravamo, bi brez zidu namreč Vzhodna Nemčija ostala brez prebivalcev. Že tako ali tako jo je v letih komunističnega totalitarizma zapustilo več kot tri milijone ljudi. Tisočim pa je življenje odvzel Zid sam. Kako razumemo Berlinski zid danes in kaj sploh pomenijo zidovi za današnjega slovenskega človeka? 22.05.2017
dr. Matej Avbelj Dve vprašanji o prihodnosti EU V zadnjih mesecih in tednih se je razplamtela razprava o prihodnosti Evropske unije. To je dobro. Slabo pa je, da govorci pogosto govorijo drug mimo drugega in tako niti ne izkoristijo priložnosti, da bi se razumno in produktivno (ne)strinjali. To lahko preprečimo le tako, da pri razpravi o prihodnosti Evropske unije in Slovenije v njej ločimo dve različni vprašanji. Prvo je, kaj EU potrebuje za rešitev iz svojih preštevilnih kriz. Drugo pa, kaj je sploh mogoče realno pričakovati, da bodo EU politične elite v danih razmerah zares storile. 10.04.2017
dr. Matej Avbelj Slovenski pravosodni meritokratski deficit Francko so našli. Zadovoljni so vsi, pa čeprav je bil postopek izbire predsednika Vrhovnega sodišča, vključno z vsemi sodelujočimi, karikatura pravne države. Ampak tako je pač v Sloveniji. Menda moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Za vse pa je, slednjič, tudi leta 2017, tako ali tako kriv komunizem. Z vsem dolžnim spoštovanjem, spet do vseh vpletenih, javno ne soglašam. Današnje slovensko pravosodje ima veliko problemov. Komunizem, ki bi terjal lustracijo, ni eden iz med njih. 13.03.2017
dr. Matej Avbelj Išče se Francka Vrhovno sodišče je ena najbolj de-institucionaliziranih institucij te države. Bodisi po naključju, a najverjetneje namenoma. Kot vrh sodne veje oblasti (sic!) je v zgodovini demokratične in pravne slovenske države bilo kar trikrat brez predsednika. Prvič za tri leta, drugič za devet mesecev in tokrat, kdo ve za koliko časa. Ampak to je vse povsem in popolnoma normalno. Ne kritizirajte in ne odjezdite nikamor, najboljše šele sledi. 07.10.2016
dr. Matej Avbelj Slovenska pravna žalost Slovenski pravosodni akterji v novi sezoni žajfnice, z naslovom Imenovanje predsednika Vrhovnega sodišča, imajo tokrat res smolo. Še Janez Janša je obmolknil in sedaj ni nikogar, nobenega političnega grešnega kozla, za katerim bi lahko skrili lastno pravniško mizerijo. Končno, in še enkrat več, se je potrdilo, da sta si sodstvo in širše pravosodje za svoj neugled in siceršnjo izjemno nezaupanje javnosti kriva sama. 23.09.2016
dr. Matej Avbelj Mesečniki in uničevanje mednarodne liberalne ureditve sveta Pravkar končani blejski Strateški forum je med drugim razkril izjemno napete razmere na Balkanu. Med Hrvaško in Srbijo poteka prava, za zdaj še besedna, vojna. Vodilni politiki sredi volilne kampanje niso pozabili povedati, da zanje Bosna sploh ni država, in da si eden od balkanskih narodov te oznake niti ne zasluži. Sosednja Grčija je na ekonomskih kolenih. Romunija in Bolgarija sta v limbu. Makedonija nima niti imena. Albanija je tam, kjer je bila. Turčija pa je postala glavni, po vrhu vsega še avtokratski, evropski vratar z Bližnjega Vzhoda. Evropska unija in njeni (mnenjski) voditelji pa se vedejo kot mesečniki. 09.09.2016
dr. Matej Avbelj Milko Novič in njegova pravica Milko Novič, osumljeni za umor direktorja Kemijskega inštituta, že 20 mesecev (z besedo: dvajset) sedi v priporu zaradi ponovitvene nevarnosti. Ustavno sodišče je v odločbi Up-495/16, Up-540/16 po 18 mesecih pripora ugotovilo, da je Noviču ves ta čas odvzeta prostost na podlagi sklepov rednih sodišč, katerih obrazložitev je samo navidezna, tako da njihove razumnosti ni mogoče niti preizkusiti. Novič je z ustavno pritožbo seveda uspel. In: po ponovni novi-stari odločitvi rednih sodišč ostal v priporu, kjer trohni še nadaljnja dva meseca. 26.08.2016
dr. Matej Avbelj Tranzicijska pravičnost iz Nemčije Nemško sodišče v Münchnu je pred kratkim izreklo še nepravnomočno sodbo, s katero je dva visoka predstavnika nekdanje jugoslovanske tajne službe UDBA zaradi umora hrvaškega disidenta v Nemčiji, ki se je zgodil že pred več deset leti, obsodilo na dosmrtno kazen. Gre za pomembno odločitev, ki v nekdanje jugoslovanske republike prinaša nekaj tranzicijske pravičnosti od zunaj. 12.08.2016
dr. Matej Avbelj Konstitucionalizem in (politična) histerija Pred dobrim tednom dni je Ustavno sodišče končno odločilo v eni najbolj razvpitih ustavnopravnih zadev letošnje pomladi. S sklepom št. U-I-85/16, Up-398/16 z dne 14. 7. 2016 je pritrdilo predsedniku Državnega zbora in presodilo, da ravnanje Sindikata delavcev migrantov Slovenije v tej zadevi predstavlja očitno zlorabo pravice do referenduma. Odločitev je zelo pomembna v svoji ožji in širši ustavnopravni dimenziji. 29.07.2016
dr. Matej Avbelj Kako postaneš ustavni sodnik – v Sloveniji?

Začela se je napovedana rekonstrukcija Ustavnega sodišča. Jeseni mandat nastopita nova sodnika, ki ju je pravkar izvolil Državni zbor. Mediji so ju najavljali in predstavljali zelo kičasto, v kontrastnih barvah. Starejši moški in mlajša ženska. Sodne izkušnje in mladostna zagnanost. Ena sama, za slovenske razmere povsem nenavadna harmonija. Zakaj? Ker je bil vendar dosežen politični kompromis: en desen in en levi kandidat.

15.07.2016
dr. Matej Avbelj Kako naprej po Brexitu? Zgodilo se je tisto, kar se je pač zgodilo. Razlogi za Brexit so številni in prepleteni. Posvečene so jim bile, in jim bodo še, številne pomembne analize. Nič od tega ne bo v središču te kolumne. Ta se osredotoča na vprašanje, kako naprej po Brexitu. Spet ne v smislu tehničnih podrobnosti izstopa Britancev po 50. členu PEU in njihovega bodočega odnosa z Unijo, temveč v smislu strateške politične usmeritve Unije v prihodnjih letih. 01.07.2016
dr. Matej Avbelj Totalna država totalno brez zaupanja svojih državljanov Ste tudi vi za to, da v ustavo zapišemo pravico do pitne vode? Za to da preženemo zle multinacionalke, da podržavimo, kar je še zasebnega in da vse koncesije za izkoriščanje vodnih virov čim prej ugasnemo in ravnanje z vodo v celoti prenesemo na izključno javne subjekte v obliki države v najširšem smislu? Odgovor je, seveda: poglejte vendar ankete, samoumeven. Če je v tej državi že vse državno, pa naj bo ja še voda! 17.06.2016
dr. Matej Avbelj 25 let kasneje V tem mesecu bo preteklo četrt stoletja od nastanka slovenske države. Kaj se je v tem času zgodilo z nami v pravnem, ekonomskem, političnem in kulturnem smislu? Smo napredovali, nazadovali, ali morda stagniramo? Zakaj? In kako lahko to popravimo? 03.06.2016
dr. Matej Avbelj Kaj pa, če se Brexit vendarle zgodi? V zadnjih tednih pred referendumom o usodi Velike Britanije v Evropski uniji v slednji vlada nenavadno mrtvilo. Kot da celotna Unija zadržuje dih, kaj se bo zgodilo. Dejstvo je, da si ne glede na izid referenduma nihče ne bo mogel zares oddahniti. Morda le Cameron. Zatečeno stanje EU je namreč nevzdržno in brez korenitih reform, z Veliko Britanijo ali pa brez nje, ne bo šlo. Poglejmo, kaj lahko pričakujemo, če se Brexit vendarle pripeti. 20.05.2016
dr. Matej Avbelj Zloraba referenduma: med pravno državo in vladavino prava Pravna država in vladavina prava sta pojma, ki ju pogosto, sicer s kančkom zgodovinskega zavedanja, da prihajata iz različnih pravnih sistemov, slednjič vendarle izenačimo. Ne le pravni teoretiki, tudi sodišča vztrajajo, da je zgodovinska razlika med obema pojmoma postopoma zbledela, pravni sistemi so se zbližali, tako da sta pojma dandanes v bistvu identična. Ta trditev v veliki meri drži, a danes bomo namenoma vztrajali pri tistem, kar ju še vedno v temelju ločuje. 04.05.2016
dr. Matej Avbelj Sistem demokratične neodgovornosti V prihodnjih dneh se nam ponovno obeta fantastična politična predstava za javnost. Ministrica za kulturo, ki ne izpolnjuje več političnih kriterijev obstoječe, menda izrecno kulturno naravnane vlade, ni sledila pozivu njenega predsednika, ki jo je pozval k odstopu, ampak bo svoj politični prav dokazovala, urbi et orbi, v parlamentu. Še enkrat več boste lahko spremljali praktične posledice unikatno slovenskega ustavnopravnega križanca med skupščinskim in kanclerskim sistemom delovanja vlade. 22.04.2016
dr. Matej Avbelj Arbitrarnost na Vrhovnem sodišču? V začetku marca je Ustavno sodišče odločilo o ustavni pritožbi v zadevi Up-645/13. Šlo je za zadevo, v kateri je slovensko redno sodstvo, od prvostopenjskega do Vrhovnega sodišča, potrdilo priznanje izraelske sodne odločbe, s katero je bilo zelo uglednemu slovenskemu kirurgu naloženo plačilo astronomske odškodnine pacientu, ki je utrpel hude poškodbe zaradi neuspele operacije. Ker gre za izjemno pomembno odločbo Ustavnega sodišča, si zasluži nekaj naše pozornosti. 08.04.2016
dr. Matej Avbelj Iz Pariza v Bruselj Ta teden smo bili ponovno prežeti s tragičnimi občutki, ki sem jih na teh straneh že opisoval v kolumni Nič. Po Parizu se nam je zgodil še Bruselj. Intenziteta terorističnih napadov na Evropsko unijo se torej stopnjuje. Nedolžnih žrtev z vsega sveta, ki jim ta barbarska ravnanja preprečijo pisanje njihovih življenjskih zgodb in ki v osami pustijo vse tiste, ki te zgodbe na najbolj čustven način delijo z žrtvami, je vedno več. Vprašanje, ki se nujno zastavlja, je: ali je tokratni val terorizma zgolj okrepitev, jačanje že poznanega, ali pa imamo opravka z novo kvaliteto teroristične grožnje, ki našo zahodno civilizacijo ogroža bolj kot kadarkoli prej? 25.03.2016
dr. Matej Avbelj Voz pred konjem Nedavna odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-69/15, v kateri je zavrglo zahtevo vrhovne sodnice Barbare Zobec po ustavni presoji 115. člena ZKP, je naletela na oster odziv dr. Marka Novaka in še bolj dr. Jerneja Letnarja Černiča. Oba sta izrazila svoje veliko obžalovanje nad domnevno zamujeno priložnostjo Ustavnega sodišča. K njunima stališčema moram podati jasno odklonilno ločeno mnenje. 11.03.2016
dr. Matej Avbelj Višegrad kot nova tragedija Srednje Evrope?

Pretekli teden so v zlati Pragi obeležili 25. obletnico Višegrajske skupine, ki povezuje Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko. Kot se za obletnico spodobi, je bilo izrečeno veliko pohval, nekaj je bilo tudi samohvale, za moj občutek pa je tisto ključno ostalo zamolčano. Višegrajska skupina ni bila še nikoli tako daleč od svojih ustanovnih vrednot, kot je danes.

