c S
KOLUMNE
mag. Martin Jančar Misli ob branju Kantorowitzevega Boja za pravno znanost

Ko sem zadnjič pripravljal recenzijo Kantorowitzevega dela Boj za pravno znanost, ki je izšlo v mali knjižici Pravnih obzorij, sem moral malo obnoviti svoje znanje in pobrskati po literaturi, ki se ukvarja s pravno filozofijo. Razen klasične Teorije prava Marijana Pavčnika in Arthurja Kaufmanna (ter kar nekaj drugih, ki so v moji knjižnici) je dober vir in nasploh zabavno branje knjiga The Short History of Western Legal Theory L. M. Kellya.

 08.07.2020
mag. Martin Jančar Ob spremembah višine kazni za kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 Spremembe kazenske zakonodaje so presenetljivo hitre, ko se zasluti politična korist, ki se lahko iz tega doseže. Takrat se bliskovito spremenijo členi ali deli kazenskega zakonika, pa čeprav gre za pravni akt, ki zaradi svojega sistemskega značaja, prav takih sprememb ne bi smel doživljati. Predvidljivost in vnaprejšnja določenost kaznivih dejanj in kazni zanje sodita med temeljne postulate te pravne panoge, zato pač morajo biti spremembe premišljene in domišljene, sicer je lahko več škode kot koristi. 24.06.2020
mag. Martin Jančar Protesti in sorazmernost delovanja države Zavedam se, da tale moja pisanja pogosto izpadejo kot zgodbice v stilu „stric Pepi se spominja ...“ a to je pač posledica tega, da imaš s tekom časa vedno več točk iz preteklosti, na katere se opiraš pri presojanju problemov sedanjosti. Tudi protesti, ki potekajo, tako se vsaj zdi, vedno pogosteje po svetu, tako spodbudijo misli, da odtavajo v preteklost. Moja je v tudi v tem pogledu specifična, ker sem bil na nek način že na obeh straneh takšnih dogodkov. 10.06.2020
mag. Martin Jančar Konec epidemije in odsotnost spoznanja? Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. 27.05.2020
mag. Martin Jančar Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. 13.05.2020
mag. Martin Jančar Sodnik pod masko Dve kolumni nazaj sem pisal o tem, da se pripravljam na prvo obravnavo, natančneje povedano predobravnavni narok v novih okoliščinah varnostnih ukrepov zaradi pandemije. Temu je sledil še eden, ker pač imam trenutno srečo in se mi kaj več pripornih zadev ni nabralo oz. mi jih je uspelo rešiti pred tem. Izkušnja je zanimiva že zaradi tega, ker je pravzaprav v veliki meri otežena običajna človeška interakcija, ki nikoli ni samo verbalna, temveč tudi vizualna. 29.04.2020
mag. Martin Jančar Pandemija in sovražnik

Ne vem, zakaj, a pred kratkim sem se spet spomnil na intervju, ki ga je imel v osemdesetih letih za nemško televizijo takratni partijski funkcionar Stane Dolanc. Nemški novinar ga je takrat vprašal, kaj meni o prihodnosti Jugoslavije in Dolanc mu je odvrnil, da če bo kdo napadel Jugoslavijo, bodo narodi že stopili skupaj in se ubranili. Vprašanje, ki je sledilo, je bilo, če gledamo iz današnje perspektive prelomno: "In kaj, če vas nihče ne napade?" Novinar odgovora ni dobil in vprašanje je obviselo v zraku. Danes vemo, kaj je sledilo - Jugoslavije ni napadel nihče, prav zlahka smo za njeno uničenje poskrbeli sami.

 15.04.2020
mag. Martin Jančar Pismo sodnika z domače fronte Ko sem prejšnji teden nastopil dežurstvo, se nisem mogel upreti misli na tisto angleško komedijo o starejših možakarjih v Veliki Britaniji v času druge svetovne vojne. Tako imenovana domača fronta (Home front) je bila oznaka za delo vseh tistih, ki so v času tega svetovnega spopada opravljali naloge, ki so služile normalnemu delovanju države v posebnih okoliščinah vojne. Zdravi, odrasli moški so se pač bojevali na fronti, ostali državljani pa poskušali skrbeti za to, da država ni čisto obstala. V zadnji podobni zadevi mi je bilo na določen način lažje, bil sem bistveno mlajši, dali so mi orožje, pokazali kam in v koga moraš streljati in to je bilo to. Tale zadeva je prav zaradi tega, ker nimaš orožja in ne veš, kam ga uperiti, na določen način težja, vsekakor pa zelo nenavadna. 01.04.2020
mag. Martin Jančar Koronavirus in pravo V tem času, tako nenavadnem zaradi epidemije in spremljajočih dogajanj, je še najbolj mogoče prepoznavati tako pomen prava kot tudi njegovo nenaravnost. In nenazadnje razumeti, zakaj je pravo tako trdno povezano s človeško družbo, da imamo rek, da kjer je družba, tam je tudi pravo (ubi societas, ibi ius). 18.03.2020
mag. Martin Jančar Ko strojepiska odide v drugo službo ... Pravzaprav ne vem, kako si ljudje predstavljajo organizacijo dela v sodstvu. Iz osebne izkušnje vem, da je nekomu, ki ni nikoli delal v sodnem sistemu, to praviloma neznano. Še tistim, ki so opravljali sodno pripravništvo, ostane marsikaj, kar je pomembno, izven dometa ali interesa. Dejstvo sicer je, da je večina stvari dokaj podrobno urejena s predpisi, (ne samo postopkovnimi, temveč tudi predpisi, ki sicer veljajo v državnih ustanovah, zraven je še Sodni red – čisto posebna vrsta pravnega akta), a praksa še vedno terja rešitve, ki so specifične bodisi za področje, ki ga posamezen del sodišča pokriva, bodisi za območje oziroma kraj, kjer sodišče deluje. Če nekaj dobro deluje, recimo v Mariboru, ne pomeni, da bo dobro delovalo v Ljubljani. 04.03.2020
mag. Martin Jančar Nekaj utrinkov o pomenu dokaznega prava Tile algoritmi so po svoje zelo zabavna reč. Tako me sedaj neka akademska spletna baza podatkov vsakodnevno zalaga s sugestijami o branju znanstvenih razprav, ki so bolj ali manj povezane z vprašanjem dokaznih standardov. Kriv sem sam, ker sem tam preveč brskal, ko sem se ukvarjal z načelom in dubio pro reo. Dokler me ne prime, da bi ponovno raziskoval kak drug institut, bo pač tako. Tako, kot bi moral počasi poiskati kaj drugega pri Aliekspressu, ker moja zbirka, resda zelo poceni kitajskih ur, že počasi moti mojo boljšo polovico. No, tudi zbirka razprav, ki čakajo, da se jim posvetim, nezadržno narašča in se zato včasih prav z nostalgijo spomnim strokovnih revij, ki so izhajale enkrat na četrtletje in si za kaj več moral resno in fizično brskati po policah v knjižnici. 19.02.2020
mag. Martin Jančar Zgodba o hišici, politiki in pravu Ko sem bil še majhen „pubec“, smo na majhni kmetiji, ki smo jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za majhen denar kupili, da bi nam služila kot vikend, podrli prastari hlev. Za hlevom je bila izkopana precej velika luknja, kamor se je stekala deževnica in se je uporabljala za napajanje živine, sam pa sem tam najraje s fračo streljal žabe (ne me obsojati, so bili pač drugačni časi). Kakorkoli že, na tem mestu se je oče odločil zgraditi manjšo hišico na sodoben način, za razliko od stare hiše, ki je bila še cimprana in iz lesa. Potem, ko smo na načine, ki so bili v tistih časih potrebni za nabavo, zbrali opeko, cement in podobne reči, ki jih za to potrebuješ, je oče uspel na podoben način zbrati tudi ljudi, ki bodo to izgradili. 05.02.2020
mag. Martin Jančar Kako bi nas videl James Bond? Tokrat moje razmišljanje nima kaj dosti opraviti ne s pravom in ne poklicem, ki ga opravljam. Gre za vprašanje, ki se mi pogosto postavlja, ko spremljam mednarodno dogajanje in sicer, koliko smo kot pripadniki določenega naroda, resnično enakopravno upoštevani v širših okvirjih dogajanj v svetu. 22.01.2020
mag. Martin Jančar V novo desetletje Pravzaprav bi se moralo v vsako novo leto, še zlasti pa v novo desetletje (prosim, ne začeti s tem, kdaj se matematično začne), stopiti s pozitivno mislijo. Štetje časa, ki tako neusmiljeno polzi skozi naše roke, medtem ko se ukvarjamo z vsakdanjimi problemi, ki jim pripisujemo tako veliko težo, bi moralo s seboj nositi tudi občutek zadovoljstva z vsem, kar nam je uspelo uresničiti in kar nam pomeni neko vrednoto. Da si, ko se ozreš nazaj, lahko mirno rečeš: lepo je bilo in tako bo tudi v prihodnje. 08.01.2020
mag. Martin Jančar Izločitev sodnika in sprehod skozi zgodovino

Knjiga Jamesa Whitmana, na katero se zadnje čase sklicujem, je po mojem resnično pomembna v smislu razkrivanja izvora posameznih še zdaj veljavnih institutov. Uvid v njihovo genezo je pomemben zato, da razumemo tudi morebitne probleme, ki v zvezi s tem nastajajo. In ti se nedvomno pojavljajo, saj je tematika nepristranskosti sojenja v zadnjem času še posebej pereča.

 18.12.2019
mag. Martin Jančar Bolje po krivem obsoditi ali po krivem oprostiti?

Domneva nedolžnosti ima poleg pozitivnopravnih podlag in izpeljav, kot sem napisal že zadnjič (kolumna V dvomu), v svojem jedru bistveno etično utemeljitev. Pri razmisleku ni treba pretirano globoko prodreti v to jedro, da ne bi v tem prepoznali starega načela, znanega kot zlato pravilo: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« To pravilo se pojavlja na tak ali drugačen način skozi zgodovino in ga pozna večina verskih naukov, izraženo pa je nenazadnje tudi v najbolj znani sekularni izpeljavi – Kantovem kategoričnem imperativu.

 04.12.2019
mag. Martin Jančar V dvomu

Verjetno nisem edini, ki se mu je med študiranjem kazenskega prava kot ena izmed osrednjih posebnosti te pravne panoge v spomin vtisnil in dubio pro reo – v dvomu za obdolženega. Če na kratko povzamem smisel tega izreka: sodišče v primeru premalo zanesljivo dokazanih dejstev, ki naj bi obtoženca obremenjevala, ta šteje za neobstoječa oziroma jih razlaga v korist obtožencu.

 20.11.2019
mag. Martin Jančar Utrinki s posveta o kulturi pravičnosti v letalstvu Ne vem, čemu bi lahko pripisal, da se mi v življenje vedno znova prikradejo poti k moji prvi ljubezni – letalstvu. Morda je to nekaj v slogu misli Richarda Bacha, da želja nekako v ozadju generira realnost posameznika, ali pa zgolj banalno dejstvo, da prej ali slej ponovno srečaš in ostajaš v stiku z ljudmi, s katerimi si nekdaj, kot se temu napol romantično reče, »delil nebo«. Tako me je pred kratkim spet prineslo v te kroge, ko sem sodeloval na srečanju z naslovom Kultura pravičnosti v letalstvu. Gre za zanimiv projekt, ki na evropski ravni povezuje tiste, ki se z letenjem ukvarjajo neposredno – torej piloti, in tiste, ki, recimo temu, usmerjajo letalski promet – predvsem letalski kontrolorji. K tej skupini spadajo tudi tisti, ki na tem področju opravljajo funkcijo pregona: ustrezni letalski nadzorni organi (Agencija za civilno letalstvo) in kot končno telo, ki se vključi, ko je nekaj na tem področju šlo po zlu – tožilci in sodstvo. 06.11.2019
mag. Martin Jančar Replika na odziv sodnika Zvjezdana Radonjića Ob pisanju te kolumne se mi pred očmi neprestano pojavlja prizor iz filma, ki sem ga kot najstnik oboževal – Blue thunder (Modri grom), ko poveljnik Braddock neukročenemu pilotu policijskega helikopterja Franku Murphyju zabrusi: »Če hodiš po jajcih, ne skači« (»If you are walking on eggs, don't jump.«). Kadarkoli podajam svoje videnje sodniške funkcije, je hoja po jajcih pravzaprav nujno prisotna – na eni strani je nemogoče in nedopustno, da kot sodnik ne bi izražal kritičnega mnenja o razmerah in okoliščinah opravljanja sodniškega poklica, na drugi strani pa je treba vzeti v ozir varovanje ugleda sodstva. 23.10.2019
mag. Martin Jančar Zaupanje v sodnike (misli ob branju Pitamičeve razprave) Pred kratkim je izšla že četrta knjižica Pravnih obzorij v malem formatu, ki vsebuje razpravo Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Gre za inavguralno predavanje, ki ga je Pitamic imel 15. aprila 1920 in s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Verjetno ni treba poudariti, da ta datum tudi kaže, da ne gre za literaturo, ki bi zaradi vsebovanja pojma revolucija pri kakšnem bralcu vzbujala pomisleke ali celo burne reakcije. 09.10.2019
mag. Martin Jančar Oblast in strah Čeprav bo to odkrito priznalo le malo ljudi, je življenje v sodobni družbi skorajda organsko povezano z določenim občutkom tesnobe. Njen značaj je namreč tak, da nas s spravljanjem v okvire svojih zahtev nujno sooči z negotovostjo prihodnjega dogajanja. Negotovost izvira iz dejstva, da na prihodnost pogosto ne moremo vplivati, vsaj ne na način, ki bi izhajal iz naše lastne aktivnosti. Po domače povedano, nimamo gotovosti, da bomo dogajanje v prihodnosti lahko obvladali s tem, kar znamo ali zmoremo. 25.09.2019
mag. Martin Jančar Sumljivost instituta priznanja krivde Predobravnavni narok in možnost, da obdolženi prizna krivdo za očitano kaznivo dejanje, ki sta bila v kazenskem postopku uvedena z novelo ZKP-K in se začela na sodiščih izvajati leta 2012, sta kmalu po uvedbi – bolje rečeno, še preden sta se začela dodobra izvajati – že imela številne kritike. Razlogov je gotovo več, a v ozadju vseh se po moji oceni skriva odpor do tega, da bi se kazenske zadeve lahko urejale zunaj strogega formalizma sodnega postopka. 11.09.2019
mag. Martin Jančar Mučiti ali ne, to je zdaj vprašanje ...

Včasih, ko sem predaval o slovenski ustavni ureditvi človekovih pravic, sem pogosto uporabljal primer, ki pravzaprav ni zrasel na mojem zelniku, temveč sem ga pobral od dr. Mira Cerarja. Prepoved mučenja, ki jo opredeljuje Ustava RS v 18. členu, je namreč takšna, da je, za razliko od nekaterih drugih določb tega poglavja Ustave, ni mogoče niti začasno razveljaviti. Spada torej med absolutne, kar je seveda bralcem tega portala znano. Sam primer gre nekako takole: ste policist na letališču Brnik in ujamete terorista, ki pove, da je na letalu nastavil bombo, ki bo eksplodirala in pobila vse potnike. Ali smete uporabiti mučenje oziroma ali ga lahko pravno upravičite, da bi prisilili zajetega, da pove, kako bombo demontirati in jo napraviti neškodljivo? Debata, ki se ob tem navadno razvije, zajema bistvena vprašanja, ne samo ustavne in splošne pravne ureditve, temveč tudi vprašanja morale in drugih elementov človekovega bistva.