26.02.2016
dr. Matej Avbelj EU v pričakovanju pravih reform V teh dneh v Bruslju in prestolnicah držav članic EU pretresajo britanske predloge za reformo Evropske unije. Ti zadevajo štiri področja: ekonomsko upravljanje, konkurenčnost, migracije in suverenost. Nanje se je v imenu Evropskega sveta že odzval njegov predsednik Donald Tusk. Uniji se, po vsem videnem sodeč, obeta reforma, ki pa to v resnici (še) ni. 12.02.2016
dr. Matej Avbelj Interes države Ko je leta 1861 v ZDA divjala državljanska vojna, se je  predsednik Abraham Lincoln nanjo odzval tudi z začasno zamrznitvijo pravice do sodnega varstva v primeru odvzema prostosti (habeas corpus). Potem ko je Vrhovno sodišče njegov ukrep označilo za neustavnega, je Lincoln izrekel naslednje zgodovinske besede: »Ali naj vsi zakoni, razen enega, ostanejo neizvršeni, oblast pa naj se razleti na koščke, da le ne bi bil kršen ta zakon [habeas corpus]?« Z drugimi besedami, interes države, ameriške zveze, je postavil pred ustavnost in zakonitost. 22.01.2016
dr. Matej Avbelj Zaščita vladavine prava v EU Po Madžarski se je Evropski uniji zgodila še Poljska. Zadeva je tlela že kar nekaj časa. Sedanja poljska oblast se je že v svojem opozicijskem času navduševala nad Orbanovimi domislicami o ne-liberalni demokraciji, z veliko žlico je zajemala njegov nadvse zadržan odnos do Bruslja in komaj čakala, da na podoben način po volitvah vse možne institucije napolni s svojimi lojalnimi kadri. Medtem ko se pri Madžarski Unija ni zganila, pa se v primeru Poljske očitno obeta drugačen scenarij. 14.01.2016
dr. Matej Avbelj Nov elan Kako težko se je izkopati izpod bremen, ki jih naloži staro leto! Pa čeprav človek v zadnjih prazničnih dneh povsem izklopi realnost, predvsem slovensko, se mora hočeš nočeš na Noviga lejta dan na novo začeti spopadati s starim. Naloga je vse prej kot lahka. Kajti starega je vsako leto več, nabralo se je od lani in še od let poprej. Novo pa je treba ustvariti, vsakič znova. Zato pa je potreben nov elan. 01.01.2016
dr. Matej Avbelj Kdo je ugrabil slovensko državo? Slovenija kaže vse znake ugrabljene države. V teoriji je ta opredeljena kot pojav, kjer vladajoča struktura v navezavi z vplivnimi gospodarskimi centri na prikrit način, ki navzven ustvarja celo videz pravnosti, vse tri veje oblasti: zakonodajno, izvršilno in sodno ter ekonomski sistem kot celoto oblikuje in obvladuje tako, da delujejo pretežno ali izključno v prid nje in tistih, ki so ji lojalni. V taki državi ne vlada ljudstvo. V taki državi ni mogoče izvesti nikakršnih resnih reform. Taka država je zapisana tiraniji statusa quo. 18.12.2015
dr. Matej Avbelj Za zavrnilni referendum Morda v nasprotju s pričakovanji, ki jih ustvarja njen naslov, ta kolumna ne bo namenjena podpori ali nepodpori konkretnega zavrnilnega referenduma, na katerega se bomo odpravili čez nekaj dni. Mnogo bolj kot poznavanje mojega osebnega stališča do konkretnega referenduma je pomembno pravilno razumevanje samega ustavnega instituta, ki ga ta referendum predstavlja. 04.12.2015
dr. Matej Avbelj Nič Nedavni teroristični napad v Parizu je bil še dodatna kaplja pelina v čašo grenkobe Evropske unije. Spet je obveljala tista, da nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Potem ko smo že ugotovili, da je evropski liberalni projekt demokratične in pravne države pod hudim pritiskom in udarom treh kriz: ekonomske, politične in humanitarne, lahko danes dodam le še to, da smo praktično razoroženi. 20.11.2015
dr. Matej Avbelj Nova ustava za Evropo Proces nastajanja ustave Evropske unije, ki se je odvijal pred natanko 10 leti, je v meni oblikoval supranacionalnega ustavnega skeptika. Tako v akademskih kot političnih vodah je namreč razvodenel v nominalni larpurlartizem, v katerem je od ustavnega procesa ostala samo še beseda. Še to so z Reformno pogodbo, podpisano v Lizboni, izbrisali iz evropskega besednjaka. 06.11.2015
dr. Matej Avbelj Kaj pa zdaj? Vsaka kriza, znova in znova, pokaže pravi obraz Republike Slovenije. Naj gre za ekonomijo, žled ali humanitarni izziv, vse nas preseneti, vselej po istem vzorcu. Tudi tokrat je tako.  Kolaps vladanja; medsebojno politično obtoževanje; krepitev vzajemnih populističnih nestrpnežev: provincialnih zadrgnjencev in humanističnih utopistov. Teren pa prepuščen samemu sebi in kar se da dobri improvizaciji. O pravi meri ne duha ne sluha. 23.10.2015
dr. Matej Avbelj Različni vatli za ocenjevanje sodstva Naslov tokratne kolumne sem si izposodil pri istoimenski okrogli mizi, ki bo potekala na letošnjih Dnevih pravnikov v Portorožu. Ker mi je udeležbo na okrogli mizi  preprečil, ne morebitni strah pred katerim od razpravljavcev, temveč fakultetni urnik, bom naslednjih nekaj vrstic izkoristil za predstavitev vsaj nekaterih misli, ki bi jih sicer razvil v Portorožu. Številne od njih so že stare in vsaj bralcem teh kolumn še preveč znane. 09.10.2015
dr. Matej Avbelj Pravno spodbujena neodgovornost V Sloveniji pravna država trpi za kroničnim pomanjkanjem pripravljenosti za sprejemanje odgovornosti vodilnih (pravnih) institucionalnih akterjev za napake, za katere bi po splošno sprejetih standardih urejenih pravnih držav morali nositi bodisi subjektivno bodisi objektivno odgovornost. Paradoks te same po sebi nizke pravne (morda tudi siceršnje) kulture je ta, da tako ravnanje najmanj omogoča, če ne celo spodbuja slovenska veljavna pravna ureditev sama. 25.09.2015
dr. Matej Avbelj Zastarana pravna država V Sloveniji obstajata v grobem dva diskurza v zvezi s stanjem vladavine prave. Eden je tisti, ki trdi, da je z našim pravosodjem vse v redu in da so določeni nenavadni primeri le izjeme, ki potrjujejo pravilo. Drugi pa je tisti, ki opozarja na groba, sistemska, strukturna odstopanja od tega, kar naj bi se od uveljavljene pravne in demokratične države pričakovalo. 11.09.2015
dr. Matej Avbelj Pravne bizarnosti Letos je bilo poletje tako vroče, da se še kumarice niso hotele skisati. Namesto kislih kumaric v medijih, smo tisti, ki si niste že dokončno nataknili plašnic, začepili ušesa in glavo kar se da globoko potisnili v pesek, imeli le še kisle obraze. Kako tudi ne. 28.08.2015
dr. Matej Avbelj Pravni pakt o nenapadanju Pred kratkim sem bil poučen, da med slovenskimi pravniki menda obstaja pakt. Pakt o nenapadanju. Ta pakt včasih prekrši kakšna knjiga, ki upoštevaje vse gabarite, zavest in stanje slovenske pravne stroke, predstavlja aberacijo, pomoto in poraja celo začudenje, kako je do njene izdaje sploh lahko prišlo. 14.08.2015
dr. Matej Avbelj Mayday, mayday: meritokracija in država Slovensko zunanje ministrstvo je nasedlo v Savudrijski vali. Prisluškovani telefonski pogovor med neodvisnim in nepristranskim arbitrom in visoko uslužbenko nasedlega ministrstva je še enkrat več pokazal na dva ključna in vseprisotna problema Republike Slovenije: odsotnost meritokracije in državnosti. 24.07.2015
dr. Matej Avbelj Grška logika Moje upanje se ni uresničilo. Grki so na referendumu o reformnem paketu upnikov, ki mu je pred tem že potekla veljava, glasovali proti. Pa to vendar ni več novica. Novica je ta, da so le nekaj dni kasneje privolili v nov, a strožji paket. Banke so še vedno zaprte. Cipras je razglasil zmago: preprečil je grexit in ekonomsko kataklizmo. In medtem ko je Siriza razcepljena, njen vodja vlada s pomočjo opozicije. Se lahko iz tega kaj naučimo? 17.07.2015
dr. Matej Avbelj Grški eksodus

Pred dobrima dvema tednoma sem bil v Solunu. Vzdušje je bilo odlično. Center mesta bleščeč. Lokali polni. Že nekaj korakov stran se je sicer kazala povsem drugačna slika, ki pa obiskovalcu nikakor ni ponujala niti priložnosti za slutnjo, da se že zelo kmalu obeta nekaj silno temačnega. Bankrot. V zraku je morda visela neka napetost, celo stigma v očeh pretežno zahodno-evropejske družbe, da je Grčija postala nepopravljiv problem. A na to smo pozabili v istem hipu, ko smo na letališču sledili oznaki:  ?ξοδος.

03.07.2015
dr. Matej Avbelj Dovolj je bilo Z dunajskega letališča v Bratislavo dnevno vozi več kot dvajset avtobusov. Z Dunaja v Budimpešto vas vlak pripelje v dveh urah in pol. Proti Salzburgu drvi z 200km na uro. V Sloveniji se vozimo, pa to niso moje besede, kot v džungelskih vagonih po tirih iz časov Marije Terezije. Podružnice multinacionalk nas zapuščajo, nekatere z izrecnimi besedami, da za Slovenijo ne želijo niti slišati več. Privlačni smo le še za Balkan in balkanske posle. 19.06.2015
dr. Matej Avbelj Evropska unija in pravičnost Evropska unija je tipičen sistem upravljanja, ki se razvija od izziva do izziva, razrešujoč konkretne probleme, šele potem ko se pojavijo, s celovito teoretično refleksijo o optimalnih načinih reševanja za nazaj. Notranji in zunanji izzivi ohranjajo sistem živ, pri zunanjih opazovalcih, zlasti akademskih, pa ustvarjajo resničen vtis, da se na zadevnem raziskovalnem področju ves čas dogaja kaj novega. 04.06.2015
dr. Matej Avbelj Ločena mnenja na Vrhovnem sodišču Pred dnevi sem v medijih zasledil, da utegne slovensko Ustavno sodišče v kratkem presojati ustavnost 115. člena Zakona o kazenskem postopku, ki nalaga, da je posvetovanje in glasovanje v sodnih senatih tajno. Iz tega tudi izhaja, da so v slovenskem rednem sodstvu, vključno z njegovim najvišjim sodiščem, ločena mnenja, pritrdilna ali odklonilna, prepovedana. Ali je taka ureditev prepričljiva? Ali je celo protiustavna? 22.05.2015
dr. Matej Avbelj Kleine, aber nette Gesellschaft Kot že pred meseci, sem tudi tokrat ob najnovejšem razvoju dogodkov v zadevi Patria, večplastnost tega nadvse intrigantnega primera ponazoril tudi za mednarodno ustavnopravno javnost na Verfassungsblog, ki je eden najvplivnejših evropskih blogov. Med zanimivejšimi odzivi je bil tisti, v katerem mi je njegov avtor le na kratko pripomnil: »eine kleine, aber nette Gesellschaft.« Izjava se mi je najprej zdela le posrečena hudomušnost, a kmalu se je izkazalo, da se nevarno približa bistvu zadeve. 08.05.2015
dr. Matej Avbelj Ustavno sodišče in Patria Ustavno sodišče je razveljavilo proces v zadevi Patria, in to v celoti. Slednje za seboj potegne ogromno število zelo zahtevnih vprašanj. Zlasti, kako naprej, potem ko je vse skupaj trajalo sramotno dolgo. Ko je pravosodje najprej zakrivilo, potem pa popravljalo tisto, kar naj bi bilo v pravni državi samoumevno, je namreč skorajda celo desetletje trpela demokracija, ekonomija, medijski in politični prostor pa sta razvila radikalnost in profanost na meji blaznega. Nikdar po letu 1991 v Sloveniji še ni bilo tako malo prostora za evropsko normalnost kot danes. 24.04.2015
dr. Matej Avbelj Organizirana hipokrizija V teh dneh smo obeležili 25. obletnico prvih demokratičnih volitev. Kot vselej, se je zgodila proslava, in kot vselej so se je udeležili oni, ki po mnenju tistih, ki se je niso udeležili, tam nimajo kaj iskati. Zakaj? Ker enih ni bilo zraven takrat, ko se je delalo na stvari; še več bili so celo izrecno proti; danes pa so tam, kjer si torej pred 25 leti niso želeli biti. Kdo bi razumel? No, vsaj povabljeni na proslavo pa so bili vsi – pravi in nepravi, naši in njihovi. 10.04.2015
dr. Matej Avbelj Demokracija v času evropske krize Tokratna kolumna se ne bo dotikala vprašanja krize demokracije, niti na splošno niti v EU, temveč si zastavlja vprašanje, kako sta ekonomska kriza v EU in zlasti odziv nanjo vplivala na stanje demokracije v tej supranacionalni skupnosti. Kot vemo, se EU sicer tradicionalno spopada z očitki o demokratičnem primanjkljaju. Ali ga je ekonomska kriza še poglobila? 27.03.2015
dr. Matej Avbelj Sproščena Evropa Na napakah se učimo, a zgodovina se ponavlja. Ta logični, toda vseprisotni življenjski paradoks, spet dobiva domovinsko pravico v Evropski uniji. Čeprav je prav slednja iz bridkih izkušenj druge svetovne vojne potegnila moč za prelom s starim in zasuk v trajni mir, pa ji na področju reševanja ekonomske krize to ne gre tako dobro od rok. 13.03.2015
dr. Matej Avbelj Lov na race in izločanje ustavnih sodnikov Si predstavljate, da lahko lov na race prerase v resen ustavnopravni problem? In to v ZDA – v državi z najdaljšo neprekinjeno ustavnopravno tradicijo? Tako se je primerilo leta 2004, ko se je sodnik Vrhovnega sodišča Antonin Scalia odločil, da bo sodeloval pri odločanju v primeru Cheney v U.S. District Court for the District of Columbia kljub svojemu tesnemu znanstvu s tedanjim podpredsednikom ZDA, s katerim sta za nameček, potem ko je bil primer že razpisan na Vrhovnem sodišču, skupaj odšla na lov na race. Ta je torej, v očeh mnogih, ne pa tudi v očeh sodnika Scalie, prerasel v izločitveni razlog. 27.02.2015
dr. Matej Avbelj Ohranitev intelektualnega zdravja Ali je primerno na pravnem portalu, kot je ta, pisati kolumne, ki imajo vsaj na prvi pogled zelo malo opraviti s pravom? Kaj imajo s pravom, še posebej pozitivnim, opraviti razmišljanja, ki so tako zelo normativno podčrtana, da so mnogo bolj politična, etična, včasih tudi filozofska? Odgovor je preprost. 13.02.2015
dr. Matej Avbelj Novo upanje Menda je v Evropi na pohodu novo upanje. V Grčiji se kliče Siriza. Z njeno zmago bo zdaj vse drugače. Konec bo neo-liberalnega izkoriščevalskega kapitalizma, na mesto katerega bo stopila nova levica. Prinesla bo minimalne plače za vsakogar v višini 1000€, najemnina bo 3€/m2 in delovna mesta bodo zagotovljena vsem. Pri tem ostaja le eno, resda obstransko vprašanje, kdo bo vse to plačal. 30.01.2015
dr. Matej Avbelj Telefonsko pravo V teh dneh je na Fakulteti za državne in evropske študije gostoval poljski raziskovalec dr. Rafal Manko, ki preučuje obstoj t.i. Srednjeevropske pravne družine. Med drugim je nastopil tudi v okviru društva Evropska Slovenija, kjer je v okviru internega kolokvija delil svoje poljske in primerjalno-pravne izkušnje. Pri tem je beseda nanesla tudi na t.i. telefonsko pravo. 15.01.2015
dr. Matej Avbelj Zadnja kolumna To je zadnja kolumna. Ne v absolutnem, temveč v dvojnem relativnem smislu. Je zadnja, ki je bila napisana še v letu 2014, pa čeprav jo beremo že v 2015. In je zadnja, ki se bo dotikala Slovenije v njeni javni dimenziji. Bilo je dovolj. 02.01.2015
dr. Matej Avbelj O stolpu v Pisi Natanko pred tednom dni je Ustavno sodišče v zadevi Up-879/14-11 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo v zadevi Patria in izdalo začasno odredbo za zadržanje izvajanja obsodilne sodbe. Sklep Ustavnega sodišča je bil za vse tiste, ki že več let opozarjamo na očitne kršitve procesnega in materialnega kazenskega prava ter ustavnih garancij in človekovih pravic v tem procesu, pričakovan. Tako, torej v skladu s pričakovanji, pa so reagirali tudi tisti, ki so ta isti proces doslej aktivno ali pasivno branili v imenu, reci in piši, pravne države. 19.12.2014
dr. Matej Avbelj Konec moraliziranja Zadnjič sem obljubil, da je z jamranjem konec. Da je nastopil čas za nizanje (od)rešitev slovenskih patologij. Pred vami je prvi skromen poizkus. V njem zagovarjam tezo, da je eden od poglavitnih korakov k okrevanju slovenske družbe prelom z moraliziranjem. 05.12.2014
dr. Matej Avbelj To je možno – tudi pri nas! Navdih, popolnoma neposreden, za tokratno kolumno črpam iz pesmi Vlada Kreslina. Njen tekst, še enkrat več, potrjuje, da je bilo v Sloveniji vse že neštetokrat povedano, zapisano in celo zapeto. Pa vendar, se ne spremeni nič. Še več, v javno-diskurzivnem, političnem, demokratičnem in pravnem smislu tonemo še globlje. Pa zato ni treba več naštevati imen, ki so vse bolj odiozna, niti omenjati konkretnih dogodkov. Vse govori samo zase. 21.11.2014
dr. Matej Avbelj Vrhovno sodišče in Patria Vrhovno sodišče je odločilo v zadevi Patria. Obrazložitev obsega 74 strani in od prve do zadnje vrstice pobija vse pritožbene razloge obrambe. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila tako zavrnjena. Kar sledi, je nekaj uvodnih razmišljanj o novi epizodi v tej zadevi. Podrobne analize še sledijo. 07.11.2014
dr. Matej Avbelj V dobi naravnega prava V Sloveniji je nastopila doba naravnega prava. O tem pričajo tako politično kot pravno dogajanje, kakor tudi intervencije akademske stroke na obronkih obeh disciplin. Če to drži, boste rekli, se je Slovenija končno in dobesedno spremenila v raj na zemlji, saj je morala nanjo leči večna in univerzalna pravičnost, sama bit človečnosti, ki počiva v naravi prava. 24.10.2014
dr. Matej Avbelj Kulturni šok v Bruslju V tem tednu se je vesoljna Slovenija v vsej svoji majhnosti naslajala nad predstavo slovenske kandidatke za podpredsednico Evropske komisije. Narod je kar tekmoval v zabavljanju. Mediji, ki so po neki notranji privzgojeni logiki nastalo stanje sprva še želeli opravičevati z zahtevnostjo postavljenih vprašanj, so se kmalu presedli na vlak, iz katerega so potem odmevale salve smeha. Nikdar bolj kot v tem trenutku je na mestu Gogoljev vzklik: komu se smejite, sebi se smejte! 10.10.2014
dr. Matej Avbelj Socialistični pravni cement Po dobrih dveh desetletjih se je v Sloveniji, končno, razplamtela tudi razprava o bistvu pravne države: o pravosodju in še posebej o sodnikih. Ta razprava variira tako v svoji kakovosti, prepričljivosti, nivoju in koristnosti izplena. Pa vendarle je tu. In najmanj kar je, v demokraciji se je treba znati predvsem pogovarjati, vsaj občasno pa tudi kaj dogovoriti. To je v sistemih, ki so nazorsko nagnjeni k monizmu, psihološko pa k solipsizmu, sicer nadvse težko. A prav zato se je treba še toliko bolj truditi. 26.09.2014
dr. Matej Avbelj Objektivna stvarnost »Analiza dejstev v konkretnem primeru omogoča sklepanje, da objektivna stvarnost ni v konfliktu s pravico obsojenega do nepristranskega sojenja.« Tudi s temi besedami je občna seja Vrhovnega sodišča zavrnila izločitev svojega predsednika iz odločanja v zadevi Patria (sklep su. 1394/2014, z dne 27.8. 2014). Bojazen obsojenega, da je predsednik Vrhovnega sodišča pristranski, tako objektivno ni bila upravičena. Ta bo, tako je bilo zaslediti v javnosti, sedaj celo predsedoval senatu, ki bo odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti. 12.09.2014
dr. Matej Avbelj Usodna vseprisotnost Zahodnega Balkana Suverenost države je sestavljena iz dveh dimenzij: notranje in zunanje. Država je notranje suverena, če na svojem ozemlju in ljudmi izvaja učinkovito oblast. Zunanja suverenost države pa je odvisna od pripoznanja notranje suverenosti s strani drugih suverenih držav, ki tvorijo mednarodno skupnost. Zdi se, da je enako tudi z identiteto države. 29.08.2014
dr. Matej Avbelj Počitniška kolumna Počitnice niso čas za resne teme. Počitnice so čas za kisle kumarice in bog ne daj za kislo vreme, ki nas je letošnje poletje že tako ali tako izdatno namočilo. Počitnice so, seveda, tudi čas za počitek. Za tiste, ki se imajo od česa odpočiti in za tiste, ki se znajo in zmorejo odpočiti. Torej odklopiti od vsakodnevnih profesionalnih peripetij. Teza te kolumne je, da je to še posebej težko za akademsko stroko. 14.08.2014
dr. Matej Avbelj Mandat

Ne morem se načuditi, kako razširjena je v Sloveniji praksa postavljanja napačnih vprašanj. To so vprašanja, ki v danem kontekstu niso primarnega pomena, preprosto niso prava, ker ne morejo pripeljati do pravih odgovorov. Pravi odgovori pa so tisti, ki lahko odpravijo nek izoliran problem, ali pa, če so take narave, lahko prispevajo celo k izboljšanju določenih praks na nekem področju.

01.08.2014
dr. Matej Avbelj Brezizhodni položaji 13.7. 2014 ni prinesel ničesar novega. Politične karte so se sicer premešale, ljudske večine so se postavile bolj za en kot za drugi narativ. In čeprav smo lahko prebrali, da so še tiste redke strokovne razprave o zadevi Patria menda na ravni bulvarskega tiska, z njimi ne velja prenehati. Še posebej zato ne, ker problemi izpred 13.7. 2014 niso nič manjši danes. Nasprotno, ker se o problemih ne želimo niti odkrito pogovarjati, kaj šele jih iskreno reševati, se ključni akterji in z njimi država Slovenija nahajajo v vse bolj brezizhodnih položajih. 18.07.2014
dr. Matej Avbelj Demokracija po slovensko Potem ko je proces Patria v pravnem pomenu dokončno razpadel in ga zaradi kršitve minimalnega civilizacijskega načela nemo iudex since actore, flagrantnih kršitev človekovih pravic in nepoštenega postopka kot celote pravno ni več mogoče nadaljevati, si je treba zastaviti vprašanje o vplivu tega procesa na stanje demokracije v Sloveniji. 04.07.2014
dr. Matej Avbelj Ozadje procesa Patria Potem ko je Ustavno sodišče presenetljivo in bržkone škandalozno, na vsak način pa popolnoma neprepričljivo, zavrglo ustavno pritožbo v zadevi Patria in vroči kostanj, beri osebno svobodo pritožnika ter poštenost volitev, potisnilo nazaj v roke rednih sodišč, se je proces začel dokončno razkrajati. Tisto, na kar sem opozarjal in pred čemer sem v svojih kolumnah (30.9.2011, 7.6.2013 in 9.5.2014) ob boku z le še redkimi pravnimi strokovnjaki javno svaril, se zdi, a zaenkrat le zdi, bo dokončno dobilo svoj zasluženi epilog. 20.06.2014
dr. Matej Avbelj Domneva normalne države Epistemološki pristop h kateremukoli družbenemu pojavu je v veliki meri odvisen od naših domnev in normativnih pričakovanj v zvezi s tem družbenim pojavom. Mnogokrat je tisto, kar zaznavamo v zunanjem družbenem svetu, pogojeno s tem, kar želimo zaznavati. To je pomembno, ker identifikacija zaznanega vpliva tudi na izbiro sredstev, s katerimi bi želeli zaznano popraviti oz. izboljšati. To spoznanje lahko apliciramo tudi na socialni eksperiment po imenu Slovenija. 06.06.2014
dr. Matej Avbelj Pravica biti pozabljen Tokratna kolumna je posvečena na novo oblikovani pravici biti pozabljen. Ta pravica nima nič opraviti s specifični slovenskimi razmerami, katerim sem posvetil večino prostora doslej. Te razmere bi bilo res najbolje pozabiti in se v prid lastnega zdravja preprosto pretvarjati, da jih ni. 23.05.2014
dr. Matej Avbelj (Vodo)tesnost slovenske pravniške stroke O pravniškem cehu, torej tako-rekoč o svojih, je tvegano pisati. Še posebej v Sloveniji. Že davno mi je bilo položeno na srce, da je treba budno paziti na izrečene besede, da se komu ne zameriš, saj boš potem s temi istimi ljudmi še neštetokrat sedel za isto mizo. Že tedaj v študentskih letih se mi je tak apel k samocenzuri zdel nenavaden, po večletnih izkušnjah študija in življenja v tujini pa sem se utrdil v prepričanju, da je docela nesprejemljiv. Še več: je naravnost škodljiv. 09.05.2014
dr. Matej Avbelj Mladopravniki za pravno državo V tem tednu je tudi uradno zaživela iniciativa Mladopravniki - za pravno državo. Gre za civilnodružbeni projekt, pri katerem sodelujejo predstavniki ELSA vseh treh slovenskih pravnih fakultet, predstavniki Akademskega društva Pravnik in društva Evropska Slovenija. Iztočnica Mladopravnikov je jasna: slovenska pravna država je v hudi krizi. Cilj pa je tudi znan: to stanje je treba popraviti. 25.04.2014
dr. Matej Avbelj Dim neustavnosti Na ustavno sodišče je v preteklem tednu romal nov vroči kostanj. Predstavniki vlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o arhivih so nanj naslovili pobudo za presojo ustavnosti odloka državnega zbora o razpisu referenduma, ki se ima zgoditi 4. maja 2014. Državni zbor je namreč zavrnil njihov predlog, da bi se referendumsko odločanje zgodilo na isti dan, na katerega so že razpisane volitve v evropski parlament. 11.04.2014
dr. Matej Avbelj Oktroirana ustava

Nekaterim v tej državi, če že ne večini pa vsaj številnim najbolj vplivnim, prav gotovo pa naj bolj glasnim, se dogaja nezaslišana krivica. Kljub vse bolj jasno izpričanim hotenjem po nasprotnem živijo v post-jugoslovanskem sistemu v psevdo-demokratični slovenski državi, kjer sta sicer ključni oviri post- in demokracija, a največja krivica se dogaja na ravni temeljnega akta. Kako je mogoče, da smo si postavili ustavo, ki je niti ne poznamo, še manj razumemo in še toliko manj izvajamo?!