 28.08.2019
mag. Martin Jančar Primer Jeffreyja Epsteina Baje je Woody Allen nekoč rekel: »Sicer ne vem, kakšno je vprašanje, a odgovor je gotovo seks.« In pri marsičem, kar je v ospredju moderne družbe, gre za vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s to primarno platjo naše narave. Nenazadnje, gre za fizično emanacijo nečesa, kar je primarno povezano s temeljnimi potrebami in zanimanji vsake živalske in s tem tudi človeške vrste. In čeprav mi bo kdo pripisal pretirano freudovsko naravnanost, je nekje v ozadju marsikatere, ne samo kazenskopravno pomembne deviacije, temveč tudi pravno neregulirane družbene prakse, vprašanje prav tega vidika naše narave. 14.08.2019
mag. Martin Jančar Tehnična sredstva nadzora in odločitve Ustavnega sodišča Odločitev Ustavnega sodišča U-I-144/19-16 z dne 4. 7. 2019, da do nadaljnjega zadrži izvrševanje 150.a člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki daje zakonsko podlago za uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, je zelo neposredna in jedrnata: »Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov. Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje od ostalih predhodno navedenih ukrepov.« (11. točka navedenega sklepa) 31.07.2019
mag. Martin Jančar Prepričljivost in posledice Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve. 17.07.2019
mag. Martin Jančar Neusmiljeni sodnik Stephan Zantke in njegova knjiga Algoritmi, ki ponudijo v spletnih trgovinah v branje literaturo, za katero nekako presodijo, da ti bo ustrezala, so prav zanimivi. Tako sem pred kakim mesecem iskal Alexyjevo Theorie der Grundrechte (Teorija temeljnih pravic), ko mi je Bezosova pošast ponudila knjigo, na naslovnici katere je bila slika sodnika. Po celotni višini naslovnice se razteza slika možakarja v sodniški togi – avtor osebno, sodnik sodišča v Zwickauu, mestu v deželi Saški. Če bi že to koga v naši deželi privedlo do potrebe, da sproži ustrezne postopke pred ustreznimi komisijami, je bil naslov še bolj zanimiv: »Wenn Deutschland so scheiße ist, warum sind Sie dann hier? – Ein Strafrichter urteilt« (oziroma v prostem prevodu: »Če je Nemčija tak drek, kaj počnete potem tukaj? – Sodbe kazenskega sodnika«; https://www.m-vg.de/riva/shop/article/15133-wenn-deutschland-so-scheisse-ist-warum-sind-sie-dann-hier/). 03.07.2019
mag. Martin Jančar Nekaterih stvari ni mogoče opravičevati …

Poklici, ki so povezani s določenimi pritiski, so že po naravi bolj izpostavljeni konfliktom in reakcijam tistih, na katere je pritisk usmerjen – spomnite se samo risalnih žebljičkov na sedežih učiteljev in učiteljic ter podobnih bolj ali manj duhovitih stvari. Temu se seveda posameznik izogne, če si izbere poklic, ki takšnih situacij zaradi narave dela ne pozna. Nekateri poklici omogočajo, da se skorajda v celoti izključiš iz medčloveške interakcije. Če nočeš težav, se je še najbolje ukvarjati s takšnim delom. Z ljudmi so pač vedno križi in težave.

 19.06.2019
mag. Martin Jančar Pisanje in napor

Včasih mi kdo, predvsem zaradi te kolumne, malce zbadljivo navrže: »Ti, ki rad pišeš, boš to že zlahka naredil ...« in podobno. In čeprav gre največkrat za kolege, ki so pisanja, zlasti pravnih besedil, precej vajeni, ni mogoče preslišati podtona – da sami najbolj ne uživajo v tem. To ni nikakršna velika skrivnost – tako kot v drugih poklicih delo ne pomeni nujno zasebnega zadovoljstva, je tudi pri poklicih, ki so vezani na ustvarjanje pisnih besedil, pisanje praviloma povezano z naporom in ne užitkom. 

 05.06.2019
mag. Martin Jančar Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. 24.05.2019
mag. Martin Jančar O grbavcu, človeku brez noge in kljusetih Tale sprememba, ZKP-N, me v delu, ki zadeva uvedbo vsebinske pritožbe oškodovancev zoper sodbe, glede na posledice spominja na tisti stari vic o hudiču na pokopališču. Za tiste, ki ga ne poznajo, zgodba gre takole: Grbavec mora zvečer domov iz gostilne čez pokopališče. Ura je pozna, odbila je polnoč, sam je tudi malce majav in se tako med nagrobniki počasi prebija proti domu. Naenkrat v soju mesečine opazi na večjem nagrobniku strašljivo postavo z žarečimi očmi, netopirskimi krili in špico na koncu repa – sam Nečisti se mu je prikazal. Gromko ga vpraša: »Kaj imaš na hrbtu?« Grbavec mu preplašeno odgovori, da, pač, grbo. »Daj sem!« (mu z izrazito mariborskim naglasom, ker se stvar odvija na Pobrežju) reče hudič in šviis, grba čudežno izgine, pokončni grbavec pa jo pobriše s pokopališča, kolikor ga noge neso. Pa pripoveduje naslednji dan ves zravnan ob šanku (tisti čas, ker je spil le dva kozarca) to zgodbo. Pivski bratec, ki mu je na Galipoliju (ja, tako je star vic) odneslo nogo, zvito pomisli, če bi mogoče hudir še njemu hibo odpravil. In jo ubere,  malce alkoholno  podprt, opolnoči na britof. In glej ga vraga, spet čepi zlodej na nagrobniku. Tudi njega vpraša, a malce drugače: »Kje imaš grbo?« Presenečeno odvrne naš junak: »Jah, nimam je!« pa mu zlodej reče: »Tu maš zdaj!« in šviis, na hrbtu ubožca zraste grba. 08.05.2019
mag. Martin Jančar Pravo in umiranje

Začeti bi moral pravzaprav z opozorilom, da besedilo v nadaljevanju ni namenjeno utemeljevanju stališča za ali proti evtanaziji, bolj presenečenju nad tem, koliko spoznanj se nam lahko razkrije pri odkrivanju tistega dela naše življenjske poti, ki predstavlja njen konec – smrti. Nanje sem naletel pravzaprav naključno, ob prebiranju zbornika Človek in končnost: Institucionalizacija konca življenja med znanostjo in življenjskim svetom. Gre namreč za vprašanje t. i. delirantnih pojavov v procesu umiranja, kot se glasi tudi naslov avtorice razprave Angelike Feichtner (1).

 17.04.2019
mag. Martin Jančar Z druge strani prepovedanih drog Od vseh zadev, ki sem jih v teh letih obravnaval, so poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (ali 234.a v KZ) ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu (196. v KZ) – vsaj takšen imam občutek – tista kazniva dejanja, ki so najpogosteje »na sporedu«. O prvih sem presejal že precej prahu v tiskalniku (novodobna različica prelitega črnila), o drugih pa pravzaprav nisem imel prav dosti dilem. 03.04.2019
mag. Martin Jančar Bralne vaje in spremembe ZKP Saj vem, da v teoretičnem smislu razglabljanje o tako banalnih stvareh, kot so operativni problemi sodnega postopka, ni posebej privlačno. A je pač tako, da tistim, ki se odločijo za pot v pravosodje in sodne postopke, prav te, čisto praktične težave povzročajo največ težav. Zdaj ko se ponovno spravljajo skozi zakonodajni postopek spremembe Zakona o kazenskem postopku, se poskuša reševati prav takšno, relativno banalno stvar. Gre za poskus, da se operacionalizira tisti del kazenskega postopka, ki je v javni razpravi dobil naziv »bralne vaje« – izvajanje listinskih dokazov v kazenskem postopku. 20.03.2019
mag. Martin Jančar Institut sobotnega leta tudi za sodnike V nekih drugih časih, ko se še ni vsem mešalo od kompleksa boga in prepričanja, da trdna odločenost in volja omogočata pravzaprav vse, telo pa bo to voljo, ob ustrezni telovadbi in prehrani, tudi fizično podprlo, je Federal Judicial Center, zvezna agencija ZDA, ki se ukvarja z izobraževanjem in raziskavami v sodni veji oblasti, naročil študijo. Namen te raziskave, ki jo lahko dandanes vsakdo sname s spleta, je bil razmislek o tem, ali bi lahko zmanjšali pojavnost izgorelosti (angl. burnout) ter povečali produktivnost in kreativnost sodnikov z uporabo rešitev, znanih pod imenom sobotnih priložnosti (sabbatical opportunities). Na kratko rečeno, gre za zadevo, ki je tudi v naši kulturi poznana kot »sobotno leto«. 06.03.2019
mag. Martin Jančar Machiavelli za sodnike Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga, ki ima tako pregrešen naslov, da v današnji družbi povzroča skorajda podobno nelagodje kot kakšna knjiga, na platnicah katere je preveč rdeče barve. Naslov knjige avtorjev Ronalda K. L. Collinsa in Davida M. Skoverja je Sodnik – 26 makiavelističnih lekcij (The Judge – 26 Machiavellian Lessons) in je odeta v srhljivo črne platnice. Vsebina zlovešči napovedi, ki jo odseva zunanjost, hrabro sledi – avtorja drzno povesta, da je njun cilj pomagati sodnikom, da postanejo tudi učinkoviti politični igralci v sodobni družbi. Ne samo to, avtorja želita sodnike naučiti, kako lahko z nasveti, ki jih je za vladarje razvil zloglasni Niccolo Machiavelli, na subtilen in pameten način dosežejo svoje politične cilje. 20.02.2019
mag. Martin Jančar Iskrice ob nekem opravljenem državnem pravniškem izpitu

Pred nekaj tedni je eden od »mojih« pripravnikov, Rok Pograjc, uspešno opravil državni pravniški izpit. Za tiste, ki tega niso »dali skozi« in prebirajo tole kolumno, mogoče podatek, da gre za zadevo, ki za vsakega pravnika pomeni pomembno prelomnico. Na eni strani gre za nujo, ker šele uspešno opravljen izpit omogoča resnično samostojno delo pravnika – bodisi odvetnika ali drugega poklica v pravosodju –, na drugi strani pa je pomemben, celo hudo naporen preizkus naučenega, tako na fakulteti kot tudi v praksi.

 06.02.2019
mag. Martin Jančar »Kak zakalyalas stal« ali Kako se je kalil ZKP-1 Ne morem se upreti, da ne bi uporabil tega naslova. Za tiste, ki ga ne poznajo – gre za eno najbolj znanih del sovjetske literature pisatelja Nikolaja Ostrovskega. Oče je to knjigo pogosto sarkastično navajal, ko mi kakšna stvar pri delu ni šla ravno od rok, in s tem namigoval na trpljenje in trud glavnega protagonista pri premagovanju osebnih tegob in ustvarjanju sovjetske družbe. Tako je pokukal v sobo, vprašal, ali nastaja Kako se je kalilo jeklo – seveda v ruščini –, in se odpravil dalje po opravkih. Sam pa sem s škripajočimi zobmi dalje kracal po zvezku – oče je bil inženir strojništva in je sovražil dejstvo, da sem imel grdo pisavo. Ker je bil prepričan, da vaja dela mojstra, mi je zato naložil, da sem prepisoval cele pasuse knjig – razlog, zakaj pisanja, zlasti »na roko«, še danes nimam prav rad. Kvaliteta pisave spravlja mojo strojepisko še vedno v obup, očitno je šlo za enako propadel projekt kot zgoraj omenjena družbena ureditev. 23.01.2019
mag. Martin Jančar Misli ob aferi glede Spieglovega novinarja Relotiusa Prvič sem se neposredno srečal z učinkom propagande med osamosvojitveno vojno. Na Šentilju sem kot pripadnik vojaške enote milice skupaj z drugimi zvečer sedel pred televizijskim ekranom in gledal prenos iz (mislim, da) Cankarjevega doma. Situacija za nas ni bila zavidljiva, proti Šentilju je prodirala tankovska kolona, na hribu Bold so bili razporejeni »niški« specialci in na drugi strani redna vojska iz karavle Šentilj. Mejni prehod je v kotanji in v taktičnem smislu smo bili v slabem položaju. Zato smo si toliko bolj želeli, da bi dobili kakšne bolj vesele informacije o tem, kako dalje. Dogovorjeno je bilo premirje, ki nas je navdajalo z upanjem, da se bo zadeva iztekla brez streljanja. 09.01.2019
mag. Martin Jančar Misli ob Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb

Avgusta letos je Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejela Smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi. Nastale so na podlagi pobude nevladne organizacije prej navedeni komisiji zaradi ravnanja sodnice pri razglasitvi sodbe v kazenskem postopku, v katerem se je obdolžencema očitalo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