28.03.2014
dr. Matej Avbelj KPK kot odraz slovenskega postmodernizma Stvari nikdar niso tako slabe, da ne bi mogle biti še slabše. Dna ni. Slovenska pravno-politična scena je primer postmoderne konstelacije par excellence. Zadnja groteska z imenovanjem senata KPK je le še ena od češenj na naši tranzicijski torti nesmisla. Je le še en dokaz več, kako zelo gredo stvari lahko narobe v kontekstu usodne odsotnosti Zahodne Slovenije. Poglejmo, kako in zakaj. 14.03.2014
dr. Matej Avbelj Usodna odsotnost 'Zahodne' Slovenije

V dobi, ko se utapljamo v informacijah, ko besede kar dežujejo na nas z vseh koncev in ko jezik, zaradi inflacijske rabe besed, izgublja svoj pomen, ne doseže več svojih naslovnikov ali širše javnosti, se le še redkokdaj zgodi, da naletimo na stavek, ki pove vse. Tako zelo zadene bistvo nečesa, da nas v svoji preprostosti pusti osuple in hkrati odločno pokaže pot naprej. Tak stavek se je znašel na tvitu @BrdoFDS: »Slovenija ni imela 'Zahodne' Slovenije«.

28.02.2014
dr. Matej Avbelj Javnofinančna politika na polju neustavnosti Slovenija je že vse od leta 2008 zavita v negativno in pogubno finančno spiralo. Medtem ko je naš javni dolg dobesedno eksplodiral in se še povečuje, se o tem govori kot o uspehu, izboljšanju javnofinančnega in mednarodnega položaja naše države, krepitvi njene suverenosti itd. O ekonomskem stanju bodo sicer najbolje sodili ekonomisti, tisto, kar me skrbi kot pravnika, pa je dejstvo, da se slovenska javnofinančna politika že več mesecev nahaja na polju neustavnosti. 14.02.2014
dr. Matej Avbelj Izzivi zunanje politike Izzivov na področju zunanje politike nikdar ne manjka. Še zlasti ne, ko je država, na primer Slovenija, akter kar dveh zunanjih politik: lastne in zunanje politike EU. V tej kolumni bomo na kratko razmišljali o obeh.

31.01.2014
dr. Matej Avbelj Sem kvizling ali svetovnonazorsko različen sodržavljan? Tisto, kar zaznamuje javni diskurz v normalnih državah, so jasno izražene besede, ki vsebujejo sporočilo, ki ga želi pisec ali govorec spoštljivo posredovati javnosti. Nasprotno pri nas obstaja dvoje: brezskrupulozno zmerjanje ali pa brezpomensko leporečenje, ki deluje kot fasada za vsakovrstno neiskrenost in prepogoste (ne)posredno slabe namene. Če temu že ni mogoče narediti konca, pa je treba te prakse vsaj osvetliti s tisto lučjo, ki si jo zaslužijo. 17.01.2014
dr. Matej Avbelj Dan po dnevu ustavnosti Sprožilec tokratne kolumne je nagovor predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, mag. Mozetiča, v katerem je skorajda resignirano ugotovil, da je 23. december dan ustavnosti, ki ga obeležuje le (še) Ustavno sodišče. Vsem ostalim institucijam, tako velja pritegniti gospodu predsedniku, je za Ustavo vsaj na simbolni ravni očitno malo mar. 03.01.2014
dr. Matej Avbelj Slabše bo, a po starem Pred dnevi, zdi se, da je šlo to že kar malo v pozabo, se je končno razkrila vsebina težko pričakovane novice o obsegu slovenske bančne luknje. Bolje rečeno o teži mlinskega kamna, ki ga obstoječe elite obešajo na vrat mlajšim generacijam. Osupel sem spremljal, kako so z vseh strani političnega spektra rezultat ocenili kot pričakovan, predsednica vlade pa je celo razglasila zmago. Na ta dan ji je končno uspelo dokazati, da trojke v Slovenijo ne bo. 20.12.2013
dr. Matej Avbelj Izzivi skorajšnjih volitev v Evropski parlament V maju 2014 bodo potekale nove volitve v Evropski parlament. V Sloveniji ta dogodek tradicionalno, in hkrati presenetljivo, žanje malo zanimanja. Čeprav je naša država veljala za enega največjih EU-navdušencev, kar je bilo nenazadnje izkazano tudi na referendumu o vstopu v EU, pa je volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament pri nas med najnižjimi. Ali bo tokrat drugače? 06.12.2013
dr. Matej Avbelj Resolucija, ki ni rešitev Pretekli teden je v Sloveniji kot strela z jasnega vsekala resolucija Evropske ljudske stranke (EPP) o stanju v naši državi. Ta je, kot je znano, naletela na splošno zgražanje. Od nje so ogradile, razumljivo, nasprotne politične skupine, nanjo pa so se, bolj presenetljivo, čutili dolžni odzvati v vrhu Ministrstva za pravosodje, na Vrhovnem sodišču in Vrhovnem tožilstvu, v bran državi (sic!) pa so se postavili celo vodilni mediji. 22.11.2013
dr. Matej Avbelj Slovenija v Evropi, Evropa v Sloveniji V dneh in tednih, ko se nam pred očmi odvija razkroj še zadnjih ostalin normalnosti v slovenski javni sferi in ko, hkrati, postaja vse manj jasno, ali bo ta proces nenormalizacije, kdaj dosegel svoje dno, tako da se bomo končno ozavedli in krenili v pravo smer Evropske Slovenije, je zastavljanje vprašanj o evropski perspektivi Slovenije, to je Slovenije v Evropi, prava mala znanstvena fantastika. 08.11.2013
dr. Matej Avbelj Trojka kot instrument regresije V prejšnji kolumni sem preizkušal tezo o trojki kot katalizatorju demokracije. Tokrat, namenoma, to tezo postavljam pod vprašaj in predlagam novo: trojka je lahko tudi vzvod ohranjanja patološkega statusa quo. Še več, morda je lahko tudi instrument regresije. 25.10.2013
dr. Matej Avbelj Trojka kot katalizator demokracije V tej kolumni pod vprašaj postavljam konvencionalno prepričanje, da pogojevanje ob finančni pomoči, za katero zaprosi država članica E(M)U, potem ko ne more več poravnavati svojih obveznosti, pomeni tudi neke vrste udarec demokraciji te države. Kaj pa če velja nasprotno, da je trojka – kot eden od možnih načinov finančnega reševanja države – pravzaprav katalizator demokracije? 11.10.2013
dr. Matej Avbelj Svoboda izražanja in normalna država

Pred kratkim sem v Pravni praksi objavil prispevek, z naslovom Obsojeni Božiček. V njem polemično grajam Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15366/2011 v zadevi Furlan v. Janković, kjer je bil prvi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje razžalitve drugega po 2. in 1. odstavku 158. člena KZ-1. Inkriminirane besede so bile »Božiček nam je namignil, da vam letos verjetno ne bo prinesel ničesar, saj ste celo leto lagali in zapravljali premoženje prebivalcev najlepšega mesta na svetu

27.09.2013
dr. Matej Avbelj Otroci so naše največje bogastvo Pa so res? Sodeč po slovenskem in mednarodnem pozitivnem pravu to drži. Vsi ti predpisi nam namreč kot vrhovno vodilo ravnanja z otroki nalagajo zasledovanje njihove največje koristi. A v praksi, celo v najbolj intimnih okoljih, ki bi morala biti za otroke najtoplejša, torej v družini, ne ravnamo tako. Včasih pa se od tega standarda še bolj oddaljujemo na državni in lokalni ravni. 13.09.2013
dr. Matej Avbelj Zgodovinska lepota spranih možganov V slovenski javni sferi moramo prenašati marsikaj. Z vsako preteklo minuto se njeni deležniki delajo bolj norca iz nas. Standardi normalnosti so že zdavnaj odpadli. Vse je mogoče relativizirati, rekoč, da so enako narobe postopali tudi drugi, kar sugerira nič drugega kot to, da narobe postaja prav. V tem nepopisno nesrečnem kontekstu je težko ohranjati sam občutek za zdravo pamet, kaj šele za kaj več. Očitno pa je odpadel tudi vsak občutek za (vsaj) teoretično prepričljivost in utemeljenost javnih izjav. 30.08.2013
dr. Matej Avbelj Javni razpisi po slovensko Težko, včasih pa tudi nespodobno, je generalizirati o nekem pojavu zgolj na temelju lastnih izkušenj. Zato tega v tej kolumni ne počnem. Njen namen pa je jasen: opozoriti na najmanj nesprejemljivo prakso nekega slovenskega ministrstva, spreminjajoče se strukture in sestave, ki denar iz evropskih sredstev deli prek javnih razpisov na način, ki ni vreden tega imena. 16.08.2013
dr. Matej Avbelj Kadijeva saga

Predstavljate si, da vam nekega dne zamrznejo vse vaše premoženje in da ta dan traja 12 let. Še bolje bi bilo zapisati, da se vaše premoženje zamrzne. Samo. Ker ne veste, da se je to sploh zgodilo, zakaj se je zgodilo in vsaj nekaj let se zdi, da nimate na voljo niti pravnega foruma, na katerem bi lahko branili svoje temeljne človekove pravica. Zares, tudi to se dogaja. In to v Evropski uniji.

02.08.2013
dr. Matej Avbelj Sram izza skladiščnega vozička Ali bi bila obstoječa slovenska realnost lahko drugačna? Ali bi se ekonomski krizi lahko izognili? Ali bi se krizi pravne države lahko izognili? Kaj bi bilo za to treba storiti? Ali je za nas še odprto kakšno časovno okno priložnosti? Ali pa je trd udarec v tla neizogiben? Težka vprašanja za ta dopustniški čas. 19.07.2013
dr. Matej Avbelj Dileme (evropskega) državljana med Münchnom in Ljubljano V preteklih desetih dneh se je v Sloveniji spet pisala zgodovina. Kar se da simbolično smo obeležili svojo samostojnost in neodvisnost, med tnalom oče naša in nakovalom rdeče zvezde. Prav tako smo izvedeli, da najvišji predstavniki naše države vendarle niso plagiatorji, ampak »le« malomarni pisci magisterijev. K temu bi lahko dodali še kakšno milijardo davkoplačevalskih evrov v to ali ono luknjo ter obupane klice civilne družbe k pravičnosti na eni strani in javne čestitke za izpričani pogum tem ali onim sodnicam s strani pravosodja samega. Dobro blago naj bi se sicer hvalilo samo ... 05.07.2013
dr. Matej Avbelj Javni razum na poti do Evropske Slovenije Pred dnevi smo v okviru iniciative za Evropsko Slovenijo na Ustavnem sodišču organizirali znanstveni simpozij na temo Evropska Slovenija in ustavno sodstvo. Šestim mladopravnikom, ki so v svojih prispevkih izpostavili ustavne odločbe, ki po njihovem mnenju tvorijo hrbtenico Evropske Slovenije, je med drugimi prisluhnila tudi večina ustavnih sodnikov. 21.06.2013
dr. Matej Avbelj Proces V tem tednu je bila izdana obsodilna sodba v zadevi Patria. Ko to pišem, nimam pred seboj ne izreka ne obrazložitve sodbe. V medijih je bil dostopen le znameniti obtožni predlog, za katerega sem večkrat, tudi v eni od svojih kolumn,[1]poudaril, da kot tak ne bi smel postati del (ustaljene) prakse. 07.06.2013
dr. Matej Avbelj Namesto kolumne o veliki farsi

Je že tako, da je pisanje kolumn tudi priročen način za sproščanje notranjih (intelektualnih) napetosti, ki jih piscu povzroča opazovanje zunanjega sveta. Kolumne so zato po svoji naravi običajno kritične. Vsaj moje. Vendar pa je, ko stvari postanejo že tako neznosne, da je zanje še beseda farsa premila, in ko je to jasno malodane vsem, razen tistim, ki so k temu v prvi vrsti poklicani, treba svojo pozornost usmeriti tudi drugam.

24.05.2013
dr. Matej Avbelj Čas je za Evropsko Slovenijo Decembra 2011 je dozorela ideja, da Slovenija potrebuje prispevke za nov nacionalni program. Bilo je očitno, da morajo te prispevke napisati tisti, ki jih v Sloveniji čaka še pretežni del prihodnosti. To pa so in smo mladi. Mladi smo tisti, ki bomo v tej državi nosili vse breme prihodnosti. Pa vendar se naš glas v slovenski družbi praktično ne sliši. 10.05.2013
dr. Matej Avbelj Letališča, letala in letalski prevozniki Ta kolumna nadaljuje niz razmišljanja, ki razodeva hrepenenje po Sloveniji kot normalni državi. Zgodba, ki jo pripovedujem, je pravzaprav ves čas enaka. Drugačni so le poudarki in pa metafore. Tokrat bomo o normalni državi razmišljali skozi prizmo letalskih pojmov. Čas je, kot boste najbrž soglašali, nadvse primeren, letalske metafore, kot vas želim prepričati, pa nadvse uporabne. 26.04.2013
dr. Matej Avbelj Slovanija in generacijski prelom Kdor spremlja tuje medijsko dogajanje, doma se še vedno ukvarjamo z »bolj pomembnimi temami«, je lahko ugotovil, da gre tokrat zares. Očitno je, da je odbila tudi naša ura. Solipsistični balon, v katerem je vase zavarovana avtarkična slovenska politična skupnost gojila prepričanje, da je najboljša, da je vsestranska zgodba o uspehu, je predrt. Prišel je čas, ko se bomo morali, hočeš nočeš, soočiti z realnostjo. In to bo hudo. 12.04.2013
dr. Matej Avbelj Ko umanjkajo vse predpostavke Stopnja umanjkanja predpostavk za obstoj demokracije v slovenskem polju javnega je tako frapantna, da se človeku včasih zazdi, da opozarjanje nanjo z vidika racionalnosti sploh nima nikakršnega smisla več. Odziv na anomalije torej raste le še iz čistega (na)gona, da pravzaprav iracionalno, iz obupa, opozarjamo na minimalne predpostavke tistega, kar naj bi bilo prav. 29.03.2013
dr. Matej Avbelj Javna intelektualna svoboda Ko zadeve na polju javnega dobijo svoj spin, jih je res težko zaustaviti. Sploh če vrtenje poganjajo izrazito negativne vibracije. Polje javnega kot akumulacija najrazličnejših interesov, znanja in neznanja, premišljenih in nepremišljenih ali nedomišljenih korakov je po naravi stvari podvrženo ekspresiji patoloških stanj. Nabito z razlikami in konflikti, se kaže kot nekoherentno, necelovito in že zato umanjkano popolnosti. 15.03.2013
dr. Matej Avbelj Italija, Slovenija in Bella Ciao Slovenci in Italijani, pa če si to priznamo ali ne, pogosto pa se tega sploh ne zavedamo, imamo marsikaj skupnega. Pa naj si bo to temperament – vsaj na Primorskem; zgodovina – v dobrem in slabem; regionalne identitete, vključujoč kuhinjo, običaje in navade; pa številne jezikovne prvine, med njimi psovke, ki smo si jih Slovenci kdo ve kdaj na veliko izposodili od Italijanov. V zadnjih dneh pa vse kaže, da mrgoli tudi podobnosti na političnem prizorišču. 01.03.2013
dr. Matej Avbelj Šestdeset let Sodišča EU Pred kratkim mi je pod roke prišla knjiga, ki jo je Sodišče Evropske unije izdalo ob svoji šestdesetletnici. Knjiga združuje številna odmevna imena evropskega prava. Med njimi aktualne in bivše člane Sodišča ter druge pomembne supranacionalne in nacionalne pravne strokovnjake s področja evropskega prava. 15.02.2013
dr. Matej Avbelj Turbulentni časi

Naši časi so turbulentni. Na eni strani smo paradoksalno na globalni periferiji. Za Evropsko unijo se v globalnem smislu zanimajo le še redki. Še najbolj tisti, ki skačejo po mrtvem telesu takozvanega imperialističnega zahoda. Slovenija še mrtvec več ni. Smo le še ostanki strohnjenca, zamotanega v provincialne zgodbe, ki se zdijo velikanske. A niso vredne več izgubljanja besed.

01.02.2013
dr. Matej Avbelj Eksil Na tem svetu je pravzaprav več svetov. Človek si sploh težko predstavlja, da jih je lahko toliko. Pa jih je, še več. In tu nimam v mislih klišejske ugotovitve, da je vsak človek svet zase. Tudi to drži. Govorim o svetovih, ki so materializirani in ne le v glavah ljudi. So iz mesa in krvi. Še bolj pa iz betona. Nezlomljivega. 18.01.2013
dr. Matej Avbelj Pogled naprej Za prvo kolumno novega leta se spodobi, da je v njej čim manj žolča. Če je staro leto prignalo strasti do kraja, se morajo te vsaj v prvih dneh novega leta nekoliko pomiriti. Bolj kot kritično pero je tokrat torej na mestu optimističen pogled naprej. Kako bi lahko dobro izkoristili leto 2013, ki se nam odpira na dlani? 04.01.2013
dr. Matej Avbelj Zgoščeni čas starega (leta) V zgoščenem času starega leta, ko se december izteka in ko skušamo v zadnjem trenutku opraviti vse tisto, kar nam je ostalo, se dogodki vrtijo še z večjo naglico kot sicer. Vlada pa tudi nervoza. Toda v takem času, prav priročno, čeprav nepričakovano, končno vrejo na dan prava vprašanja. Tudi na področju prava in pravnikov na Slovenskem. 21.12.2012
dr. Matej Avbelj Zmeda Družbene pojave zadnjih tednov, mesecev, morda že let zaznamujejo kompleksnost, protislovnost in vsaj navidezna medsebojna nepovezanost. Obenem se družbeni dogodki odvijajo vse hitreje, na način, ki mu le stežka sledimo. Rezultat je zmeda. Ocenjujem, da je prav ona tista, ki specifično zaznamuje dandanašnji post-moderni čas. 07.12.2012
dr. Matej Avbelj V čigavem imenu? V konceptualni komediji zmešnjav, ki ob vsesplošni izgubi občutka za realnost te dni preveva Slovenijo, je človek še pripravljen zamahniti z roko, rekoč: saj bo. To je trenutek neke generacije, ki se bo težko soočila s transformacijo sveta, ki ga je bila navajena uživati doslej. Tisto, kar prihaja za njo, torej generacijski premik, obeta svetlejšo prihodnost te države. Vse bolj se mi zdi, da pa je tudi to le utvara. 23.11.2012
dr. Matej Avbelj Trenutek za premislek Če kdaj, so zadnji tedni, pravzaprav dnevi, nadvse primerni za to, da bi nekatere pojave v ključnih ustavnih institucijah slovenske države lahko opisali z besedami: farsa, diletantizem, komedija in tragedija hkrati, torej groteska. Te besede bi delovale kot ventil, kot sredstvo za sprostitev frustracij, ki se zaradi peripetij javnega življenja nabirajo v tistih, ki še nismo povsem otopeli. 09.11.2012
dr. Matej Avbelj Dilema slovenske demokracije Dilem, povezanih z delovanjem demokracije v Sloveniji, je veliko. Tokrat se bom osredotočil na eno samo: vpliv korporativističnih skupin na potek običajnega demokratičnega postopka. Moja teza je, da je zaradi specifičnih slovenskih zgodovinskih izkušenj sistem splošnega političnega predstavništva večkrat preveč podrejen interesnemu predstavništvu, kar slovensko demokracijo v praksi uvršča med korporativistične in ne reprezentativne. 26.10.2012
dr. Matej Avbelj Največja laž? Pred nekaj tedni je Evropska komisija za učinkovitost pravosodja, ki deluje v okviru Sveta Evrope, objavila poročilo o učinkovitosti in kakovosti evropskega pravosodja.[1] Poročilo vsebuje izčrpen primerjalnopravni prikaz delovanja pravosodja v državah Sveta Evrope, s skrbno obdelanimi in nazorno predstavljenimi statističnimi podatki, zbranimi v letu 2010. Čeprav je, pregovorno, statistika največja laž, si poglejmo, kaj nam lahko pove o slovenskem pravosodju, zlasti o sodstvu v primerjalni perspektivi. 12.10.2012
dr. Matej Avbelj Destrukcija socialne države V zadnjem času slovenski javni prostor napolnjujejo teze, če že ne kar ugotovitve, da smo priča destrukciji socialne države. Obstoječa politična večina naj bi se zavestno odločila uničiti vse tisto, kar je Slovenijo konstituiralo kot pravično družbo. O motivih za to sicer ni soglasja, poudarja pa se, da je prevladujoči namen v predrugačenju obstoječih družbenih in ekonomskih razmerij v smeri, ki bo bolj ustrezala našim oz. njihovim. 28.09.2012
dr. Matej Avbelj Zelena luč za nemško ratifikacijo ESM 12. september je bil dan, ki so ga z nestrpnostjo pričakovali tako vodilni evropski politiki kot globalni finančni trgi. Na trnih so bili tudi nemški volivci, ki so si po poročanju medijev večinsko želeli negativen odgovor. Toda nemško Zvezno ustavno sodišče je razveselilo prve in razočaralo druge. Odločilo je, da ni ovir za ratifikacijo pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). 14.09.2012
dr. Matej Avbelj Družbena odgovornost V zadnjem desetletju smo v akademskih razpravah priča pravemu razmahu debat na temo družbene odgovornosti. Te so danes postale že običajni del širšega javnega diskurza in s tem del konvencionalnega prepričanja, da je družbena odgovornost nek cilj, ki ga moramo zasledovati. Toda, kaj družbena odgovornost sploh je? 31.08.2012
dr. Matej Avbelj Kakšna družba smo?

To je vprašanje, ki bi si ga moral v tej državi postaviti prav vsakdo, ki mu je mar ne le zase, temveč tudi za sfero javnega, za širšo politično skupnost. Za tisto, čemur s pozicije ustavnega prava rečemo skupno dobro. Zares, kakšna družba pravzaprav smo? Zakaj je to pomembno in kako naj na tako zastavljeno vprašanje sploh odgovorimo?