 12.12.2018
mag. Martin Jančar Novembrske misli Življenje je tako naneslo, da sem po dolgem času bral razprave in literaturo, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji prava. Če močno poenostavim, se v filozofiji in teoriji prava razprava pogosto vrti okoli tega, kaj sploh spada v pravo in njegovo preučevanje, še bolj pa, ali obstaja neka nujna vsebina ali kriteriji, ki determinirajo ali vsaj verificirajo pravilnost tistih oblastnih odločitev, ki jim dajemo osrednji pravni pomen. Še bolj preprosto, ali je (zlasti, ne pa tudi edino) zakonodajalec tisti, ki pri svoji dejavnosti pravzaprav ni omejen z ničimer drugim kot zgolj z omejitvami, ki mu jih postavljajo drugi zakoni ali ustava. Vrednostno je takšno razumevanje prava nujno izvotljeno, kar posledično omogoča zakonodajo, ki je lahko celo »samovoljna, grozovita in zločinska«, če parafraziram Radbrucha, ki takšno pojmovanje na kratko povzame v Petih minutah filozofije prava. 28.11.2018
mag. Martin Jančar O Justiciji in Kloacini Ne presenetijo me več pogosto posamezniki, ki nam na predavanjih in usposabljanjih podajajo večinoma suhoparno, a za naše delo nujno potrebno snov. Zato me je toliko bolj navdušilo predavanje pravosodnega svetnika Vrhovnega sodišča Luke Vaukna na zadnji sodniški šoli. Naslov njegovega predavanja, Praktična konkordanca in (ne)dovoljenost dokazov, je na nezavedni ravni vodil v dodatno dozo kofeina, katerega učinek pa je že po prvih besedah zamenjala čisto endogena reakcija, ki jo lahko povzroči dober in iskreno pripravljen govorec. 14.11.2018
mag. Martin Jančar Ob umoru Džamala Kašogija Domnevni  umor  savdskega novinarja Džamala Kašogija je, če vsaj delno držijo navedbe turških oblasti, izredno brutalno dejanje. Če na kratko povzamem, Kašogi je drugega oktobra odšel na konzulat Savdske Arabije, da bi si uredil potrebno dokumentacijo za poroko s svojim turškim dekletom. Po navedbah turških oblasti naj bi bilo v tem času v prostorih konzulata petnajst oseb, ki so prav za ta namen z zasebnim letalom priletele iz Savdske Arabije in nato v prostorih konzulata Kašogija ubile, njegovo truplo razkosale in ga nato odpeljale iz prostorov konzulata. 17.10.2018
mag. Martin Jančar Misli ob odločitvi Ustavnega sodišča Up 995/15 in nekaterih drugih kritikah kazenskega postopka Pravijo, da je ena tipičnih lastnosti človeka, da poskuša najti v nekem dogajanju določene znane oporne točke ali vzorce, ki mu olajšajo spopadanje z vsakokratnimi izzivi. Na nove izzive se pač poskuša najprej odzvati na ustaljene in že preizkušene načine ter se tako izogniti napakam. Toda kot je mogoče prebrati v pogosto deljenem »memu«* na družbenih omrežjih, ki naj bi citiral Einsteinovo misel – ponavljanje enega in istega načina reševanja težav, ki ne prinese pravih rezultatov, je tudi znamenje neumnosti. Novi izzivi namreč pogosto zahtevajo ne samo ponavljanje starega vzorca, temveč tudi kak korak v novo smer. 03.10.2018
mag. Martin Jančar Tudi odrasle ubijajo, mar ne? Vprašanje iz naslova seveda izhaja iz filma Tudi konje ubijajo, mar ne?, filma, katerega sporočila takrat, ko sem ga gledal kot mladenič, nisem najbolje razumel in katerega sporočilo je presenetljivo aktualno prav danes. Prikazuje namreč vso absurdnost in bedo boja za preživetje v gospodarski krizi. Ta beda je še posebej bizarna, ker zlorablja nekaj, kar bi naj bilo dejansko uživanje – ples. Postavlja dilemo, ali je takšno pehanje sploh vredno življenja. Ne nazadnje tudi zato, ker prikazuje nebogljenost navadnega človeka v primežu širših zgodovinskih dogodkov – v tem primeru velike gospodarske krize v ZDA leta 1932. 19.09.2018
mag. Martin Jančar O strahu in upravljanju države Verjetno je glede mojih današnjih razmišljanj najprej potrebno odločno opozorilo ali, kot bi rekla današnja mladina, »disclaimer«, da sam trenutno nimam političnih preferenc v nobeni smeri. Tudi na zadnjih volitvah sem svoj glas neki politični stranki oddal iz razlogov, ki bi jih v kakšni anketi označili s kategorijo »drugi razlogi«, in ne, ker bi verjel v njen program ali ga zagovarjal. 05.09.2018
mag. Martin Jančar V sodni dvorani Ena izmed pozitivnih strani dela sodnika na ljubljanskem okrožnem sodišču je, če se seveda navdušuješ nad takimi rečmi, delo v zgradbi sodne palače na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. Glede tega vidika dela, še zlasti, ko sediš v velikih razpravnih dvoranah, verjetno ni mogoče najti sodnika, ki bi ostal popolnoma ravnodušen. 22.08.2018
mag. Martin Jančar O čem razmišljajo superbogati? Med večernim sprehodom po rivi razmišljam, kako je počitnikovanje v kakšnem bolj poznanem kraju na jadranski obali, zlasti zaradi dediščine naše rajnke države, pogosto zanimiva izkušnja, ker na razmeroma majhnem območju naletiš na ogromen razpon med načini preživljanja dopusta. 08.08.2018
mag. Martin Jančar Ob odločbi Ustavnega sodišča o ZOPNI Všeč mi je občutek, tako značilen za prve dneve sodnih počitnic, ko ta veličastna zgradba na Tavčarjevi postane tiha in brez vibracij, ki jih je zaznati, kadar je delovanje sodišča v polnem teku. Sodna palača postane podobna sakralnim objektom, v katerih ni slišati glasnega govorjenja in kjer je končno mogoča kontemplacija tudi o vprašanjih, ki niso samo, recimo temu, obrtne narave, temveč postavljena o temah, značilnih za ta zapleteni pojav, ki mu služimo in katerega akterji smo pravniki. 25.07.2018
mag. Martin Jančar Utrinki pred dopustom Na levi strani moje domače delovne mize se je nabral za dobrega pol metra visok kup knjig, ki bi jih želel podrobneje prebrati. Od tega je zgolj eno mogoče pogojno označiti kot beletristiko, preostale so bodisi neposredno ali pa vsaj posredno, kot pravnoteoretična ali pravnofilozofska dela, povezana s poklicem, ki ga opravljam. 27.06.2018
mag. Martin Jančar Misli ob branju biografije Gustava Radbrucha Praktično delo v pravu je največkrat neobremenjeno z vprašanjem, kakšni so ljudje, ki so oblikovali  ta naš miselni »prostor«, v katerem delujemo. Kdo in kakšni so recimo poslanci, ki so s svojimi mislimi in idejami pomagali pri nastajanju nekega zakona, ni vprašanje, ki bi kdaj prišlo v interesni fokus pravnika. 13.06.2018
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah Volitve v državni zbor – če se ponovijo na svoja običajna štiri leta – so zanimive tudi zato, ker kažejo, kako se spreminjajo fokus in potrebe prebivalstva države. Analize, ki jih opravijo politične stranke, njihovi strategi in specialisti, ki obvladajo trženje na tem specifičnem področju, pokažejo na tiste občutljive točke, ki se jih lahko nato ustrezno poudari in izkoristi. 30.05.2018
mag. Martin Jančar O perspektivah Bil je predvečer silvestrovega leta 1982. Moje pripravništvo na Postaji milice Tezno se je zaključevalo in tega dne sem bil po razporedu v patrulji z mentorjem Avgustom »Gustlom« Črepinkom, okoli dva metra visokim vodjo varnostnega okoliša. Bilo je že pozno zvečer, ko sva morala na Hočko Pohorje, ker so krajani prijavili vlome v več vikendov. Stoenka je komaj zmogla strmo pot po zasneženi cesti in blizu Veronike, lokala, dobro znanega Mariborčanom, sva zavila na slabo spluženo cesto, ki jo je obdajal zamet, kakšne pol metra sveže zapadlega snega. 16.05.2018
mag. Martin Jančar O goljufih in oderuhih Američani dobro poznajo rek P. T. Barnuma, ki ga lahko prevedem samo približno, češ, vsako minuto se rodi nov naivnež (there is a sucker born every minute). In brez takšnih ljudi bi verjetno tudi moj posel bil bistveno manj potreben. In drznem si reči, da tudi družbeno ekonomska ureditev, v kateri živimo in ki prosto po Fukuyami predstavlja konec našega civilizacijskega razvoja, občutno prispeva k temu. 18.04.2018
mag. Martin Jančar O truplih Že na začetku naj opozorim, da ta prispevek ni za vse, predvsem zaradi tega, ker posega v nekatere tabuje, ki na tak ali drugačen način ljudem omogočajo soočanje z lastno minljivostjo. Zamisel zanj se mi je porodila, ko sem v časopisu prebral članek, ki je odražal pretresenost, ki jo je avtor občutil ob doživljanju sodnega postopka, v katerem je osrednji del predstavljalo ugotavljanje okoliščin smrti oškodovanca. 21.03.2018
mag. Martin Jančar O „Russiagate“ in „Mullerjevi“ obtožnici Na drugi strani luže vse od novembra 2016 eno od osrednjih tem predstavlja tako imenovano „rusko vmešavanje“ v volilno dogajanje ob izbiri predsednika ZDA. Očitki znotraj tega se gibljejo od zatrjevanj, da je Trump t.i „mandžurski kandidat“ do tega, da so Rusi s svojimi vpadi v družabna omrežja ustvarili spore in nasprotja med različnimi ameriškimi družbenimi skupinami. Zadeva, ki se včasih poimenuje tudi „Russiagate“ ne preneha tudi po več kot letu trajajoči, drugače se to ne da opisati, histeriji. Sploh za privržence demokratske stranke se zdi, da se ne morejo izviti iz zapletenosti v to temo. 07.03.2018
mag. Martin Jančar O skupinskem in timskem delu (misli ob odhodu sodelavke) Z določenimi zadevami pri svojem delu se miselno pogosto ne ukvarjaš prav veliko, ker predstavljajo neko danost, ki načelno ne povzroča večjih težav. Stvari so pač takšne, si rečeš, jih integriraš v miselno shemo svojega delovnega okolja in deluješ v njej. O izvoru in morebitnih nadgradnjah se tako ne sprašuješ oziroma do tega pride le, če se nekaj v tem okolju spremeni. 07.02.2018
mag. Martin Jančar O »globoki državi« O pojmu »globoke države« se v Sloveniji po mojem ni prav veliko govorilo, vsaj ne tako, da bi sam postal pozoren na to. Če se ne motim, je na ta fenomen, kot že toliko drugih poprej, opozoril dr. Boštjan M. Zupančič. Obstoj ali neobstoj slovenske »globoke države« in njene posledice so tako dobile svoje mesto tudi v kontekstu razprave o delovanju naše države. 24.01.2018
mag. Martin Jančar Misli ob brskanju po nemški ureditvi kazenskega prava Pravzaprav je presenetljivo, kolikokrat se zgodi, da moraš pri vsej sodni praksi, ki je nastala v  desetletjih na območju naše države, pogledati tudi, na kakšen način rešujejo zadeve druge države. Včasih zaradi čisto resne potrebe, da razrešiš dileme pri reševanju konkretnega primera, včasih pa tudi zaradi tega, da lahko po dobri stari slovenski navadi malce potarnaš, kako imajo to lepo urejeno drugje. 10.01.2018
mag. Martin Jančar Na koncu leta 2017 Leto 2017 je bilo v marsičem zanimivo leto. Zaključilo se je prvo desetletje odkar opravljam delo okrožnega sodnika in deset let je preteklo, odkar skoraj vsak drug teden napišem IUS kolumno. To leto sem trčil ob meje zmogljivosti in to leto, ne navsezadnje, so plenice končno zapustile moje gospodinjstvo. To leto so me tudi prvič (in to ne samo enkrat) zamenjali za dedka mojega sina, kar pomeni, da sledi desetletij tudi na zunaj postajajo vse vidnejše. 27.12.2017
mag. Martin Jančar Odločitev Ustavnega sodišča Up-124/16 – ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Jakliča ob rob S tem prispevkom se ne želim pridružiti trenutno aktualni debati, ali in v čem je komuniciranje ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča primerno ali neprimerno. Javna razprava o tem se mi namreč zdi popolnoma nepotrebna, saj je to predvsem stvar Ustavnega sodišča samega. Kot kazenski sodnik pa ne morem mimo tega, da je ustavni sodnik ddr. Jaklič s svojimi ločenimi mnenji vsaj dvakrat zaigral na meni ljube strune, če se lahko tako izrazim. Prvič z ločenim mnenjem glede hitrosti poslovanja Ustavnega sodišča v pripornih zadevah in drugič v zadevi Up-124/16 z dne 27.10.2017. Tej temi se bomo posvetili v tej kolumni. 13.12.2017
mag. Martin Jančar Hollywoodski spolni škandali in kaj se lahko iz tega naučimo Kot marsikdo ve, Hollywood oziroma celotni zabavljaški svet Združenih držav Amerike pretresajo škandali, povezani s spolnostjo. Pravzaprav se je začelo že pred nekaj leti z razkritjem, da naj bi Bill Cosby – vsem dobro znani prijazni oče in zdravnik dr. Huxtable iz nadaljevanke The Cosby Show – v času največje slave omamljal mlade igralke in jih zlorabljal. 29.11.2017
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča o pritožbi oškodovancev zoper sodbo Pri sprejemanju novele ZKP-N se dogajajo vse mogoče reči in očitno sledi nov krog, ki bo prinesel nekaj kompromisov. Medtem ko nekateri triumfalno pišejo, da stroka ni dopustila pometanja z uveljavljenim in očitno idealnim konceptom našega kazenskega postopka, drugi pa celo razmišljajo o formalnem pregonu tistih iz sodniških vrst, ki so si drznili kritizirati in izražati domneve o morda bolj profanih, pekuniarnih motivih za zavrnitev predlaganih sprememb, je v sodstvu nekaj skrbi povzročila tudi odločitev Ustavnega sodišča Up-320/14-32, U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, ki bo gotovo vplivala na potek kazenskega postopka, še bolj pa na delo kazenskega sodnika. 15.11.2017
mag. Martin Jančar O objestnosti v prometu V prejšnjih tednih sta mojo pozornost pritegnila dogodka, ki sta med seboj povezana, čeprav izvirata iz dveh držav – sodba v zadevi Horvatinčić na Hrvaškem in napovedana uvedba kazni dosmrtnega zapora za predrzno vožnjo, posledica katere je smrt druge osebe, v Veliki Britaniji. 18.10.2017
mag. Martin Jančar Ob zavrnitvi novele ZKP-N Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-N bo morala zaradi veta Državnega sveta v ponovno glasovanje, ker je, kot izhaja iz zahteve Državnega sveta, »nekaj členov v zakonu takšnih, da pomenijo nedopustne posege v pravico do obrambe, ki jo znižujejo celo pod ustavno dopustni minimum, prav tako bistveno poslabšujejo položaj socialno šibkih osumljencev, ko obramba ni obvezna, in ker gre za pomembno konceptualno spremembo slovenskega kazenskega procesnega prava, ki sodno preiskavo spreminja v policijsko tožilsko, pri tem pa ustvarja neenakost orožij strank v kazenskem postopku, ne da bi bila podana ustrezna utemeljitev, zakaj je takšen poseg potreben in utemeljen«. 04.10.2017
mag. Martin Jančar O moralni avtoriteti Kot kaže, je izjava predsednika države, da ni moralna avtoriteta, povzročila precej razburjenja. Osebno mi je to zanimivo, ker opozarja na nekatere težave, ki jih prinaša sodobna družba in zadevajo oba pojma v tej besedni zvezi. Tako moralo kot avtoriteto. 06.09.2017
mag. Martin Jančar Misli ob singapurski zgodbi Ena izmed zgodb, ki sem jih imel priložnost slišati in prebrati na letošnjih počitnicah, je izkušnja mojega starejšega sina in njegove mame ob obisku Singapurja. Presenetile so ju urejenost in čistoča države ter discipliniranost njenih prebivalcev. Baje, tako mi je bilo opisano, na ulicah ni prerivanja, smeti, vsi čakajo v lepih vrstah, prav tako ni opaziti nobenih brezdomcev, beračev in podobno. To je bilo v letošnjem poletju moje drugo srečanje s Singapurjem. V medijih je država tudi letos med prvimi tremi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljajo tako imenovani think tanki, ki izhajajo iz idej tako imenovanih neoliberalističnih ekonomistov 23.08.2017
mag. Martin Jančar Ob zahtevah po ukinitvi Al Jazeere Že od nekdaj sem informacije o dogajanju doma in po svetu poskušal dobivati tako, da sem sledil medijem, ki so bili »za«, in tistim, ki so bili »proti«, ali – kot je danes bolj običajno – »levim« in »desnim«. To navado imam še danes, tudi pri mednarodnih medijih. Resnica je navadno nekje vmes, kadar ni tako, pa vsaj poznaš razmišljanje na različnih straneh. 09.08.2017
mag. Martin Jančar Poletne misli Tako kot večina si občasno, kadar se v glavi umiri hrup vsakdanjih problemov, postavljam tudi vprašanja o globlji podlagi svojega delovanja in življenja, če to lahko tako označim. Ničesar dramatičnega ne mislim s tem; gre samo za to, da so vprašanja o namenu, smislu in podobnem običajno potisnjena nekam v ozadje. Vsak od nas to počne. Resnično avtonomnega, spontanega in poglobljenega razmišljanja si zaradi današnjega hitrega življenjskega tempa verjetno niti ne moremo privoščiti.  26.07.2017
mag. Martin Jančar Sodnik na dopustu Nekdo je nekoč rekel, da je sodniška funkcija takšne narave, da se je zavedaš in živiš v skladu z njo tudi takrat, ko plezaš po planinah. Sam ocenjujem, da je tako razmišljanje izraz slovenske delovne etike, ki je na deklaratorni ravni tako pomembna, da je skorajda greh reči, da gre vendarle prvenstveno za opravljanje dela, za katerega dobivaš plačilo. Zgolj plačilo za opravljeno delo je v skladu s to delovno etiko vse preveč profano, pravi motiv je višji, v udejanjanju samega sebe in sledenju oz. služenju višjim,  moralno opredeljenim ciljem. 12.07.2017
mag. Martin Jančar O pornografiji iz maščevanja Dve kaznivi dejanji mi kažeta, kako se naša družba spreminja in kakšen pomen imajo za nas elektronske naprave, medmrežje in siceršnje virtualno okolje. Ti dve kaznivi dejanji sta kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz šestega odstavka 143. člena, uvedena pred nekaj tedni z najnovejšimi spremembami Kazenskega zakonika (KZ-1), in kaznivo dejanje zalezovanja po 134.a členu, ki je bilo uzakonjeno že prej. 28.06.2017
mag. Martin Jančar Ob požaru v Kemisu Nikakršnega dvoma ni, da se požar v tovarni Kemis v bližini Vrhnike ne bi smel zgoditi. Prav nikakršnega. Lahko se še tako sklicujemo na splet naključij in nesrečnih okoliščin, pa vseeno ne moremo prezreti dejanskih in potencialnih posledic tega dogodka, kakršne preprosto ne bi smele nastati. Pika. 31.05.2017
mag. Martin Jančar Lex Mercator, Agrokor in podobno Vse od začetka svojega ukvarjanja s pravom imam precejšnje zadržke do »interventne« zakonodaje, če ji lahko tako rečemo. Mogoče prav zaradi tega, ker so se moja študijska leta ujemala z zadnjim obdobjem obstoja SFRJ. Zaradi ekonomskih težav je namreč rajnka država stvari pogosto urejala z uredbami z zakonsko močjo, namenjenimi reševanju takšnih ali drugačnih problemov, ki jih je porajala ekonomska kriza. Stanje je bilo zelo podobno današnjemu. Kot študenta prava me je motilo, da razen redkih izjem pravzaprav ni bilo pravnega področja, ki ga posegi zakonodajalca (ali uredbodajalca) ne bi spreminjali, včasih prav v temeljih. Tako sem v tem času doživel resnično ogromne premike v spreminjanju pravnega reda – od ustavne do gospodarske ureditve. 17.05.2017
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Včasih so bili prazniki preprostejši, vsaj ti, ki so pravkar minili. Nanje mi je ostal spomin, da je bilo zjutraj iz kuhinje po radiu slišati koračnice, borbene pesmi, spominske oddaje in govore. Po tem sem praznične dni prepoznaval še pozneje in na neki način to pogrešam, kot še marsikaj iz časov mladosti. Verjetno nisem edini, ki z zadnjo svetovno vojno osebno nisem imel opravka, a sem imel pri vsem vsaj občutek, da smo bili kot narod »na pravi strani zgodovine«, to je na tisti, ki je porazila nacizem in fašizem in iskala pot v boljše življenje.  03.05.2017
mag. Martin Jančar O sodnih zmotah Ta kolumna je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Pozoren bralec me je namreč opozoril na knjigo In Doubt – The Psychology of the Criminal Justice Process, v kateri se avtor Dan Simon ukvarja tudi z vprašanji, na katera sem opozoril pred štirinajstimi dnevi. Po zaslugi zloglasne multinacionalke se je knjiga v nekaj dneh znašla pred mano in je zaradi zanimive vsebine že »v obravnavi«. Današnjo temo je spodbudilo prav to branje. 19.04.2017
mag. Martin Jančar Nekaj malega o pričah Ne vem, kako je pri kolegih, a kadar ugotovim, da kakšna moja zadeva temelji predvsem ali samo na izpovedih prič ali očividcev oziroma da so te izpovedi ključne, mi je takoj jasno, da bodo z njo precejšnje težave. Redko se vse izjave prič tako ujemajo, da je mogoče popolnoma nedvoumno sestaviti sliko dogodka ali pa sklepati na dejstvo, ki je za odločitev pomembno. Še posebej se zaplete, kadar je zadeva v ponovnem sojenju ali kadar je dogodek precej oddaljen. 05.04.2017
mag. Martin Jančar Ob predlogu novele ZKP-N Eden izmed predlogov za prenovitev Zakona o kazenskem postopku je tudi tisti, ki dopušča možnost zaslišanja osumljenega (pa tudi prič) v predkazenskem postopku. Zaslišanje osumljenega bosta tako v primeru, kadar obvezna obramba ni predvidena ali kadar se je osumljenec odpovedal pravici do odvetnika, državni tožilec ali policija lahko opravila tudi brez zagovornikove navzočnosti, takšno zaslišanje pa bo moralo biti zvočno in slikovno posneto. Predlog je v javnosti takoj naletel na več kritik, povezanih z možnimi zlorabami ali s tehnično opremljenostjo tožilskih in policijskih prostorov. 08.03.2017
mag. Martin Jančar Smrt je naš posel in poslu gre dobro Leta 2013 je bil britanski marinec Alexander Blackman pred vojaškim sodiščem spoznan za krivega umora, ker je v afganistanski provinci Helmand ustrelil ranjenega afganistanskega borca. Posnetek kamere na čeladi, ki so jo očitno pozabili izključiti, pa kaže tudi na vojakovo zavedanje, da je taka usmrtitev v nasprotju s pravili bojevanja. Borbena delovanja so prenehala, žrtev je bila hudo ranjena, Blackman pa je pristopil k njej in jo ustrelil s pištolo, ob citatu iz Hamletovega govora: »Shuffle off this mortal coil, (*1) you cunt.« (Zadnje besede verjetno ni treba prevesti.) Po dejanju je soborcem rekel: »Jasno je, da to ne bo šlo naprej, fantje. Pravkar sem prekršil Ženevsko konvencijo.« 22.02.2017