17.08.2012
dr. Matej Avbelj Med srednjim vekom in zavezo javnemu V teh poletnih dneh, ki se jih zaradi počitniškega razpoloženja držijo prav nezaslužene oznake iz živalskega in ozimniškega besednjaka, je odjeknila novica, da so na Hrvaškem objavili seznam največjih davčnih neplačnikov. Temu naj bi v kratkem sledila učinkovita akcija izterjave neplačanih davkov. Razlog za to se zdi več kot utemeljen. Po poročanju medijev naj bi neplačniki hrvaški državi dolgovali več kot 4 milijarde evrov. 03.08.2012
dr. Matej Avbelj Iztirjena Slovenija Za slovensko javno stvarnost, torej republiko, se je zdelo, da ne more pasti nižje, kot smo.  Motil sem se. Lahko gremo še globlje, saj dna ni. Prav v zadnjem tednu, dveh, smo uspeli lestvico javnega razuma pomakniti še pedenj nižje. Rezultat je iztirjena Slovenija, ustvarjena s strani iztirjenih ljudi, ki smo jim to dopustili in jim še dopuščamo. S tem krivdo, in značaj iztirjenosti,  da ne bo pomote, nosimo vsi. 20.07.2012
dr. Matej Avbelj Razvoj Unije kot drugorazredna tema V Bruslju so spet sejali. Tokrat so presenetili celo mednarodne finančne regulatorje tipa Fitch, kjer so z navdušenjem sprejeli rezultat pravkar minulega evropskega vrha, saj so po svojih besedah od njega pričakovali bore malo ali skorajda nič. Mala pričakovanja tako včasih obrodijo velike sadove. 06.07.2012
dr. Matej Avbelj Kriza in ustavno pravo V krizi se razgalijo tudi domnevno bolj eksaktne družboslovne znanosti. Ekonomisti, ki se radi ponašajo s svojo matematično podstatjo, se prepirajo o rešitvah iz krize, v celoti izhajajoč iz svojih vrednostnih izhodišč. Izkaže se, da so številke v funkciji subjekta in ne obratno. To že vemo. Kaj pa lahko o tem poreče ustavno pravo? 22.06.2012
dr. Matej Avbelj Politizacija Evropske unije Če bi ponovno napisal, da je kriza lahko tudi priložnost, bi se najmanj ponavljal. Gre že za obrabljeno floskulo, ki se največkrat začne pri prvi črki povedi in konča pri piki. Je torej sama sebi v  namen, če je ne napolnimo z neko vsebino. Zato kar konkretno, v nadaljevanju zagovarjam tezo, da je obstoječa kriza EU slednji prinesla dolgo in težko pričakovano politizacijo. 08.06.2012
dr. Matej Avbelj Teza o treh temeljnih vzrokih za krizo slovenske države Včasih, ko ga razjedajo težka vprašanja in dileme, človek ne ve več, ali se ponavlja, ali pa doživlja miselni déjà vu. Vse se mu zdi že slišano, že napisano, že videno; pa vendar še tako nedorečeno in obenem tisto, kar ga razjeda, ostaja tam, kjer je bilo poprej in se še poglablja. Tako je tudi s krizo slovenske države. Ker ji ni videti konca, tu ponujam svojo nekoliko izpiljeno tezo o njenih temeljnih vzrokih. 25.05.2012
dr. Matej Avbelj Slovenski visokošolski prostor Družbene krize, še posebej ta, ki jo živimo zadnja leta, so skrb zbujajoče in breme za posameznika in skupnost. Toda v nekem pogledu so tudi privilegij. So zgodovinska izkušnja in priložnost za samorefleksijo in očiščenje. S tem pa podlaga za vzpostavitev boljših temeljev bodočnosti. Te nujno potrebuje tudi slovenski visokošolski prostor. 11.05.2012
dr. Matej Avbelj Padec Evrope Naslov tokratne kolumne sem si izposodil od Matjaža Zupančiča, režiserja istoimenske predstave, ki si jo je bilo v zadnjih tednih mogoče ogledati v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Predstava na boleč način zareže v zavest gledalca, ki se hočeš nočeš zave vsaj krhkosti, če druge bolj negativne pridevnike pustimo ob strani, obstoječe evropske strukture. 27.04.2012
dr. Matej Avbelj Zlato pravilo Ravnaj z drugim, kot si želiš, da bi ta ravnal s teboj. Ali, ne stori drugemu tistega, česar si ne želiš, da bi ta storil tebi. To sta dve izpeljavi temeljnega etičnega načela, znanega pod imenom zlato pravilo. Dandanes v javni sferi pod pojmom zlato pravilo razumemo, vsaj na prvi pogled, nekaj povsem drugega: uravnoteženost javnih financ. Kaj hočemo, časi se pač spreminjajo. 13.04.2012
dr. Matej Avbelj O neodpravljivih in nepopravljivih razlikah Za nami je referendumsko glasovanje o družinskem zakoniku. Rezultat je znan. Prav tako pa je znano, kako je, najprej do zakonika, kasneje pa še do referenduma, sploh prišlo. V epilogu te zgodbe bi lahko opozorili na marsikatero podrobnost, ki nam kot politični skupnosti ne more biti v ponos. Pa se bomo tokrat raje dotaknili bolj pomembnega vprašanja. 30.03.2012
dr. Matej Avbelj Pozabite to Evropsko unijo Tako prostodušno in neposredno je govoril Joschka Fischer v svojem intervjuju za die Zeit preteklega novembra. To je bilo na vrhuncu pogajanj o možnih rešitvah evrske krize, ki so se slednjič zreducirale na idejo fiskalnega pakta. Temu je ostro nasprotovala Velika Britanija, kasneje pa se ji je, sicer iz drugih razlogov, pridružila še Češka. Obe državi v preteklem tednu pakta nista podpisali, kar je ponovno dalo zagon razpravam o Evropi več hitrosti. 16.03.2012
dr. Matej Avbelj O ultra vires sodbi Sodišča Evropske unije Po polomu Ustave za Evropo je pravno zanimanje za EU naglo upadlo. Pravne razprave, ki so pred tem dolga leta dajale ritem evropski integraciji, so poniknile v ozadje, v ospredje pa je ponovno stopila njena ekonomska plat. Čeprav bo ekonomija v luči evrske krize, pa tudi sicer, še naprej obdržala primat v javnem diskurzu EU, pa se vendarle lahko zgodi, da bodo tega nekoliko omajali odzivi na nedavno odločitev češkega ustavnega sodišča. 02.03.2012
dr. Matej Avbelj Grčija brez evra – EU pred izgubo smisla? Dinamika dogajanj v EU postaja vse bolj intenzivna. Finančna kriza je zarezala globoko in se premika še globlje. Najtežje je za države, ki se z ekonomsko resnico niso zmogle soočiti poprej, niti danes. Med njimi prednjači Grčija. Kot poročajo mediji, se v EU krepi prepričanje, da Grčiji ni več mesta v evro-skupini. 17.02.2012
dr. Matej Avbelj Krize, utvare in moč dejanskosti Govorjenje o krizah je postalo že klišejsko. Kamorkoli in h komurkoli obrnemo svoje uho, naletimo na krizo: ekonomsko, moralno, vrednostno, družbeno, pravno, pač krizo vse kriz. Ta inflacija besed o krizi izvira v in je posledica psiholoških mehanizmov samoobrambe. Če je kriza povsod, potem je to že stanje normalnega. Kar je normalno, običajno, pa ni vzrok za skrb. 03.02.2012
dr. Matej Avbelj Slovenski družbeni laboratorij Živeti v mladi državi, s še ne docela oblikovano (ustavno)pravno in politično prakso, je poseben privilegij. Vsi skupaj smo namreč del, ne družbenega eksperimenta, to se sliši preveč radikalno, prav gotovo pa družbenega laboratorija. Pravila dela in raziskovanja v tem laboratoriju še niso povsem izpiljena, zato glede njih včasih vlada precejšnja zmeda, celo zmešnjava. 20.01.2012
dr. Matej Avbelj Državna vrednotenja V naravi kolumn je, da so kritične, ne kritizerske, ali pa da vsaj sprožajo zanimiva oz. žgoča vprašanja. Teh je v naši družbeni danosti precej, le pravilno jih je treba identificirati. To pa zato, ker vsa vprašanja ne vodijo do dobrih, beri uporabnih, odgovorov. Kot pravimo v akademskih krogih, ključno je postaviti pravo vprašanje. Odgovor, ki ni nikdar enoznačen, potem pride sam po sebi. 06.01.2012
dr. Matej Avbelj Naša ustava Živimo v času, ki ga zaznamujejo konstantne krize, na katere trčimo na vsakem koraku. Krize so vseh vrst: ekonomske, pravne, politične, vrednostne, slednjič vseobsežno človeške. (Pre)obremenjenost s krizami nas sili, da se osredotočamo na dejstva. Na faktološki svet, ki nas davi in prisiljuje v pragmatično reševanje »problemov« korak za korakom. V takih časih kot da ni prostora za velike zgodbe in normativne meta-okvire. 23.12.2011
dr. Matej Avbelj Povolilni molk Na Slovenskem ogromno pozornosti posvečamo predvolilnemu molku. Tega za določene akterje, zlasti verske skupnosti, razširimo kar na celoten predvolilni čas, sklicujoč se, ustavnopravno povsem neutemeljeno, da ne bo pomote, na ločitev cerkve od države. Še bolj pa cenimo povolilni molk. Zlasti med pravniki. 09.12.2011
dr. Matej Avbelj Predsednikova dilema V vročici predvolilne kampanje je v javni diskurz naplavilo tudi, po prepričanju nekaterih, zapleteno ustavnopravno vprašanje, ali je predsednik republike dolžan predlagati za mandatarja kandidata tiste politične stranke, ki na volitvah dobi večino glasov; ali pa lahko, nasprotno, predlaga tudi koga drugega po svoji izbiri? Če je predsednik v dilemi, je prav, da mu jo pomagamo razrešiti. 25.11.2011
dr. Matej Avbelj Javni diskurz kot stanje iracionalnega Če je v Sloveniji kaj v resnici na psu, je to brez dvoma javni diskurz. Torej javni narativ – javna vest in zavest o slovenski družbi, ki se napaja iz analiz in izjav vodilnih opinion-makerjev. Tu smo že davno vstopili v stanje iracionalnega in nič ne kaže, da se bomo kaj kmalu izvili iz njega. Prej nasprotno. 11.11.2011
dr. Matej Avbelj Inflacija katalogov človekovih pravic v EU Evropska unija je tik pred pristopom k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic (EKČP). Okvirni osnutek sporazuma o pristopu je pripravljen že dalj časa, s čimer je zadoščeno zahtevi Lizbonske pogodbe, ki Uniji nalaga, da pristopi k EKČP. Toda, ali je to res potrebno? 28.10.2011
dr. Matej Avbelj Koncentrični krogi prava Pravniki smo bili dolgo navajeni enačiti pojem prava z državnim pravom. Nekateri to še vedno počno. Toda pravo že dolgo, če je sploh kdaj, ne izvira več samo iz države. Država nima več monopola nad ustvarjanjem prava, saj jo dopolnjujejo, pa tudi izrinjajo, drugi jurisgenerativni akterji. Kot posamezniki tako nismo več naslovniki le nacionalnega prava, temveč tudi številnih drugih avtonomnih pravnih redov. 14.10.2011
dr. Matej Avbelj Ubi Patria, ibi Victoria Rimska maksima se, resnici na ljubo, glasi nekoliko drugače: kjer je sloga, tam je zmaga. Toda za namene te kolumne mi boste dovolili, da jo nekoliko spremenjeno uporabim kot odskočno desko za odgovore na nekaj vprašanj v zvezi z razvpitim primerom Patria. 30.09.2011
dr. Matej Avbelj Združene države Evrope Nisem evroskeptik. Daleč od tega. Evroentuziazem pa me iritira. Še posebej, ko je impulziven, pretiran in ko ne zdrži niti malo strožje intelektualne presoje. Tak primer je ideja Združenih držav Evrope (ZDE). 16.09.2011
dr. Matej Avbelj Iskanje Gadafija Zadnja dva tedna so bili svetovni medijski reflektorji usmerjeni v iskanje Gadafija. Po padcu Tripolisa se je začel lov na tega kontroverznega diktatorja, katerega izplen svetovna javnost nestrpno in privoščljivo pričakuje. A očitno iskanje ne poteka na pravem mestu. Gadafi je namreč v Fažani, nikjer drugje kot na Titovi rivi. 02.09.2011
dr. Matej Avbelj Po naravi stvari Zgodi se, da so tudi v pravu določene zadeve tako samoumevne, da jih sprva sploh ne znamo eksplicitno ubesediti oz. obraniti, če iz kateregakoli razloga pride do njihovega izpodbijanja. V takih primerih se navadno zatečemo k argumentu narave stvari. 19.08.2011
dr. Matej Avbelj Srhljiva hitrost sprememb To, da se svet okoli nas spreminja, je znana krilatica, a hkrati tudi resnica. Z njima se običajno spopadajo starajoči se ljudje, ki jih spremembe zmotijo v njihovih utečenih navadah. Ker se sam še ne prištevam v to kategorijo, me ob pogledu na razvoj sveta v zadnjih desetih letih spreleti dvojni srh. Morda sem vendarle postaran, ali pa je svet ušel s tečajev? 05.08.2011
dr. Matej Avbelj Socialistični um Ste že kdaj naleteli na socialistični um? Gre za težko razumljiv pojav, ki ga ni lahko abstraktno opisati. Še najlaže ga, sicer minimalistično, definiramo negativno, kot zanikanje zdravega razuma. Najbolje pa ga lahko orišemo čez nekaj konkretnih, nikakor ne izčrpnih, primerov. Temu je namenjena današnja kolumna. 22.07.2011
dr. Matej Avbelj Zavest Pisanje kolumn je čudna reč, dokaj nenavadna družbena aktivnost. Pišoči pri svojem delu vselej sklepa s posamičnega, lastno jaz-ovskega, na splošno, in hkrati to splošno pretvarja nazaj v posamično, sebi lastno. Pri tem se (lahko) marsikaj izgubi; preveč se lahko razkrije; marsikdo se lahko počuti spregledanega; spet drugače se lahko pišoči preveč na ogled postavlja. Skratka, pisanje kolumn ni nikomur prav. 08.07.2011
dr. Matej Avbelj Skeleča radost ob prazniku države Jutri bomo obeležili dvajseto obletnico samostojne slovenske države. Ta mejnik je služil kot sprožitelj številnih razprav, ki so pokrivale celoten vektor razpoloženj: od patetično patriotskih izlivanj čustev do ciničnega sikanja skozi zobe večnih nergačev, generalov po neudeleženih bitkah s figami v žepu. Kot vselej je resnica nekje vmes. Ta praznik zato zaznamuje skeleča radost. 24.06.2011
dr. Matej Avbelj Omrtvičena ustava Kot ustavni teoretik ocenjujem, da gre razloge za krizo slovenske države iskati tudi in predvsem v neuresničenju temeljnih normativnih imperativov, ki smo jih pred dvajsetimi leti zapisali v svojo ustavo. Kateri so ti imperativi, zakaj niso bili uresničeni in katere so rešitve? 10.06.2011
dr. Matej Avbelj Naš drugi temeljni status V teh dneh človek pogosto tvega utopitev v slovenski mlaki. Grenke misli, vezane na vse bolj oddaljeno odrešilno upokojitev, nam sicer pomagajo odganjati brhke mladenke, a kaj hočemo, še vedno smo priklenjeni nanje. Na grenke misli, ne na mladenke, da ne bo pomote! Tako dobro nam pa tudi ne gre. 27.05.2011
dr. Matej Avbelj Naš družbeni svet in presežno zlo Z današnjim dnem se izteka nenavadno slovesen delovni teden. Praznovalo je naše glavno mesto, praznovala je Slovenija in praznovala je Evropa. Praznuje tudi narava. Kako ne bi, ko pa naravnost prekipeva z energijo, brsti, v teh majskih dneh. Ta vznesenost, tako kot žalost, ki sta, tako kot vse na tem svetu, neizbežna korelativa, nas vabi k premisleku. 13.05.2011
dr. Matej Avbelj Konec papirnate dobe Naj vas ta naslov ne zavede. Ne, ta kolumna ne bo namenjena opisovanju trenutnega dogajanja na slovenski politični sceni. Razpravljala bo o pojavu, ki je mnogo bolj daljnosežen kot padec te ali one slovenske vlade in ki bo, vsaj upam, kmalu preplavil tudi Slovenijo. 29.04.2011
dr. Matej Avbelj Preprečevanje diskriminacije: med besedami in dejanji Čeprav je boj proti diskriminaciji (vseh vrst in oblik) nekaj k čemur nas vsaj v 14. členu zavezuje Ustava in je ta tematika na visokem mestu političnih agend večine političnih strank, lahko v praksi še naprej spremljamo velik razkorak med besedami in dejanji.