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob ureditvi snemanja glavnih obravnav Nobena skrivnost ni, da je sprememba Sodnega reda, ki omogoča snemanje celotnih glavnih obravnav, v praksi povzročila precej vprašanj in dilem – od načina same ureditve oziroma izbire pravnega akta, ki to ureja, do tega, kako naj se to v prostorih sodišč izvede. Pri kazenskem postopku je to še bolj očitno zaradi nasprotja med določbama tretjega odstavka 301. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in 17. člena Sodnega reda. Od tod izvira precej pomislekov in tudi zaradi tega je bila podana zahteva po tolmačenju teh sprememb Sodnega reda. 25.01.2017
mag. Martin Jančar O žalitvah v sodni dvorani Avgusta lani je v medije po vsem svetu prišla britanska sodnica Patricia Lynch, ki je obdolženemu Johnu Henniganu izrekla kazen za žalitev temnopolte ženske in njenih dveh otrok. Obdolženi je bil pred tem že večkrat obravnavan zaradi rasističnih izpadov, tokrat se je s sodnico srečal že devetič. Med izrekanjem kazni ji je zabrusil, da je »kar precejšnja pi…a«, na kar mu je odgovorila: »Precejšnja p… ste tudi vi. To, da ste do mene napadalni, pa vam ne bo koristilo.« Obdolženi ji je odvrnil, da naj se »j…«, sodnica pa nazaj, da naj se tudi on. Konec je bil tak, da je obdolženi zavpil: »Sieg Heil!« in začel peti pesem z nacistično vsebino, sodnica pa je komentirala: »Zelo smo impresionirani – odpeljite ga.« 11.01.2017
mag. Martin Jančar Propaganda in EU Načelno sem glede mednarodne politike in informacij v zvezi z dogajanji po svetu, celo glede mednarodnega prava, zadržan in na vse, kar se dogaja v zvezi s tem, gledam s precejšnjo mero skepse. Vsakemu, ki poskuša nabrati informacije v zvezi s tem, kar se dogaja zunaj meja lastne države, je tako ali tako jasno, da celotnega konteksta dogajanja, s tem pa tudi resničnega razumevanja, nikoli ne bo imel. Še ob vključenosti in aktivnem zanimanju v lastnem okolju so informacije, na katerih si gradiš svojo podobo sveta, odvisne od marsičesa, kaj šele tam, kjer je družbeno okolje zgrajeno na bistveno drugačnih temeljih – od religije do tradicije. 28.12.2016
mag. Martin Jančar O smrti Smrt. Tista pika na koncu povedi, ki je naše življenje. Tista tema, o kateri razmišljamo bodisi takrat, ko se z njo srečamo kot zunanji opazovalci, bodisi takrat, ko se nam pojavi kot nadležna misel v kakšnem temnem čustvenem trenutku. Tista stvar, o kateri ima vsakdo veliko vprašanj, nihče pa resnično pravega odgovora, vsaj ne takega, ki bi si ga tudi želel. In še cinično-sarkastična misel: ga ni, ki tega dogodka ne bo nekoč doživel. 14.12.2016
mag. Martin Jančar Ob smrti Fidela Castra Umrl je Fidel Castro, zadnji od velikih revolucionarjev, kot so jih imenovali. Pridružil se je zgodovinskim osebnostim, kot so bili Lenin, Mao Cetung, Tito, Che Guevara in Ho Ši Minh, ki so nosili in celo poosebljali pretvorbe, kakršne je zahteval zadnji veliki družbeni eksperiment – oblikovanje socialističnih držav. 30.11.2016
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah v ZDA Ena od zabavnejših stvari po ameriških volitvah je spremljanje javne razprave o njenih rezultatih – zaradi zmage Donalda Trumpa letos še toliko bolj. Najbolj zanimivo je resnično presenečenje nad rezultatom. Kljub izrednim možnostim, ki jih ponuja sodobna informatika, je večina analitičnih orodij odpovedala. Osuplost nad rezultatom je bila tolikšna, da je bilo v nekaterih primerih prav mučno spremljati, kako očitno so se porušili koncepti povolilnih aktivnosti in celo novic po objavljenih rezultatih. 16.11.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli o zakonih in sodbah Zakonodaja mora upoštevati širše družbeno okolje, v katero posega s svojo regulativno močjo, hkrati pa ga mora tudi spreminjati: enkrat tako, da uravnava nestabilnost družbene dinamike (statičnost kot pravna varnost), drugič pa tako, da doseže določene spremembe. 02.11.2016
mag. Martin Jančar Onkraj razumnega dvoma Pred kratkim sem zasledil, da je bil po zgodbi Martina Uhernika, ki po navedbah medijev pomeni največjo zmoto slovenskega pravosodja, posnet igrano-dokumentarni film. Ta zgodba si takšno upodobitev tudi zasluži, ker slovenska javnost – tako laična kot strokovna – po moji oceni potrebuje intenzivno zavedanje o tem, kakšne posledice ima kazenski postopek za posameznika. 19.10.2016
mag. Martin Jančar O vplivu seksa na sojenje Pa sem vas ujel – naslov prodaja časopise, pravijo. Priznam, ko sem na spletu naletel na članek Untangling the Causal Effects of Sex on Judging, sem si tudi sam obetal predvsem argumentov za spodbujanje viktorijanske miselnosti v svojem družinskem okolju ali pa vsaj za izgovore pri morebitnem slabšanju delovne produktivnosti. Prepričan sem, da so na ta učinek računali tudi sami avtorji, ker bi sicer preprosto zamenjali tisti nesrečni sex z gender. Mislim, da je ta marketinška poteza tudi prispevala k nagradi leta 2008 za najboljši znanstveni članek. 05.10.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli na mejah prava Zadnje čase je naneslo, da se moram ukvarjati z vprašanji, ki gredo globlje, kot je sicer običajno za vsakdanje delo. Ne razumite narobe, delo kazenskega sodnika je zaradi teže posledic, ki jih nosijo odločitve sodišč v posameznih zadevah, že sicer nujno povezano s temeljnimi vprašanji človekove eksistence, a večinoma sta tako znanost kot tudi preteklost v sodni praksi oblikovali rešitve, ki jih lahko uporabi. Včasih pa pride na mejo in pogleda tudi čez. 21.09.2016
mag. Martin Jančar Prihaja novela ZKP-N, (daleč) na obzorju pa se kaže ZKP-1 Potem ko sem v zadnji Pravni praksi prebral črtico dr. Cirila Keršmanca o tem, kakšno je oziroma bi lahko bilo dogajanje ob sprejemu novele Zakona o kazenskem postopku, zlasti glede odpora ob sprejemanju reformnih projektov, preprosto moram še sam dodati nekaj popra. Pa ne samo zato, ker tako kot on v naši državi lahko redno spremljam slovensko različico nadaljevanke Da, minister. 07.09.2016
mag. Martin Jančar Misli ob dogajanju na Filipinih Včasih resnično ne moreš verjeti, kakšne vse ideje se danes udejanjajo po svetu, potem ko jim ljudje, v bolj ali manj demokratičnem procesu omogočijo uporabo državne moči – oblasti. Ta zadnji eksces, ki me je, po pravici povedano najbolj zbodel prav zaradi tega, ker ga na družabnih omrežjih kar preveč omenjajo kot “dobro idejo”, je dogajanje na FIlipinih. 24.08.2016
mag. Martin Jančar O (zasebni) lastnini in njeni utemeljenosti Ni mogoče zanikati, da se v zadnjih nekaj letih spet pojavljajo vprašanja, ki zadevajo podlage človekovih pravic. Bolje povedano, odpirajo se dileme, katerih rešitev pravzaprav je bila mednarodna kodifikacija človekovih pravic, v Evropi še posebej izrazito z Evropsko konvencijo in mednarodnim sodiščem. 10.08.2016
mag. Martin Jančar O iskanju Hitlerja Pred kratkim sem na enem od dokumentarnih televizijskih kanalov gledal oddajo Lov na Hitlerja (Hunting Hitler). Zasnovana je na domnevi, da je Hitlerju uspelo pobegniti iz Berlina in je nato do konca svojih dni živel najverjetneje nekje v Južni Ameriki. Ekipo, ki namigom o njegovem bivanju sledi po vsem svetu, sestavljajo nekakšni eksperti za pregon ljudi, predvsem bivši policisti, najde pa se še kak zgodovinar in podobno. 13.07.2016
mag. Martin Jančar O Brexitu Brexit ... ne morem si kaj, da ne povlekel nekaj vzporednic z zgodbo Republike Slovenije in njenem izstopu iz SFRJ. Zanimivo je, da se odločitev za izstop Velike Britanije tako lepo pokriva s četrt stoletja našega odhoda iz takratne skupnosti (sic) jugoslovanskih narodov in narodnosti, kot se je rajnko državo pogosto označevalo. 29.06.2016
mag. Martin Jančar Kavelj 22 Primer slovenskega podjetnika, ki se je znašel ujet med dejstvom, da potrebuje za svoje preživljanje in zdravljenje sredstva, nad katerimi trenutno bdi država, in dejstvom, da sam taisti državi dolguje bistveno manjši znesek, zaradi česar se mu odreka izplačilo prej navedenega denarja, je ponovno opozoril na to, kako zlahka se v moderni državi znajdeš v godlji. Zanalašč uporabljam pojem moderne države, ker Slovenija pri tem ni nikakršna izjema. 15.06.2016
mag. Martin Jančar Spreminjanje dokaznega postopka Pred časom je precej prahu dvignila novica, da se je v nekem sodnem spisu znašla napisana sodba, še preden se je osrednji del postopka sploh začel. Povsem verjamem, da je bil za stranko, ki si je spis prišla pogledat, to precejšen šok. Vendar je za takšno najdbo verjetnejša bolj benigna razlaga, ki z dokončno sodbo ni povezana. Sistematika kazenskega sodnega spisa (o civilnem ali gospodarskem bi verjetno lahko trdili enako) je namreč obsoletna in predvsem nemetodična; tudi to lahko pripelje do takšnega dogodka. 01.06.2016
mag. Martin Jančar Nekaj naključnih misli Zadnjič sem malce štel, koliko kolumn sem napisal od leta 2007. Pokazalo se je, da več kot dvesto. Nič čudnega torej, da se moram včasih resnično potruditi, da najdem novo temo. Priznam tudi, da je o resnično perečih problemih z moje perspektive in zaradi mojega poklica malo težje pisati. 18.05.2016
mag. Martin Jančar Zakaj brati Fullerjevo Moralnost prava? Fullerjeva knjiga Moralnost prava je ena izmed tistih, ki se jim pri študiju teorije in filozofije prava ne moreš in ne smeš izogniti – čeprav na ameriški prispevek kontinentalna pravna filozofija gleda malce zviška (vsaj tako se občasno zazdi). Njena intelektualna podlaga, pa če to hočemo ali nočemo priznati, so namreč razmišljanja velikih filozofov starega kontinenta, v njihovem vrhu pa so, tako bi si drznil trditi, nemški filozofi, zlasti Hegel in Kant. Zato je evropska filozofija prava resda intelektualno izredno precizna, a hkrati prav s tem preprečuje lahkotnost in iskrivost razmišljanja o pravu. Ali povedano v jeziku mladih: pogosto je vsaj malce »zatežena« 06.05.2016
mag. Martin Jančar Argumentacijski napor Človek ima lahko o vsaki stvari določeno stališče, prepričanje ali podoben odnos. V večini primerov se s tem ne ukvarjamo kaj dosti, ta odnos med nami in okoljem ostaja stvar naše intime oziroma našega dojemanja resničnosti. Vsak od nas tako večino časa ostaja v mejah svoje slike in razlage sveta. 20.04.2016
mag. Martin Jančar Ob branju Hararijeve Kratke zgodovine človeštva Priznati moram, pa naj zveni še tako svetoskrunsko, da poskušam zadnje mesece prosti čas preživeti čim dlje od pravnih vprašanj in problemov. Ob poklicu, ki ga opravljam, je to mogoče doseči na več načinov, predvsem z raznimi oblikami telesnih aktivnosti. Toda s športom, kar bi bilo najbolj zdravo in modernim časom primerno, sva bolj ali manj na bojni nogi. Ob drugih okoliščinah, ki mi trenutno krojijo življenje in ki jih lahko zgolj pogojno štejem k sprostitvi, tako preostane beg v literaturo in v virtualno realnost v njej, ustvarjeno na stari dobri »analogni« način. 06.04.2016
mag. Martin Jančar O prevzemanju odgovornosti Pred kratkim je ena vidnejših slovenskih novinark Milena Zupanič v Delovi Sobotni prilogi v zvezi z dogodki na novogoriški urgenci med drugim zapisala: »Zakon ulice ali – z drugo besedo drhalizacija – je na dnevnem redu slovenskega vsakdana. Odgovorni se izogibajo odgovornosti in s tem silijo novinarje v aktivnosti, za katere nis(m)o usposobljeni.« Opozorila je na omejitve javnega preverjanja usposobljenosti poklicev, ki zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti, ter na pomen zaupanja in sodelovanja v vsakdanjem življenju. Članek je sklenila z mislijo: »Instituciji in posamezniku pritiče toliko moči, kolikor odgovornosti je pripravljen sprejeti.« 23.03.2016
mag. Martin Jančar Ob razkritjih v zvezi s policijskim postopkom zoper ministra Dogajanje in javna razprava v zvezi s policijskim postopkom zoper ministra za javno upravo kažeta na nerazčiščena vprašanja v zvezi s pooblastili policije, ki bodo po moji oceni imela bistveno večje posledice, kot se zdi zdaj. Prekrivajo se namreč z nekaterimi drugimi razsežnostmi, ki zahtevajo vnovično preučitev razmerja med posamezniki in državo. 09.03.2016
mag. Martin Jančar Ob smrti Antonina Scalie, sodnika Vrhovnega sodišča ZDA Smrt ameriškega vrhovnega sodnika Antonina Scalie pomeni za ameriško javnost in stroko pomembno okoliščino, ki bo vplivala tako na politično življenje kot tudi na prihodnje delovanje vrhovnega sodišča. Scalia je bil nekakšen enfant terrible, njegove odločitve, ločena mnenja ali argumentacije odločitev in izjave pa so doživljale v medijih precejšen odmev. 24.02.2016
mag. Martin Jančar Pravna kultura in spremembe K današnjemu razmišljanju me je navedla opazka dr. Aleša Novaka v poglavju o velikih pravnih kulturah v novi izdaji knjige Teorija prava akademika prof. dr. Marijana Pavčnika. Pri opisu srednjeevropske pravne kulture opozori, da se je (tudi) zaradi zasnove zakonodaje v tem prostoru uporabljanje prava prikazovalo kot mehanična, deduktivna dejavnost. Dodaja, da je k temu prispevala tudi prevladujoča mentaliteta sodnikov, ki so bili»v srednjeevropskem okolju vedno razumljeni kot državni uradniki, ne pa kot nosilci sodne veje oblasti«.(*1) 10.02.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli o spolnem nasilju Novice o skupinskih napadih spolne narave na ženske v Kölnu so se pojavile v času, ko berem knjigo Exorcising Hitler (Izganjanje Hitlerja), v kateri se Frederick Taylor ukvarja s povojnim dogajanjem na teritoriju nemškega rajha oz. natančneje s postopkom denacifikacije na tem območju. V zadnjem tednu sem si bolj po naključju ogledal tudi dokumentarec Hunting Grounds (Lovišča) iz leta 2015, ki razkriva posilstva v univerzitetnih naseljih ameriških univerz. 27.01.2016
mag. Martin Jančar Zadnja v letu 2015 Za zadnjo letošnjo kolumno se nekako spodobi, da je malo retrospektivna in hkrati usmerjena tudi v svetlo prihodnost, ki jo mora prinesti novo leto. Res je omenjanje svetle prihodnosti v naših vsakdanjih razmerah sprejeto bolj kot sarkazem ali v najboljšem primeru črni humor, a vendarle – kot poje Domicelj – saj po novem letu boljše bo. 30.12.2015
mag. Martin Jančar Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 18 Pred kratkim objavljeno mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov z naslovom »Položaj sodstva in njegov odnos do drugih vej oblasti v moderni demokraciji«, na katero sem bil opozorjen, je zame zanimivo iz več razlogov. Najprej gotovo zaradi dejstva, da gre za vprašanja s področja teorije države in prava, nato pa zaradi dejstva, da je mogoče marsikateri del – če ne že kar celoto – tega besedila brati, kot da bi bilo opisano aktualno dogajanje v Republiki Sloveniji. 16.12.2015
mag. Martin Jančar Ob stavki policistov V obdobju, ki prinaša občutne spremembe na varnostnem področju, je stavka policistov na prvi pogled resnično neprimerna. Če se jim na svoj specifični način pridružijo še vojaki, pa gre, milo rečeno, za skrb zbujajočo zadevo. 02.12.2015
mag. Martin Jančar Misli ob javni podpori kandidatom za sodnika ESČP Očitno je, da se tudi v zvezi z imenovanji na sodniško funkcijo oblikuje neka nova stvarnost, ki bo tako kot vse imela posledice, drznil bi si reči, da celo za vsebino sodnikovega dela. Pri tem opozarjam, da se sam za zdaj niti ne želim niti ne morem določneje opredeliti, ali je to slabo ali dobro. 18.11.2015
mag. Martin Jančar Ob javnih debatah o begunski problematiki Priznam, k pisanju te kolumne me žene sveta jeza. Priznam, tokrat od zadeve nisem oddaljen, kot bi morda moral biti. Mogoče zato, ker sem vnuk ženske, ki se je morala z Goriškega skupaj z brati kmalu po koncu prve svetovne vojne preseliti na Štajersko, mogoče zato, ker sem tudi vnuk ženske, ki je drugo svetovno vojno preživela v taborišču Ravensbrück, mogoče zato, ker se je moj stric rodil v izgnanstvu v Srbiji, mogoče zato, ker je bil očetov stric kot talec ustreljen v mariborskih zaporih. Mogoče zato, ker sem med osamosvojitveno vojno na Šentilju videl ljudi, ki so odhajali v Avstrijo na varno, ker verjetno niso računali, da se bo stvar končala tako hitro, kot se je, in z razpletom, s kakršnim se je. Mogoče ... 04.11.2015
mag. Martin Jančar Ob razpravi o kršitvah človekovih pravic v sodnih postopkih Nekateri so že ugotovili, da uvrstitev naše države na raznorazne lestvice ni ravno postopek, s katerim bi lahko dobili dejanski vpogled v našo družbeno stvarnost. Po mojem prepričanju – in menim, da pri tem nisem osamljen – na podlagi teh uvrstitev ne moremo primerjati niti posameznih držav niti česarkoli drugega. Ne želim reči, da te lestvice niso napravljene metodološko pravilno, vsekakor pa se mi postavlja vprašanje, ali so (v celoti) korektne. 21.10.2015
mag. Martin Jančar O izstopu iz »pravne igre« Od nekdaj mi je bila všeč primerjava pravnega življenja z igro, v kateri nosimo maske, ki jih trenutna vloga v tej igri narekuje. Ljudje, skupine in premoženje, ki jim je priznana takšna sposobnost, nosijo »maske«, ki »zastirajo« človekov naravni obraz, kot pravi akademik dr. Pavčnik.(1) In čeprav je pravna igra »resna in življenjsko pomembna«,(2) jo je vendarle mogoče razumeti in živeti na tak način, da lahko v vsoti vseh strahov, ki tvorijo tvoje človeško bistvo, ostajaš včasih tudi zunaj nje. Včasih si želiš, da bi lahko to storil tudi drugje, a vedno znova ugotavljaš, da ne moreš. 07.10.2015
mag. Martin Jančar Med pravno varnostjo in pravičnostjo v EU To, s čimer se bom ukvarjal v nadaljevanju, v pretežni meri nima opraviti z begunsko krizo, je pa ta vsekakor povod za razmišljanje. Po eni strani zaradi tega, ker dogajanje po moji oceni vpliva na percepcijo ljudi in generira njihov strah, po drugi strani pa dejansko posega v temeljna razumevanja o pravu. 23.09.2015
mag. Martin Jančar O begunski krizi (spet) Ko sem aprila pisal o migracijskih tokovih in med drugim navedel, da verjetno ni mogoče pričakovati podpore za proaktivno migracijsko politiko, si, po pravici povedano, današnjih dogodkov nisem mogel niti predstavljati. Da bodo kolabirale pregrade migracijskemu toku na toliko točkah in da bo dotok tako množičen, si resnično nisem mislil. 09.09.2015
mag. Martin Jančar Obrazložitve in učinkovitost dela Resnično me veseli, da se počasi, a zanesljivo odpira razprava o obrazložitvah sodnih odločb oziroma sodb. Najsi bo pogojena z željo po večji kakovosti izražanja ali po sposobnosti prenašanja sodb v podatkovne zbirke, bistvo je, da se začnejo postavljati prava vprašanja in iskati prave rešitve. Moje izhodišče je predvsem pozicija operativnosti, beri vidik, ki išče možnosti za učinkovitejše (hitrejše, kakovostnejše itd.) delo sodnika. 26.08.2015
mag. Martin Jančar Še nekaj o »arbitražnem zapletu« Kot kaže (in kot upam), bo zadeva v zvezi z arbitražnim sporazumom o določitvi meje med Republiko Slovenijo in Republiško Hrvaško vendarle manj brizantna, kot je marsikdo pričakoval. Verjetno zaradi tega, ker je predana v roke tretjim, in ne več v izključni domeni dveh držav. Mednarodno javno pravo je bolj v prid rešitvi problema kot  možnosti njegovega nadaljevanja. Stvar je, v nasprotju z obdobjem pred arbitražnim sporazumom, internacionalizirana in zato podvržena tudi dejanski moči tretjih držav ali Evropske unije kot celote. Vprašanje pa je seveda, komu  bodo ti pritiski v prid. 12.08.2015
mag. Martin Jančar Misli ob težavah znancev Ne vem, ali imam nesrečo in se name obračajo ljudje, ki statistično bolj potrjujejo izjemo kot pravilo, a v zadnjih nekaj mesecih sem najmanj petkrat odgovarjal na vprašanja znancev, kaj naj storijo, ker jih bližnji tako ali drugače ogrožajo. Moja poklicna kariera je bila vedno povezana s podobnimi stvarmi, a to se danes vendarle dogaja malce pogosteje kot prej. 29.07.2015
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob pogajanjih o grških dolgovih Zdaj ko so se zadeve z Grčijo vsaj začasno končale z nekakšnim dogovorom in ko se težišče prenaša nazaj v notranjepolitično okolje te nesrečne države, se mi porajajo nekatera vprašanja. Predvsem o tem, ali je mogoče takšno napetost, kot je bila povzročena v času pogajanj, zlasti z referendumom, resnično olajšati na miren način oziroma ali je mogoče pričakovati, da se bodo stvari umirile brez posledic. 15.07.2015
mag. Martin Jančar O molku in podobnih zadevah... Vsako pisanje se začne iz potrebe, da se drugim sporoči ali pojasni neka tema, ki je v takšnem ali drugačnem interesu pišočega. Tukaj bi to po definiciji morala biti problematika, povezana s pravom in vprašanji, ki jih to področje človekovega življenja zadeva. In ker je pravo označeno z vsemi možnimi predikati - od tehnike in gole moči do umetnosti (spomnite se Celsusove Ius est ars boni et aequi) - tem pravzaprav nikoli ne bi smelo zmanjkati. Sploh če je tvoje delo - če sledimo ustaljenemu gledanju pravne teorije - celo ustvarjanje prava. 01.07.2015