15.04.2011
dr. Matej Avbelj Sovražni govor in mi V Sloveniji je veliko govora o sovražnem govoru. Debata najpogosteje prihaja s političnih logov in je podprta z medijsko asistenco. Toda sovražni govor je, a ne samo, pravna kategorija, zato je prav, da se tudi po pravni plati vprašamo (in odgovorimo): kaj sovražni govor pravzaprav je. 01.04.2011
dr. Matej Avbelj Čista teorija prava Pravo je sistem hierarhično urejenih pravnih pravil, kjer višja pravna pravila določajo vsebino in postopek nastanka nižjih pravnih norm. Najvišji formalni pravni akt je ustava, ki pogojuje vse ostale nižje pravne akte, sama pa ni utemeljena v nobenem formalnem pravnem aktu, temveč izhaja iz meta-norme, ki je logična predpostavka celotnega pravnega sistema. 18.03.2011
dr. Matej Avbelj Anti-kolumna: opozicija V Sloveniji imamo težave, predvsem, z opozicijo. Da, prav ste prebrali. Tako vsaj izhaja iz sredstev, s pomočjo katerih se umeščamo v družbeno okolje, ki nas obkroža. Ta sredstva, ki jim drugače rečemo tudi mediji, se namreč že skorajda cel mesec na vse kriplje ubadajo z vodjem, seveda, opozicije. Toda težave z opozicijo niso šele od danes, pestijo nas praktično že ves čas. 04.03.2011
dr. Matej Avbelj O naravi slovenskega ustavnega sistema V zadnjem času lahko na Slovenskem spremljamo nadvse dinamično ustavnopravno dogajanje v zvezi s pravico državljanov do odločanja na referendumu. Trenutna epizoda ima naslov referendum in pokojninska reforma. Vprašanja, ki jih sproža, pa so številna, nekatera manj, druga bolj zanimiva. 18.02.2011
dr. Matej Avbelj Od pobojev do pravne države O tej temi se nekoč ni govorilo. Le šušljalo se je. V naših gimnazijskih dneh so zgodbe privrele na dan. Na fakulteti so se nas dotaknile in razdvojile – razklale po nekih družbeno vsiljenih, navidezno vodotesnih ločnicah. Razumen dialog ni bil mogoč, saj so ga kalili nemogoči predsodki. Danes lahko postavimo dejstva na svoje mesto, pokažemo njih posledice in predstavimo rešitve. 04.02.2011
dr. Matej Avbelj Kaj je integriteta? Vsa banalnost velike zgodbe o pravni državi se začne in konča pri ljudeh. Tako sem jedrnato končal eno od lanskih kolumn in pri tem še pribil, da bo država ljudi z integriteto pravna, obratno pa ne. Izkazalo se je, da sem ravnal preveč jedrnato, saj sem v naglici pustil neodgovorjeno eno ključnih vprašanj. Namreč, kaj je integriteta? 21.01.2011
dr. Matej Avbelj Trdnjava Evropa

Evropska unija je utemeljena na štirih temeljnih ekonomskih svoboščinah, tudi na prostem pretoku oseb. S primerom Baumbast je ekonomski pogoj za prost pretok oseb odpadel in danes za vseevropsko mobilnost zadošča že evropsko državljanstvo, če ima državljan zadostna sredstva za preživljanje in ustrezno zdravstveno zavarovanje. Za evropske državljane znotraj Schengenskega obroča tako ni več notranjih meja in uživajo v območju svobode varnosti in pravice. Drugače pa je s tistimi, ki prihajajo od zunaj.