mag. Martin Jančar Nekaj misli o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime Če bi moral izbirati, katera kazniva dejanja mi najbolj presedajo, bi bila to gotovo dejanja iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika – zoper čast in dobro ime. Razlogov za to je več, povezani pa so tako s specifiko vsebine tega poglavja kot z dejstvom, da so na okrožni pristojnosti ta kazniva dejanja povezana z mediji, natančneje povedano, obtoženi je praviloma novinar, oškodovanec, zasebni tožilec ali pa vsaj nekdo, o katerem se zdi vredno pisati. In ker, kot pove že naslov, gre za vprašanje časti, je razprava že po naravi stvari bolj razgreta, to pa pomeni tudi več dela z brzdanjem prisotnih. Vendar pojdimo od začetka. 17.06.2015
mag. Martin Jančar Kaj »dobimo« s sodbo? Očitno je, da debate okoli najodmevnejše sodbe v najodmevnejšem sodnem primeru ne bodo ponehale še nekaj časa, če sploh. Pa čeprav se zadeva še vedno ni zaključila in (odvisno od udeležencev v razpravi) svojega zaključka v krajšem ali daljšem času ne bo dosegla. A tema tega prispevka ni ta konkretna zadeva, njegova tema je, kaj si (res samo še laična?) večina domišlja, da s sodbo v neki kazenski zadevi dobi, predvsem pa, česa s sodbo ne dobi. 20.05.2015
mag. Martin Jančar »Računalnik lahko boljši od sodnika« Pred kratkim sem z zanimanjem prebral intervju z dr. Juretom Leskovcem, mladim znanstvenikom in profesorjem na Stanfordu. Priznati moram, da predvsem zaradi tega, ker je bil naslov zelo obetaven: »Računalnik lahko boljši od sodnika.« 06.05.2015
mag. Martin Jančar Ob tragedijah migrantov v Sredozemskem morju V zadnjih dneh lahko v medijih beremo novice in gledamo prizore, ki so ne samo pretresljivi, temveč odpirajo številna, tudi zelo neprijetna vprašanja. Mislim seveda na izgubljena življenja ljudi, ki v želji po varnejšem in boljšem življenju, pogosto pa zgolj iz potrebe po preživetju skušajo nezakonito po morju priti v Evropo. 22.04.2015
mag. Martin Jančar Sodniki in družabna omrežja O delovanju oseb iz javnega ali vsaj javnosti zanimivega življenja in komuniciranja na tako imenovanih družabnih omrežjih se bo nesporno še veliko razpravljalo. Dejstvo je, da so prispevki na Twitterju in drugih družabnih omrežjih postali zanimivi ne samo za »sledilce« ali »prijatelje«, temveč tudi kot vsebina novic v medijih. 25.03.2015
mag. Martin Jančar O napakah in razlagi pravnih tekstov Ko se v zadnjem času spet postavljajo vprašanja o odgovornosti tistih, katerih (pravne) odločitve so se izkazale za napačne, se moramo vsaj malce ustaviti in vprašati, odkod »napake« v takšnem odločanju in zakaj nastajajo. 11.03.2015
mag. Martin Jančar Misli ob nekem filmu V kinu si je mogoče ogledati najnovejši, z oskarjem nagrajeni film Clinta Eastwooda Ostrostrelec, ki pripoveduje zgodbo o Chrisu Kylu, ameriškem ostrostrelcu v vojni v Iraku. Nobena novica ni, da je poleg izrazito dobrega obiska film tako v ZDA kot tudi širše doživel precej polemik. Nekaj jih odpira osebnost človeka, čigar življenje je podlaga za filmsko zgodbo, druge pa film sam. Na kratko povedano, gre za bolj ali manj resnično zgodbo o Kylu, pripadniku tjulnjev, specialne enote ameriške mornarice. Njegova glavna kvaliteta je, da je v vojni v Iraku ustrelil in ubil 160 ljudi in da so ti uboji »potrjeni«, da torej obstaja uradna vojaška ugotovitev o tem. 25.02.2015
mag. Martin Jančar O pogajanjih in priznanjih krivde Ob uvedbi instituta pogajanj o priznanju krivde, še bolj pa ob uvedbi predobravnavnega naroka, na katerem se lahko obdolženec izjavi o krivdi, zame ni bilo nobenega dvoma, da bosta oba močno vplivala na hitrost in način izvedbe kazenskega postopka. Pred kratkim je bil v Pravni praksi št 3-4 objavljen članek prof. dr. Katje Šugman Stubbs o anomalijah pri uporabi navedenih institutov, na podlagi tega članka pa še prispevek v Mladini pod naslovom Law and Order, ki nekatere ugotovitve tega članka povzema. 11.02.2015
mag. Martin Jančar Peticijam ob rob Zame, ki se vsaj službeno že po naravi stvari praviloma srečujem z dvema videnjema istih dejstev, je dvoboj privatizacijskih peticij še posebno zanimiv. Zanimiv zaradi tega, ker po moji oceni sploh ne gre za vprašanje, ali privatizacijo podpreti ali jo zavrniti, temveč bolj za to, kaj naj sploh pričakujemo od države, predvsem v razmerju do gospodarstva. 28.01.2015
mag. Martin Jančar Za silvestrovo 2014 Ko me je nazadnje doletelo, da sem pisal pravo silvestrsko kolumno, sem se spraševal, ali bo leto 2009 annus horribilis – leto groze. Šest let pozneje je horribilis postal modus vivendi – zavedanje, da smo v krizi in da je vse, kar počnemo, povezano z njo ali namenjeno temu, da se iz nje izkopljemo. 31.12.2014
mag. Martin Jančar Kdo je zmagal? V naši državi je očitno pomembno, da v vsaki stvari iščemo absolutnega zmagovalca in da iz vsake zadeve naredimo tekmo, v kateri je vse odvisno od tega, katera stran bo prevladala nad drugo. 17.12.2014
mag. Martin Jančar Želeli ste, poslušajte * Kaj smo pravzaprav pričakovali? Razprava o dogajanju na mariborski srednji šoli in medijska obravnava sta imeli tragično, a nikakor nepričakovano posledico. Na žalost ne gre za prvo takšno zgodbo. Spomnimo se, da se je iz podobnega razloga končalo tudi življenje znanega novinarja. In nikakor nisem pretiran pesimist, če domnevam, da se bo kaj podobnega ali celo hujšega še dogajalo. 03.12.2014
mag. Martin Jančar O operacionalizaciji Če človek v zadnjem času spremlja vire informacij, lahko ugotovi, da se mnogi sprašujejo, zakaj se v tej naši državi nič ne premakne, kljub temu da so nedvomno izkazane potrebe po spremembah. Da se pri tem vsi ozirajo predvsem na politiko, je jasno, saj ni nobene dileme o tem, da so rezultati volitev prav plod želje, da se preseka ukalupljenost dogajanja v zadnjih nekaj letih. 19.11.2014
mag. Martin Jančar Nekaj misli o položaju človeka in sodnika Ko se v kakšni družbi razprava dotakne mojega poklica, me pogosto vprašajo, kako gledam na kakšne storilce kaznivih dejanj, ne tako redko s podvprašanjem, kako imam lahko »želodec« za posebno zavržne primerke. Včasih dodajo še izjavo v smislu: »Jaz tega ne bi mogel, bi ga kar ubil …« 05.11.2014
mag. Martin Jančar Misliti prihodnost Mislim, da ni sporna trditev, da se, ne glede na to, kakšen je naš svetovni nazor ali vrednote, ki opredeljujejo naše delovanje, nahajamo na neke vrste globalni prelomnici. Naj se zadeva v prihodnosti obrne tako ali drugače, sedanjost čisto enostavno ne dopušča več, da bi probleme vsakodnevnega bivanja reševali na do sedaj ustaljene načine. To spoznanje ni omejeno zgolj na ekonomijo, politiko ali celo pravo, veže se še na številna druga področja, celo na področje religije. 22.10.2014
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob lokalnih volitvah Letošnje lokalne volitve so, pa če si to hočemo priznati ali ne, ponovno razgalile relativno nemoč prava, da samo zagotovi ustrezno vrednostno povezanost neke družbe. Dejstvo je, da so ljudje v demokratičnem procesu izbirali in izbrali osebe, ki so bodisi že obremenjene s pravnomočnimi obsodbami bodisi so v kazenskih postopkih. In to ne zaradi bagatelnih kaznivih dejanj, temveč kaznivih dejanj, katerih glavna značilnost je prav varovanje tistih dobrin, ki so pomembne za delovanje skupnosti. 08.10.2014
mag. Martin Jančar O privatizaciji Pravijo, da naj bi človek pisal o tistih stvareh, ki mu postavljajo vprašanja in odpirajo dileme, predvsem pa bi tema morala biti nekaj, na kar se spozna ali ima potrebno znanje. Za to, česar se bom lotil v nadaljevanju, ne verjamem, da, razen pravne forme in poslov v katerih te stvari potekajo, posedujem zadovoljivo mero vpogleda oz. znanja. A vendarle, ne morem mimo tega, da se mi odpira preveč vprašanj in dilem, da bi mogel, kot pravijo "iti molče mimo". 24.09.2014
mag. Martin Jančar O presledkih in redundanci v kazenskem postopku Nekoč sem že navedel citat ruskega preizkusnega pilota Marka Gallaja o tem, kako opredeliti hitro premikanje (šlo je za vprašanje, kako naj padalec čim prej pride s sedeža do mesta odskoka na dvokrilnem letalu). Gallaj pravi, da je skrivnost v tem, da se izvajajo počasni premiki brez nepotrebnih presledkov. Obstaja pa v letalstvu tudi pravilo o redundanci bistvenih sistemov, torej, da so potencialno kritični sistemi v letalu podvojeni – zaradi varnosti. 10.09.2014
mag. Martin Jančar Ob napadu na policista Popolnoma jasno je, da se ob vsakem primeru, kjer so ob izvajanju svojih nalog napadene ali poškodovane osebe, ki izvršujejo tisto, kar tvori srž vsake države – namreč monopol fizičnega prisiljevanja, začnejo odpirati vprašanja, ali je vse opredeljeno in organizirano tako kot je potrebno. 27.08.2014
mag. Martin Jančar Čas za poroto? Ob sedanjih razpravah, ki se tičejo delovanja  sodstva, ni problematično samo to, ali in na kakšen način biti kritičen do sodne veje oblasti, temveč predvsem, kakšne posledice ima lahko to za legitimnost njenega delovanja. Če se je prej kritično izražalo predvsem ob konkretnem primeru, gre sedaj kritika že bistveno preko okvira partikularnega in se postavlja pod vprašaj celotno sodstvo in njegovo delovanje. Ob polemiki, ki se je razvila glede raziskave prof.dr. Šturma in na katero je tudi Vrhovno sodišče podalo svoj odziv, je očitno, da se postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega (kazenskega) sojenja. 30.07.2014
mag. Martin Jančar Primeru Patria ob rob Načelno se izogibam tem, ki polarizirajo slovensko javnost. Razloga sta najmanj dva. Prvi je ta, da po izkušnjah sodeč, s tem človek samo priliva olje na ogenj in drugič, ker gre pogosto za reči, ki jih niti ni mogoče razrešiti na enostaven ali vsaj enoznačen način. A tokrat po mojem ne gre drugače in se bom moral dotakniti tega, kar dejansko predstavlja prislovično bruno v mojem očesu. 16.07.2014
mag. Martin Jančar Včasih bi spet raje bil pilot Če sem čisto pošten, pravo pravzaprav v moji mladosti ni imelo posebne privlačnosti. Če bi me kdo v osnovni šoli vprašal, kaj bi rad počel v življenju, bi bil moj odgovor - pilot, še v srednji šoli pa bi bil ta odgovor najverjetneje pilot policijskega helikopterja. Srednja šola, čeprav je predmetnik vseboval precejšnjo mero prava, torej nikakor ni spremenila moje naravnanosti k tisti posebni obliki zadovoljstva, ki jo nudi omenjeni poklic, in tega nekomu, ki ga ni spoznal, ni mogoče opisati. Tako je  študij prava bil pravzaprav rezervna odločitev, potem, ko so se zadeve zapletle glede vpisa na študij tujih jezikov. 03.07.2014
mag. Martin Jančar O (ne)odločanju Zadeve že malce spominjajo na tisti stari vic, pri katerem nastopata ribič in kibic … Če ga nekako povzamem; ribič na obali reke lovi ribe, opazuje pa ga kibic, ki je poln nasvetov in kritike o tem, kako prijeti palico, katero vabo uporabiti, kako metati vabo, kako ribo pripeljati varno do podmetalke in tako dalje. Po nekajurnem “svetovanju” ribiču končno zadeva presede in predlaga, da začne kibic sam loviti, ta pa mu veselo odgovori, da kje pa, da nima živcev za to. 18.06.2014
mag. Martin Jančar O zornem kotu Pravzaprav nisem čisto prepričan, kako nasloviti tole kolumno. Razmišljal sem, da bi nosila naslov „O perspektivi ali o perspektivah“ ker bi s tem poudaril, da lahko perspektiva opazovalca daje tudi (časovno) perspektivo delovanja in učinkov. A, bodi dovolj, naj beseda teče o zornem kotu. 04.06.2014
mag. Martin Jančar O odgovornosti za odločitev Sam sem dokaj skeptičen do medijskih razprav o kompleksnih vprašanjih, ker je iz narave stvari jasno, da le-te že po svoji zasnovi ne morejo odpreti primernega diskurza. Omejeni so namreč tako z dragoceno minutažo, kot tudi s sposobnostmi voditeljev, da se osredotočijo na bistvo problema. To pa zahteva precejšen uvid v zadeve, tako na praktični, kot, kar je bistveno težje, teoretični ravni. 21.05.2014
mag. Martin Jančar O zaupanju v sodstvo Osebno mi je vedno zanimivo, da se ob vsaki odmevnejši sodbi odpre debata o zaupanju v sodstvo. Da stopnja zaupanja ni laskava, je očitno, očiten pa je tudi paradoks, na katerega je bilo s strani sodstva tudi opozorjeno in sicer, da je bila stopnja zaupanja največja prav takrat, ko so bili razlogi za nezaupanje največji. 07.05.2014
mag. Martin Jančar Misli ob oddaji „Doomsday preppers“ Človekov vsakdan je v svoji osnovi prav to, kar pojem /vsakdan/ pomeni – dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih, ne razlikuje bistveno od kateregakoli dneva. V življenju povprečnega človeka to pomeni jutranje obrede, odhod na delo, delo na delovnem mestu, prihod domov, nekaj malega posvečanja družinskemu življenju in nato nočni počitek. Takšna je pač narava te stvari in ko je enkrat utečena, rutina življenja postane nekaj, kar miselno niti ne zaznavamo. 23.04.2014
mag. Martin Jančar Ob opozorilu Vrhovnega sodišča glede finančnega stanja sodišč Očitno je, da  so pri nas debate, takoj, ko se dotaknejo razpoložljivih ali potrebnih javnih sredstev, že na samem začetku obsojene na neverjetno odsotnost racionalnega uvida, da ne rečem kaj hujšega. Pri tem pa je najslabše, da se razprava prenaša v za to popolnoma neprimerne forume,  ki ne samo, da nimajo ustreznega vpogleda v problematiko, temveč predstavljajo nevarnost nastanka škode, ki bi se ji morali na vsak način izogniti. 09.04.2014
mag. Martin Jančar Ob zapletih pri imenovanju predsednika KPK Če večino ljudi danes povprašate, v čem je bilo bistvo afere Monica Lewinsky v ZDA, bodo verjetno odgovorili, da v tem, ker se je predsednik ZDA spustil v spolno razmerje z mlado pripravnico. Pa v tem sploh ni bil pravi problem. Čeprav se je dejansko postavljalo vprašanje moralnosti in gotovo tudi vprašanje o tem, ali je in na kakšen način se je zadeva dogajala, pa vendarle srž problema ter tudi političnih in pravnih posledic, ni bila v tem. 12.03.2014
mag. Martin Jančar O švicarskem referendumu Ob zadnjem švicarskem referendumu, s katerim so se njeni prebivalci, resda z minimalno večino, a vendar, odločili za uvedbo kvot pri priseljencih iz EU, je na področju EU močno završalo. Evropska unija je Švico opozorila, da s takšno odločitvijo ogroža tudi uživanje ugodnosti, ki jih je deležna zaradi svojega specifičnega odnosa z EU, nekatere države, kjer prej niti približno niso imeli zadržkov s tako ali drugače omejujočo imigracijsko politiko, pa so prav tako doživele določen »šok«, ker so ugotovile, da tudi njeni prebivalci lahko kaj hitro padejo v kategorijo »nezaželenih«. 26.02.2014
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob vprašanju »žvižgačev« Dandanes se dosti govori in piše o t. i. “žvižgačih”, osebah, ki se izpostavijo in razkrijejo določeno napačno ali protizakonito ravnanje, ki so ga zaznali praviloma v nekem delu izvajanja državne oblasti. Primer Edward Snovden je samo zadnji in mogoče najbolj odmeven prav zaradi tega, ker gre za zadeve, ki so tudi sicer za splošno javnost najbolj zanimive – zarote in vohunjenje na najvišji ravni. 12.02.2014
mag. Martin Jančar O disciplini na sodišču Vsake toliko bodisi doživim sam, ali pa preberem v črni kroniki, da pri kakšnem kazenskem postopku obtoženi zganjajo “cirkus”, ki sega od slačenja oz. pojavljanja na sodišču v Adamovem kostimu, do direktnega naslavljanja sodečega senata ali sodnika z raznoraznimi nazivi in prilastki. 29.01.2014
mag. Martin Jančar O umorih, ki jih storijo obveščevalne službe Razprave okoli t.i. “lex Perkovič” in o umorih  Stjepana Crnogorca in Nikice Martinovića, za katere je bila podana kazenska ovadba, odpirajo nekatera vprašanja, ki si jih le redko zastavimo. Razlog temu je, da so vezana na delovanje obveščevalnih služb držav, to delovanje pa je javnosti praviloma neznano oz. je nanj opozorjena zgolj takrat, ko pride do izrazitih, milo rečeno, ekscesov. Ti so praviloma dveh vrst, bodisi ko obveščevalne službe zatajijo ali pa, ko prečkajo mejo običajnega zbiranja podatkov in posežejo v dogajanje tako, da ga lahko zaznamo. 15.01.2014
mag. Martin Jančar Za Silvestrovo 2013 Za silvestrsko kolumno se spodobi, da je drugačna od drugih, če ne zaradi drugega, ker ob vsakokratnem prehodu v Novo leto, praviloma upamo in verjamemo, da bo novo tudi boljše. Čeprav sam v geslo, “novo je boljše”, že zaradi moje “EMŠO” ne verjamem preveč, pa je v tem primeru vedno dana vsaj priložnost, da se to uresniči. 31.12.2013
mag. Martin Jančar O prikritih preiskovalnih ukrepih in izločitvah dokazov Ne vem, če je mogoče govoriti o tem, da bi slovenska družba v tolikšni meri odstopala od drugih po tem, v kakšni meri in obliki je v njej podana kriminaliteta, da bi bilo utemeljeno posegati po kakšnih posebnih ukrepih. Rekel bi, da je po izkušnji sistema, kateri je temeljil na prepričanju, da je država omniprezentna (najbolje izraženo v pregovoru „Bilo kuda - Udba svuda“) in je bilo zaradi tega marsikatero ravnanje že s strani potencialnih storilcev opuščeno, pač prišlo tudi na tem področju do oblikovanja “sodobne” kriminalne dejavnosti. Razlika med prej in sedaj je ta, da lahko, podobno kot tržna svoboda, ukvarjanje s kriminalno dejavnostjo prinaša bistveno večje materialne dobičke, kot v okoliščini družbe, v kateri takšne svobode ni. 18.12.2013
mag. Martin Jančar Misli ob odstopu senata KPK Pred kratkim sem, ko me je kot običajno, mučila trema pred javnim nastopom, o tem potožil mojemu prijatelju in kolegu, ki ga je čakalo enako. Odvrnil mi je, da se naj spomnim na Pattonov govor vojakom pred napadom na Normandijo in mi ga v kratkem povzel. 04.12.2013
mag. Martin Jančar Ob opozorilu informacijske pooblaščenke Človek bi pomislil, da bi že zaradi ekonomskih posledic, zaradi katerih je v tej naši državi prišlo do potrebe, da se sprejemajo ukrepi, ki neposredno vplivajo na eksistenco (predvsem) tistih, ki nikoli niso imeli dostopa do večjega premoženja in njegovega upravljanja, obstajal prevladujoč interes, da se v prihodnje zadeve zastavijo bolj transparentno. 20.11.2013
mag. Martin Jančar O cestnem prometu Ena izmed lepših stvari, v katerih uživam v zadnjih par tednih je to, da se mi ni potrebno voziti več kot sto kilometrov na delo in isto razdaljo tudi nazaj domov. Tako sem se z veseljem preselil na sopotnikov sedež in si privoščim tudi luksuz krajšega sprehoda skozi mesto. 06.11.2013
mag. Martin Jančar O davkih Dokaj očitno je, da državljani lastno državo praviloma začutimo takrat, ko neposredno poseže v osnove naše eksistence. Nek ameriški pravnik je to najbolje izrazil z reklom, da “zakon ni nič drugega, kot pendrek v rokah policaja” torej, da zakon “začutiš” šele takrat, ko te policaj lopne s pendrekom po hrbtu. Davki in druge podobne dajatve (carine, trošarine itd.) so zelo podobna stvar, od celotnega delovanja države in njene dejanske moči, jih najbolj občutimo. Prav slednje je z zadnjimi akcijami Davčne uprave postalo tudi navzven vidno. 23.10.2013
mag. Martin Jančar O kazenskem spisu (impresije po Richardu Bachu) Pred mano na mizi leži kazenski spis; eden tanjših, s par sto listinskimi številkami, ovitek že zguljen od številnih dotikov, poln povratnic in ne-prevzetih pošiljk, ki zraven „post-it“ listkov, štrlijo na plan. Na moji mizi njegovih vrstnikov skorajda ni več, poslavljam se tudi od njih, in prišli bodo na druge mize in v druge predale - predodeljeni, kot se reče v žargonu ... 09.10.2013
mag. Martin Jančar O obrazložitvi sodbe Nobena skrivnost ni, da je pisanje obrazložitve sodbe eden izmed najtežjih elementov sodnikovega dela v t.i. kontinentalnem pravnem sistemu. Verjetno ne bom preveč udaril mimo, če bi rekel, da še zlasti v Republiki Sloveniji. 11.09.2013
mag. Martin Jančar O svobodi in negotovosti Nesporno je, da se današnja družba (oz. če zanikate njen obstoj – ljudje), nahaja na neki točki, od katere se bodo dogajale spremembe. Slednje se verjetno že nakazujejo, a so večini (tudi meni) zaenkrat nespoznavne oz. neopažene. Takšna je pač narava stvari – zgodovina poteka pogosto mimo nas in nam je dogajanje jasno ali jasnejše šele v retrospektivi, pa še takrat ne čisto objektivno, kar lahko vidimo vsak dan. 28.08.2013
mag. Martin Jančar O vrednosti pravnega znanja? Še dobro se spominjam, kaj mi je oče rekel, ko sem odšel v srednjo šolo: “sine, če ti ne bo šlo, boš pač šel delat”. Kar je pomenilo, da bom pač zaposlitev poiskal v eni od številnih tovarn v Mariboru. Konec sedemdesetih, v začetku osemdesetih, to namreč ni bil nikakršen problem in svoja poletja sem, na očetovo zahtevo seveda, od 13-tega leta preživljal za takšno ali drugačno obliko tekočega traku v Primatu. 14.08.2013
mag. Martin Jančar O samozavesti