07.01.2011
dr. Matej Avbelj Naša stvar za 2011 V teh dneh kar mrgoli pisanja o častitljivi obletnici odločitve za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. In prav je tako. Tudi ta portal je ostal zvest svojemu poslanstvu in zahvaljujoč kolegi Letnar Černiču ter spoštovanemu gospodu Tomažiču je tema že dobila ustrezno pozornost. Sam, ki se pisanju omenjenih v celoti pridružujem, želim dodati le še postranski poudarek ali dva. 24.12.2010
dr. Matej Avbelj Ko pušča globalni splet V zadnjem času je na nas zamakalo z washingtonskega diplomatskega krova. Priča smo puščanju globalnega spleta, bolj znanega kot pojav Wikileaks. O njem je bilo prelitega že precej črnila z najrazličnejših vidikov. Tej razpravi želim dodati še enega: kako spoznanja s puščajočega spleta vplivajo na t.i. globalni konstitucionalizem. 10.12.2010
dr. Matej Avbelj Optimizem Živimo v družbeno ustvarjenem svetu. V takem torej, kot smo ga ustvarili ljudje. Morebiti tudi sledeč metafizičnim zgledom; ampak slednjič smo ga ustvarili sami, z lastnimi idejami, rokami in po svoji podobi. Ta svet je danes v krizi. Tudi za to smo krivi sami. A sami ga lahko spreobrnemo tudi na bolje. Z optimizmom. 26.11.2010
dr. Matej Avbelj Komu se smejite, sebi se smejte S to kolumno želim skleniti svoje razmišljanje o demokraciji in pravni državi. Končna teza je znana: ko teptamo demokracijo in pravno državo kot njen vsebinski ter formalni okvir, teptamo svoje sodržavljane in sebe same. Čas je, da jo podkrepimo z argumenti. Tokrat z zelo profanimi, da bodo stvari jasne in boleče. 12.11.2010
dr. Matej Avbelj Stranpoti gole output demokracije V Sloveniji beležimo izrazit trend krepitve izhodne legitimacije na račun demokratičnega postopka stricto sensu. Ta trend je zaskrbljujoč že na splošno, posebej pa za državo, ki v svoji zgodovini ni uspela razviti potrebne demokratične in pravne zavesti. S to hipotezo sem sklenil svojo prejšnjo kolumno. Tokrat jo obravnavam bolj podrobno. 29.10.2010
dr. Matej Avbelj Integralna koncepcija demokracije Slovenska Ustava, za razliko od nekaterih drugih, ki v uvodni člen postavljajo nedotakljivost človekovega dostojanstva, v prvem členu določa, da je Slovenija demokratična republika. S tem na abstraktni ravni odgovarja na vprašanje vira legitimnosti oblasti, ki se izvršuje na Slovenskem. Ta vir je ljudstvo in ne morebiti bog, naravno pravo, modrost ali starost. Toda dejstvo, da oblast izvira iz ljudstva, se v njegovem imenu izvršuje in se vanj vrača, je šele prva predpostavka demokracije in nikakor ne ponuja dokončnega odgovora na to, kaj "prava" demokracija pravzaprav je. 15.10.2010
dr. Matej Avbelj Binarnost V svoji zadnji kolumni sem se med vrsticami tudi dotaknil, vsaj zame, nenavadnega dejstva, da v Republiki Sloveniji skorajda po vsakih parlamentarnih volitvah spreminjamo medijsko pa tudi visokošolsko zakonodajo. To dejstvo bi lahko vodilo razpravo v dve smeri. Lahko bi se spraševali o razlogih za takšno početje, lahko pa bi se osredotočili na konkretne rešitve, ki se nam obetajo tokrat. 01.10.2010
dr. Matej Avbelj Vseprisotnost Potemkinovih vasi Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se znašli pod plazom fantastičnih besed, slavospevov, leporečenja, visokoletečih napovedi in obljub? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste, tako sedeči, globoko v sebi vedeli, da je s tem plazom besed nekaj hudo narobe? Da slika svet na način, ki ga v resnici – tam zunaj – slednjič ni? Če ste, ste nadvse dobrodošli v Potemkinovi vasi. 17.09.2010
dr. Matej Avbelj Urbani razkroj Vselej sem se trudil pisati iz sebe in čim manj o sebi. To zadnje, razen potrebi po samopotrjevanju in vzbujanju pozornosti, celo občudovanja v očeh drugih, sicer ne služi nikakršnemu zanimivemu, kaj šele koristnemu cilju. A tokrat moram na nek način onkraj sebe. Zakaj, tisto, kar sem videl in občutil tam, kjer sem bil, bo napolnilo vsebino tokratne kolumne. Seveda, napisane iz (in od) mene. 03.09.2010
dr. Matej Avbelj Evropska unija v mrtvem - praznem teku Dogodki, ki se v zadnjih dveh tednih vrstijo v Sloveniji, ne bi smeli pustiti ravnodušnega prav nikogar. Še zlasti pa ne tistih, po vsej verjetnosti pravnikov, ki še kaj dajo na vrednote pravne države. Te so bile v vsaj enem primeru eklatantno poteptane in zlorabljene. Pa vendar se ni zgodilo nič. Pravzaprav se je pripetil samo molk. Ta kaže na stopnjo vsesplošne otopelosti, če druge motive pustimo ob strani, ki jo bo le težko prebroditi. Molku se zato tokrat, resda paradoksalno, a na poveden način, pridružujem tudi sam. 20.08.2010
dr. Matej Avbelj Triglav Triglav je slovenski očak, ki se vzpenja nad prelepimi jezeri in o katerem pojejo številne slovenske narodne pesmi. Triglav je prerasel v mit. Tako kot je v mit, če že ne celo v obsedenost z mitom, preraslo slovensko oblastno sklicevanje na ločitev cerkve od države. To gre že tako daleč, da stanje v nekaterih slovenskih javnih glavah lahko označimo kot tendenco ločevanja razuma od zdrave pameti. 06.08.2010
dr. Matej Avbelj Teoretične premise in slovenski pravni red Izpod mojih prstov na tipkovnici za namene tega portala že dolgo ni prišla nobena strogo pravno obarvana kolumna. Torej takšna, ki bi si za izhodišče vzela neko ozko pozitivnopravno vprašanje in si ob njem razbijala glavo, ali je takšna ali drugačna zakonska, podzakonska, morda celo ustavna ureditev primerna ali ne. 23.07.2010
dr. Matej Avbelj Pogledi v smetnjake Smetnjaki so lahko eksplozivna zadeva. Pa ne le pred novim letom, ko mladina za zabavo vanje meče petarde. Eksplozivni so lahko tudi politično. Sploh če iz njih gledajo štruce kruha in na to opozori prvi mož v državi. V Sloveniji se za to izgubijo volitve. Pogledi v smetnjake pa so vselej žalostni. Tako za tiste, ki vanje gledajo, kot tiste, ki vidijo v njih gledajoče.  Pogledi v smetnjake so torej eksplozija žalosti.
09.07.2010
dr. Matej Avbelj Avtobus in pravna država Če smo se zadnjič z mislimi potikali po Istri, se tokrat povrnimo na realna tla, v našo prestolnico Ljubljano. Ne skrbite, v nadaljevanju ne bo govora niti o Stožicah, niti o domnevnih malverzacijah s parcelami, še manj o sojenih in nesojenih županskih kandidatih. Ta kolumna preprosto nima ničesar opraviti z bližajočimi se lokalnimi volitvami.  Tokrat bo govora le o ljubljanskem mestnem avtobusu in pravni državi. 25.06.2010
dr. Matej Avbelj Istra Rekli boste, komaj se je polegel prah za nedeljskim referendumom, s katerim smo enkrat za vselej želeli končati zgodbo o slovenski meji v Istri in na morju, spet se je našel nekdo, ki bo pogreval to temo. Nikakor. 11.06.2010
dr. Matej Avbelj Solidarnost, bližina, mi in Evropska unija Potem ko je Grčija skorajda bankrotirala in ko se vrli Helenci niso želeli soočiti z resnico, temveč so raje zažgali neko banko in nosečo žensko v njej, so se evropski vrhovi morali zganiti. Sprejeti so bili izredni finančni ukrepi, ki naj bi Grčijo s pomočjo milijonov in milijonov evrov potegnili iz monetarnega močvirja in tako preprečili domino efekt, ki bi lahko potopil celotno evropsko monetarno unijo. To dogajanje ne poraja le težkih ekonomskih dilem, temveč sproža tudi zahtevna filozofska in politična vprašanja. 03.06.2010
dr. Matej Avbelj Tri jamstva za uspešen polom Pa se je začelo. Slovenija bo vse do nastopa predvolilnega molka preplavljena z referendumsko kampanjo o uveljavitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško. V njej se bodo zvrstili vsi, ki naj bi v slovenski politični skupnosti na različnih ravneh nekaj pomenili. To bo odličen sociološki eksperiment in kar kliče po zunanjih opazovalcih, ki bi z vso resnostjo spremljali in strokovno analizirali to dramo, pa tudi komedijo, ki se bo odvila v naslednjih tednih. 14.05.2010
dr. Matej Avbelj O vizijah Ko sem sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja drgnil gimnazijske klopi, je bil eden največjih slovenskih problemov domnevno pomanjkanje t.i. vizije. Na to je glasno opozarjal predvsem tedanji predsednik republike, skorajda v en glas pa so mu pritrjevali naši – tedaj in sedaj – aktualni mnenjski voditelji. Težava naj bi bila v tem, da smo se po osamosvojitvi in prelomu s totalitarnim režimom v novi državi znašli najprej v osnovnem vrednostnem, potem pa še v celokupnem geostrateškemu vakuumu. 30.04.2010
dr. Matej Avbelj Še o recenzijah in kritičnosti: kaj je dobra recenzija? Tokrat bom izkoristil priložnost, naj mi bo odpuščeno, in se navezal na prejšnji kolumni dr. Mateja Accetta, kjer je odprl pomembno in koristno razpravo o pravnem pisanju, recenzijah in kritičnosti nasploh in posebej v Sloveniji. Ker menim, da kolumni predstavljata odlično iztočnico, skorajda povabilo za nadaljnje razmišljanje in razpravo o temi, ki doslej pri nas dejansko ni bila predmet dovolj resne obravnave, bi rad predstavil tudi nekaj svojih misli. 16.04.2010
dr. Matej Avbelj O slovenski identiteti V teh časih, ko skušamo razumeti vzroke ekonomske krize, ki se je razgalila kot splošna družbena kriza, si diskusijski družabniki v različnih krogih vse pogosteje zastavljamo vprašanja, kaj in zakaj je narobe? Niz takšnih razprav med mladimi intelektualci že več mesecev poteka tudi v okviru Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Nazadnje smo se vprašali, če vzroke slovenske malaise ni iskati kar v nas samih – torej v slovenski identiteti. 02.04.2010
dr. Matej Avbelj Na Otoku se nekaj dogaja Zadnja kolumna o Jugosferi je bila, čeprav nenadejano, skorajda preroška. Prav na dan njene objave so se na Ptuju sestali predsedniki vlad Slovenije, Hrvaške in Srbije ter ustanovili personalno trilateralo. Nekateri so govorili o novi SHS 21. stoletja, skozi katero bi bila Jugosfera v celoti realizirana.  Pa vendarle skrbi o tem zadnjem tokrat prepustimo za drugič in si raje na kratko poglejmo dogajanje tam, od koder je ideja o Jugosferi prišla. 19.03.2010
dr. Matej Avbelj Jugosfera Slovenija je članica Evropske unije in NATA, pa vendar ji zaradi njene zgodovine in močnih gospodarskih povezav s preostankom nekdanje Jugoslavije ne preostane nič drugega, kot da je del Jugosfere. 05.03.2010
dr. Matej Avbelj Nenavadna linija V teh dneh, ko se je Slovenija iz blatnega spremenila v Pasji dol, iz katerega se bomo težko izvlekli celo s pomočjo samega barona Munchausna, nam še kako prav pridejo igre. Olimpijske namreč. Te tokrat nimajo le športne dimenzije, ampak tudi jasno izpostavljeno pravno, politično in moralno plat. 23.02.2010
dr. Matej Avbelj Ustavna obtožba kot lakmusov test Potem ko je v slovensko javnost kot strela z jasnega udarila za konec prvega desetletja enaindvajsetega stoletja docela nenavadna novica, da je predsednik republike z visokim državnim priznanjem odlikoval zadnjega šefa komunistične tajne službe UDBA, je bila po zvodenelih protestih nekaterih skupin civilne družbe in dela političnega prostora vložena prva ustavna obtožba zoper šefa države v samostojni Sloveniji 01.02.2010
dr. Matej Avbelj Stroka, politika in politikantstvo Za slovenski diskurz v javni sferi je nadvse značilno, da ves čas strmi k iskanju ostre ločnice med stroko in politiko. To stremljenje me že dolgo časa bega in to vsaj iz dveh razlogov. 18.01.2010
dr. Matej Avbelj Referendum – ta nebodigatreba Tik pred novim letom so v javnosti zaokrožile novice, da naj bi se na Slovenskem pripravljala reforma referendumskega odločanja. Tako naj bi bila v zraku ideja, da bi bil referendum veljaven le, če bi se ga udeležila vsaj tretjina vseh volilnih upravičencev; referenduma naj ne bi bilo več mogoče razpisati o človekovih pravicah, ustavnih vrednotah ter o zadevah, ki bi lahko povzročile nepopravljive posledice za državo; vsi razpisani referendumi pa naj bi se odvili na enega, največ dva referendumska dneva v letu. 04.01.2010
dr. Matej Avbelj Slovenski družbeni narativ Slovenska družba se je znašla v krizi. To je spoznanje, ki postaja vse bolj intersubjektivno, splošno sprejeto med ljudmi, ki tvorimo slovensko politično skupnost. Dogodki zadnjih nekaj mesecev so pokazali, da so načeti pravzaprav vsi podsistemi družbe: ekonomski, politični, pravni in vrednostni. O natančnem obsegu krize ter o vsem, kar je narobe, seveda, ni soglasja, toda vsi skupaj se zavedamo, da je narobe marsikaj. 21.12.2009
dr. Matej Avbelj Evropska unija po Lizboni Prvega decembra je začela veljati Lizbonska pogodba. S tem se je zaključilo dolgo, skoraj deset let trajajoče obdobje negotovosti, v katerem so si Unija in države članice prizadevale oblikovati novo pravno podlago za delovanje integracije v razširjeni in poglobljeni sestavi v dinamičnem svetu, polnem geostrateških izzivov. 07.12.2009
dr. Matej Avbelj Nogomet, konstitutivna energija in nacija Preteklo sredo so se znova zgodile sanje. Slovenska nogometna reprezentanca je več kot suvereno odpravila športno velesilo Rusijo in se tako uvrstila na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki. 23.11.2009
dr. Matej Avbelj Prodajajmo slovensko Te dni je po poročanju javnih občil svoj vrhunec dosegla akcija, ki sicer poteka že več mesecev. Gre za akcijo slovenskih proizvajalcev prehrambenih izdelkov, ki potrošnikom trkajo na njihovo državljansko zavest s preprostim pozivom: kupujmo slovensko. 09.11.2009
dr. Matej Avbelj Diabolični argument s Hradčanov Tako blizu, kot je Lizbonska pogodba zaključku postopka ratifikacije, ni bila še nikoli.  Potem ko sta ji ustavni sodišči v Nemčiji in na Češkem prižgali zeleno luč, ko so irski volivci na ponovljenem referendumu vendarle rekli Yes in ko je poljski predsednik slovesno, skorajda kičasto, blagovolil podeliti svoj podpis, se zatika samo še na Češkem. 26.10.2009
dr. Matej Avbelj Referendum o (pravični) meji Potem ko sta pred dvema tednoma predsednik slovenske ter predsednica hrvaške vlade v Ljubljani dosegla dogovor, za katerega se zdi, da prinaša določen napredek v odnosih med državama, je ena od opozicijskih strank takoj napovedala razpis referenduma in že pričela s pripravami nanj. 28.09.2009
dr. Matej Avbelj Odsotnost prava EU iz slovenskih sodnih dvoran Slovenija je članica Evropske unije od 1. maja 2004. Z namenom pristopa k EU je bila spremenjena tudi slovenska ustava. Dodan ji je bil 3a. člen, ki med drugim določa, da se pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru EU, v Sloveniji uporabljajo v skladu z njeno pravno ureditvijo: neposredno in primarno. Kar 80% veljavnih pravnih pravil na ozemlju držav članic naj bi prihajalo iz Bruslja. Če je temu tako, zakaj je pravo EU še po petih letih slovenskega članstva bolj ali manj odsotno iz naših sodnih dvoran? 14.09.2009
dr. Matej Avbelj Pravo, vrednote in sočutje Škotsko te dni vznemirja vest o predčasni izpustitvi Abdelbaseta Alija al-Megrahija. Ta je bil leta 2001 obsojen za teroristični napad na letalu nad Lockerbijem, ki je terjal življenje 270 ljudi. Ker je sedaj neozdravljivo bolan, je škotski minister za pravosodje, Kenny MacAskill, iz sočutja uspešno predlagal njegovo predčasno izpustitev in premestitev v libijski zapor, da bo lahko umrl na domačih tleh. 31.08.2009
dr. Matej Avbelj Ustavni inženiring Moderna družba, utemeljena na vsestranskem napredku znanosti in tehnologije, se vsak dan in na vsakem koraku srečuje z različnimi novimi fenomeni. Med njimi so v zadnjem času še posebej popularni različni inženiringi. Tako je na področju biotehnologije veliko govora o genskem inženiringu. 17.08.2009
dr. Matej Avbelj Ustava, totalitarizem in dostojanstvo države Eden od predlogov za spremembo ustave je bila tudi vključitev prepovedi javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov. Predlog je bil, vse prej kot nepričakovano, medijsko kmalu prignan do argumentacije ad absurdum, sprašujoč se, ali bi takšna ustavna sprememba vplivala (celo) na modne smernice nadobudnih in pregovorno uporniških najstnikov, ki se radi okitijo s Chejevo podobo. Odgovor je: seveda ne. 03.08.2009
dr. Matej Avbelj O ustavi za 21. stoletje v drugi slovenski republiki Zanimiva značilnost tokratnih pobud o ponovnem zagonu slovenskega ustavnega premisleka je želja, da bi s pomočjo tako doseženih ustavnih sprememb vstopili v neko relativno novo obdobje v razvoju slovenske politične skupnosti. To hotenje se je konkretno izrazilo v dveh odmevnih terminih, in sicer v ustavi za 21. stoletje, katerega avtor je akademik dr. Tine Hribar, ter v pozivu k prehodu v drugo slovensko republiko, ki ga je sprožil Janez Janša. 20.07.2009
dr. Matej Avbelj Kako naj pride do ustavnih sprememb? V prejšnji kolumni sem se dotaknil vprašanja o potrebnosti korenitih ustavnih sprememb na Slovenskem in nanj podal pritrdilen odgovor. Slovenija potrebuje ustavne spremembe, ker so se obstoječe ustavne rešitve v določeni meri izkazale za politično-ekonomsko neučinkovite ter predvsem zato, ker se je izčrpal dosedanji ustavni narativ. 06.07.2009
dr. Matej Avbelj Ali je napočil čas za korenito spremembo ustave? Slabih dvajset let po sprejemu prve ustave neodvisne RS so se v javnosti ponovno pričele pojavljati pobude in zahteve po njeni spremembi. Te same po sebi, seveda, niso nikakršna novost. Predlogi za spremembo ustave so že neke vrste slovenska politična stalnica in, nenazadnje, ustava je bila doslej tudi že večkrat spremenjena. Vseeno pa se tokratne pobude pomembno razlikujejo od tistih v preteklosti, saj smo sedaj prvič soočeni z idejo o celokupni prenovi ustave. Ali je ta zares potrebna? 22.06.2009
dr. Matej Avbelj Za kondominij sta potrebna dva Žgoča politična razprava o problemu razmejitve v Piranskem zalivu, ki že skorajda dve desetletji obremenjuje javnosti tako na Slovenskem kot na Hrvaškem, je v preteklem mesecu dobila novo dimenzijo. Pri tem nimam v mislih posredovanja Evropske komisije, katerega končni rezultat ostaja slej ko prej negotov, temveč odmevno plasiranje v javnost ideje skupne suverenosti nad Piranskim zalivom oziroma t.i. kondominija. 22.05.2009