Na nek način lahko razumem, zakaj se problematizira in postavlja pod vprašaj sodstvo, tako glede načina in vsebine dela, kot tudi čisto po personalni plati – torej glede sodnikov samih. Pa vendarle se mi zdi, da ima v Sloveniji to pogosto globlje podlage, kot zgolj zaznavanje nekaterih objektivnih težav.

 31.07.2013
mag. Martin Jančar O (potrebnem) stanju duha Je že tako, in tega ne ugotavljam samo jaz, da je pričakovanje, da bo se delovanje neke družbe spravilo v načrtovane vrednostne okvire z dosledno in kontinuirano uporabo represije, ne samo naivno, ampak tudi nevarno. Kot je rekel že Bismarck, z bajoneti se da doseči marsikaj, a na njih sedeti se ne da. 17.07.2013
mag. Martin Jančar Misli o »razgretih glavah« Verjetno bo pri meni do konca ostal v spominu prizor, kako razjarjena množica v Mogadišu po tleh vleče truplo sestreljenega ameriškega pilota in se nad njim znaša. Težko bi natančno opredelil in opisal, kakšni so moji občutki, a pod črto gre predvsem za neke vrste strah ob hkratnem zavedanju, da Mogadiš v prenesenem pomenu, ni tako oddaljen od Evrope. Podobne občutke, čeprav omiljene zaradi drugačnih in bolj posrednih in časovno oddaljenih virov, sem imel, ko sem bral recimo Svetinovo Ukano, ali razglase o streljanju talcev na znamenitem mariborskem Kojaku. 19.06.2013
mag. Martin Jančar Ob sedanjih polemikah glede pravosodja

Nekoč, od takrat se mi zdi, da so pretekla že stoletja, sem se znašel v situaciji, ko je bilo potrebno sprejeti odločitev, ki bi lahko imela precej hude posledice ne samo zame, ampak tudi za našo, takrat zelo mlado državo. Ena tistih stvari, ko te v maniri kakšnega umetniškega filma fokus lastne perspektive porine v stanje globokega spoznanja o teži in predvsem samoti lastnega bitja. V tistem trenutku se je pisarna, v kateri je še sekundo prej bilo precejšnje število pametovalcev izpraznila in ukaz, ki sem ga moral dati, je odzvenel v popolni samoti. Na srečo, tudi zaradi tega, ker je šlo za, recimo temu vojaške zadeve, so se stvari izšle, tudi s precejšnjo pomočjo samokritičnega vedenja naslovnikov tega mojega dejanja.

 05.06.2013
mag. Martin Jančar Nekaj misli o tožilstvu V skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsaj kolikor vem, le enkrat, pa še takrat v bolj humoristično zasnovanem tekstu. Za to obstajajo z moje strani dobri razlogi, predvsem to, da pretežnega dela njihove dejavnosti osebno nisem nikoli spremljal in v kar nimam vpogleda, za razliko od marsikoga, najraje ne komentiram. 22.05.2013
mag. Martin Jančar Legalizacija prostitucije

Ne, ne, ne mislim na meseno verzijo tega izraza, temveč na tisto, ki jo SSKJ opredeljuje kot /pojav, da se nekdo odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi/. Potem, ko je njena prvotna različica dobila tudi v sodbah sodišča EKČP svojo legalnost, je očitno vedno bolj običajno, da se tudi njena izpeljava vsaj legitimira, ne vidim pa dosti možnosti, da se v prihodnosti tudi ne bi legalizirala.

 08.05.2013
mag. Martin Jančar ZKP-K in kaj je prinesel v praksi Maja bo minilo eno leto, odkar se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-K (prečiščeno besedilo ZKP), ki je v naše delo kar nekaj pomembnih sprememb. Javnosti je najbolj znana uvedba določenih inštitutov, ki so povezani s priznanjem obtoženega, medtem, ko je za naše delo bila bolj pomembna uvedba predobravnavnega naroka, kot popolnoma nove faze postopka. Po skoraj enem letu osebno ocenjujem, da je šlo za spremembe v pravi smeri, pa čeprav je jasno, da bo trajalo še kar nekaj časa, preden se bodo zadeve ustalile in utekle. 24.04.2013
mag. Martin Jančar Sodišča in pravo Sicer sem že navajen, da se o delu sodišč poroča v medijih na tak način, da se človek resnično sprašuje, če so udeleženci sodnega postopka in poročevalci o njem sploh bili na istem dogodku, a včasih me pri tem vendarle vsaj malo pograbi jeza. Tako sem pred kratkim zasledil v enem izmed osrednjih dnevnikov naslov “Sodišče poglobilo luknjo v proračunu”. 10.04.2013
mag. Martin Jančar O oblikovanju vodij in vodenih

Čisto mogoče je, da se motim, a vendarle se mi zdi, da je eden ključnih problemov danes dejstvo, da ne znamo podpreti tistih stebrov, na katerih stoji neka skupnost. Že mogoče, da je to zaradi tega, ker se sledi zdaj že spoznani ideji neoliberalizma, skriti v izjavi Margaret Thatcher, da družba sploh ne obstaja, a domnevam, da so razlogi tudi drugje.

 27.03.2013
mag. Martin Jančar Malo introspektive Pri televizijskih serijah lahko relativno hitro ugotovite, kdaj so scenaristi prišli do konca v začetku zastavljenega koncepta serije, namreč takrat, ko se tema od, imenujmo to »zunanjega« dogajanja, obrne k samim akterjem in osebnostim njihovih vlog. S tem ne želim reči, da se nekaj podobnega dogaja tudi meni, a vendarle, od tistih prvih kolumn je preteklo že več kot šest let  in v tem vidim razlog, da se mi vedno bolj kot teme zarisujejo subjektivne percepcije mojega delovanja. Razlog vidim predvsem v tem, da je v tem obdobju perspektivno opazovalca zunanjega dogajanja počasi a vztrajno izpodrivala percepcija neposrednega izvajalca. 13.03.2013
mag. Martin Jančar Pravnomočna moralna sodba V teh burnih časih se v ospredje spet rinejo dileme, ki so kar nekaj časa počivale pod površino navideznega konsenza o vrednostni podstati naše družbe. Potem, ko smo z osamosvojitvijo padli v sodobno politično pravno ureditev v smislu demokratične politične ureditve in kapitalističnega ekonomskega sistema, smo naivno domnevali, da bo že samo formalno sprejetje ustavno pravnega okvira zagotovilo, da bodo zadeve potekale tako, kot smo si to predstavljali v idilični sliki razvitega Zahoda. 27.02.2013
mag. Martin Jančar O fašizmu

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo v javni razpravi pojavil pojem fašizem. V slovenski družbi, ki ima do komunizma, zaradi zgodovinske izkušnje, bistveno drugačen odnos, je uporaba tega izraza vezana na močnejši negativni učinek. Odnos do komunizma kot ideologije in socialistične družbeno politične ureditve, kot njegove emanacije v naši polpretekli zgodovini, pač ne nosi s seboj mobilizacijskih učinkov, ki bi si jih kdo želel.

 13.02.2013
mag. Martin Jančar „Apres moi, le déluge„* in kaj me pri tem moti Ne vem, kdo je avtor citata, ki se glasi nekako takole; „S tistim, ki pri dvajsetih ni radikalec in pri petdesetih konservativec, je nekaj narobe“ , a dejstvo je, da me sedaj, ko se bližam tej prelomnici, dinamika življenja in neprestane spremembe, vedno bolj motijo. Pa ne mislim toliko na zasebno življenje. 30.01.2013
mag. Martin Jančar O razpravi ad hominem Kot nekdo, ki trdno verjame v sposobnost človeškega roda, da z medsebojno komunikacijo oblikuje rešitve, pomembne za skupno življenje in tudi sicer  v precejšnji meri pristaš tistih družbenih teorij, ki v ospredje postavljajo diskurz (recimo Habermas, Rawls in podobno) ne morem mimo določenih težav, ki jih imam ob opazovanju družbene razprave in njenih karakteristik, zlasti v zvezi z nekaterimi oblastnimi odločitvami v zadnjem času. 16.01.2013
mag. Martin Jančar Ob Novem letu 2013 Zakoračili smo v Novo leto z zloveščo trinajstico na koncu, kot se spodobi za te nove čase, z novo uvedenim delovnim dnem. In ker mi je, zlobno in kontrarevolucionarno, v roke pred temi prazniki padla knjiga Marka Zorka „Mein Kampf“, sem se verjetno navlekel njegovega humornega cinizma. Tako si ne morem kaj, da me ne bi ukinitev praznika v čast dviga BDP oziroma bruto domačega produkta, ne spomnila na njegove opise akcij v trdih časih komunističnega režima, nabiranja koloradskih hroščev in kar je še bilo takega. Pa majceno tudi na moja mlada leta, ko smo še v kinih pred filmi še gledali „Filmske novosti“, v katerih je v črno-beli tehniki bilo opevano delovno ljudstvo in dosežki naše socialistične domovine, vse seveda s svetlimi cilji dvigovanja našega skupnega bogastva in napredka. 02.01.2013
mag. Martin Jančar O spremembah Na srečo se mi pri sedanjem delu ni potrebno, tako kot v preteklosti, ukvarjati s kadrovsko in finančno problematiko. Te težave in naloge sodijo v pristojnost predsednika in direktorja sodišča in v sedanjih okoliščinah, jim tega prav nič ne zavidam.

 19.12.2012
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob demonstracijah Verjetno ni nikogar, ki bi se v zadnjih dnevih ne bi na tak ali drugačen način ukvarjal s vprašanjem pomena demonstracij in njihovih posledic. Od vprašanja legalnosti in legitimnosti slednjih do izgredov, nasilja in uporabe prisilnih sredstev policije. In seveda o vzrokih, ozadjih, sporočilih in ukrepih v zvezi z njimi. 05.12.2012
mag. Martin Jančar Si res želimo dr. Housa za sodnika? Ko se pogovarjam z ljudmi o njihovih pričakovanjih v nekem sodnem postopku, je praviloma mogoče slišati kar nekaj težav, ki jih s tem imajo. Praviloma je mogoče pri vseh opaziti določeno negotovost in recimo strah pred neznanim. V kontekstu tega strahu oz. negotovosti je dejstvo, da oseba razume svoj pravni problem, ki ga je privedel pred sodnika (bodisi prostovoljno ali prisilno) kot svojevrsten patološki pojav, in pričakuje od sodišča zdravilo, ki bo to stanje odpravilo. 22.11.2012
mag. Martin Jančar O objektivnosti in pristranskosti Verjetno ni nikogar, ki se ne bi kdaj znašel v situaciji, v kateri je bila na preizkusu njegova objektivnost oz. sposobnost realno oceniti neko dogajanje. Dileme in posledice naših odločitev ob tem, nas praviloma spremljajo še kar nekaj časa, odvisno seveda od pomembnosti tega dogajanja in tudi osebe, ki nas je postavila na ta preizkus. 07.11.2012
mag. Martin Jančar Represija in javno zasebno partnerstvo

Ne morem se prav odločiti ali sem postal že star ali pa samo čas tako hitro teče, a dejstvo je, da se je pogled na nekatere stvari v mojem času, tako spremenil, kot da bi preteklo nekaj stoletij …

 24.10.2012
mag. Martin Jančar O prepovedih

Od človeka, ki je večino svoje poklicne poti in pravzaprav večino svoje mladosti preživel v takšni ali drugačni povezavi z represivnimi organi, verjetno ne bi pričakovali, da bi imel kakšne večje težave s prepovedmi, ki jih država postavlja kot meje obnašanja posameznikov. A jih, kljub temu, da se sedaj ukvarjam pretežno z ugotavljanjem krivde in določanjem  kazni za kršitev prepovedi, vendarle imam.

 10.10.2012
mag. Martin Jančar O skušnjavi in grehu Tokrat sem hotel razpravljati o skušnjavi in grehu, v smislu razmišljanja o vzrokih, ki človeka pripeljejo tako do moralnih kot tudi pravnih kršitev. Vprašanja, ki so se v zadnjem času izpostavila v javnosti, so namreč takšna, da, drugače, kot je to sicer v današnji javni razpravi običajno, odpirajo in presegajo ločnico med pravom in moralo. 26.09.2012
mag. Martin Jančar O varnosti in tveganju

Med mano in mojim očetom je obstajala vedno precejšnja konceptualna razlika o tem, kje je najbolje iskati svojo poklicno pot. Oče, ki je bil strojni inženir je prisegal na gospodarstvo in svoje prihodnosti, tudi v časih, ko to ni bilo najbolje, ni nikoli videl v javnem sektorju. Pri meni, ki sem praktično v najzgodnejši mladosti “padel” v  strukturo državne uprave, pa je prav nasprotno – javni sektor je bil tisti, ki mi je najbolj ustrezal.

 12.09.2012
mag. Martin Jančar O balonih, Richardu Bachu in fiskalnem pravilu Ob tragični nesreči balona na Barju, predvsem pa ob kasnejših komentarjih dnevnega časopisja in drugih medijev, zlasti glede neveljavnega oz. odvzetega dovoljenja pilota in sedaj še prepovedi letenja zaradi manjkajočih spričeval letalskega prevoznika, sem se spomnil na črtico „Besede“ iz knjige Podarjena krila. To kratko razmišljanje je napisal Richard Bach, ki je bolj znan po Jonathanu Livingstonu Galebu in Iluzijah. 29.08.2012
mag. Martin Jančar O »dobrih« gospodarstvenikih in »zlih« uslužbencih

Pravzaprav nisem čisto prepričan, če je v sedanji histeriji sploh mogoče opozarjati na določene zadeve, ki jih, vsaj takšno je moje osebno prepričanje, nihče noče videti ali pa vsaj upoštevati.

 16.08.2012
mag. Martin Jančar Slovenska tragikomedija V bistvu so slovenske zgodbe vedno tragikomične, tudi če pri tem upoštevam slovenske literarne klasike. Tudi tiste, ki niti približno niso stremele k kakršnikoli komediji, temveč so njih pisci zavzeto pisali o akterjih kot ujetnikih tragične usode. Res, poskusite brati kateregakoli s to predstavo v glavi in ugotovili boste, da slovenski junaki niso samo tragični, temveč tudi precej komični. 01.08.2012
mag. Martin Jančar Počitniška razmišljanja Verjetno ni naključje, da se dostikrat uporabljajo prispodobe, vezane na, recimo temu – navtiko. Od tega, da bi morala država biti svetilnik ostalim do primerjave upravljanja države z upravljanjem barke skozi neurja in podobno. Tudi nemški izrek, da “vsi tičimo v enem čolnu” opozarja na dejstvo, da je vsaka skupnost odvisna od odločitev, ki zadevajo usodo skupnosti kot celote. 18.07.2012
mag. Martin Jančar Prve izkušnje s spremembami ZKP Za nami je nekako okrogel mesec uvajanja novitet iz novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in nedvomno je, da se stvari spreminjajo bistveno hitreje kot je to marsikdo pričakoval. Nekaj prvih vtisov bi rad delil, ker ocenjujem, da bo na to temo potrebno reči še marsikaj, preden se bodo stvari stekle in utekle. 20.06.2012
mag. Martin Jančar Misli ob nekem citatu Pred kratkim mi je v roke prišla knjiga Howarda Zinna “ Narodna zgodovina Združenih držav Amerike” in v njej sem našel naslednji citat iz pisma, ki ga je Thomas Jefferson napisal nekemu prijatelju. Po prostem prevodu iz hrvaškega jezika gre nekako takole: “Ocenjujem, da je nek manjši upor tu in tam dobra stvar … To je zdravilo za trdno zdravje vlade ... Bog ne daj, da kdaj preteče dvajset let brez takšnega upora ... Drevo svobode je potrebno občasno osvežiti z krvjo domoljubov in tiranov. To je naravno gnojilo.”(*1) 06.06.2012
mag. Martin Jančar Spet o spremenjenem ZKP Ob vsem dogajanju v naši državi je verjetno nastop sprememb kazenske zakonodaje bil dokaj neopažen, če izvzamemo prve informacije o uvedbi nekaterih novih institutov v naše kazensko pravo. 23.05.2012
mag. Martin Jančar Ob debati za ukinitev Državnega sveta Sam imam velike pomisleke, kadar se javna razprava usmeri k obravnavanju tem, ki se tičejo osnov naše državne ureditve, pravi krč pa doživim, ko (na žalost spet) pride do idej, da bi posegli v slovensko Ustavo. Razlogov za to je več; prvi je gotovo v tem, da ocenjujem, da gre pri slovenski Ustavi za dokument, v katerega je bilo vloženega največ pozitivnega naboja v zgodovini našega nesrečnega naroda, saj je nastajal v obdobju najvišje nacionalne samozavesti in soglasja, in drugič, glede Ustave sem izrazit konservativec ali tradicionalist in zato mnenja, da predstavlja dokument, ki ga je potrebno pustiti pri miru – trajnost in konsistenca Ustave je namreč po moji oceni velika vrednota vsake državne ureditve (glejte samo Ustavo ZDA). 09.05.2012
mag. Martin Jančar Enim »dogaja« Če se peljete od Ljubljane proti Vrhniki, boste na začetku naselja pogosto zagledali, na dvignjenem nasipu zelenice pred blokom, mladeniča, ki drži v roki leseno imitacijo mikrofona, s slušalkami na glavi. Z zaprtimi očmi, privzdignjen na tem nasipu, kot na odru, očitno prepeva po glasbi, ki se vrti na predvajalniku. Ker se samo peljem mimo, nisem nikoli slišal, če poje na glas in kaj poje. 25.04.2012
mag. Martin Jančar O dogovarjanju v kazenskih postopkih Bolj kot se bliža dan, ko bodo začele veljati in se tudi uporabljati določbe sprememb Zakona o kazenskem postopku, zlasti tiste o dogovarjanju med tožilci in obdolženci, bolj se v praksi sprašujemo, kakšen bo “izplen”. Mnenja o tem so v celotnem spektru od naivno optimističnih (kamor sodim sam) do izrazito slovenskih, recimo fatalistično pesimističnih v smislu “eh, saj nima nobenega haska”. 11.04.2012
mag. Martin Jančar O »mutenju« Kar nekaj let nazaj sem skupaj s prijateljema, ki sta si kupila manjšo jadrnico, sodeloval na klubski regati, ki je bila namenjena zgolj zabavi. Nobenih točk, pokalov ali česarkoli razen druženja. No, zadeva je bila zaradi slabega vetra razvlečena, jadra na naši 6 metrski kadi tudi niso bila najboljša, skratka, ko je večina jadrnic že plula proti domu, smo se mi še vedno nahajali kake pol milje od svetilnika Porer, ki je bil točka, okoli katere bi morali. 28.03.2012
mag. Martin Jančar Misli ob nekem argumentu V javni razpravi okoli določb Družinskega zakonika se pojavlja argument, do katerega gojim že od začetka nekatere pridržke oz. vprašanja. 14.03.2012
mag. Martin Jančar O oblasti in reševanju krize Po svoje je zanimivo opazovati, kako se ob vsakokratnem ustoličenju vodje izvršilne veje oblasti, vanj ali v organ, ki ga vodi, projicirajo vse mogoče in nemogoče želje in strahovi. V tej mešanici evforije in groze, se podrobno spremljajo napisane in izrečene besede, analizirajo in iščejo takšni ali drugačni pomeni napisanega in izrečenega, koalicijska pogodba postane tekst, ki dobi prav mi(s)tične  razsežnosti in vsak bi rad razumel, kaj je v resnici »zadaj«. 29.02.2012
mag. Martin Jančar Legitimnost sovraštva Debate, ki so se razvnele o in ob zadnjih volitvah v državni zbor so vsaj v določenem segmentu takšne, da se človek resnično vpraša, v kakšni meri je postalo pri nas sovraštvo legitimen motiv javne razprave in seveda, kam pravzaprav  to vodi. 01.02.2012
mag. Martin Jančar O delegaciji odgovornosti Sodstvu se navadno očita, da nekako ostaja na starih, neproduktivnih vzorcih delovanja in, če prav razumem kritike, da je vsemu pravzaprav kriva nekakšna nestimulativna in  lenobo vzbujajoča varnost tega poklica.  Tega  bomo verjetno v prihodnje slišali še dosti. 18.01.2012
mag. Martin Jančar O sodiščih in medijih Pisati o odnosu med mediji in sodišči je pravzaprav dokaj tvegano. Gre za položaj, ki je, vsaj iz perspektive sodnikov in sodišč na robu zavez tako iz zakonov, ki urejajo delovanje sodišč in sodnikov, kot tudi zavez kodeksa sodniške etike. Prav slednji je, vključno z tradicionalno zadržanostjo sodstva tisti, ki tega odnosa, vsaj na videz, sploh ne more vzpostaviti oz. bolje rečeno, s pregovorno striktnostjo in nezaupanjem do medijev je vez med sodstvom in mediji v realnosti naše države in dojemanja njene oblasti nekaj, kar je po svojem bistvu nezaželeno. 04.01.2012
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob volitvah Po vsaki razpravi, ki se v naši družbi razvije ob vsakokratnih volitvah, je zame vendarle kar malo frustrirajoče, da se vedno znova dokazuje, kako malo v resnici razumemo ali vsaj mislimo resnični pomen in namen demokracije. 07.12.2011
mag. Martin Jančar O »nadmudrivanju« Razmišljanja o pravu in njegovi učinkovitosti ali ustreznosti so vedno zanimiva, predvsem zaradi tega, ker obstaja neprestana razlika med tem kako nekaj je in kako naj bi nekaj bilo. Ta povezanost in hkratna oddaljenost med dejstvi in normo je tisto, kar nas pogosto frustrira in kar, v moderni državi z svojim aktivnim zakonodajnim procesom in „proizvodnjo“  takšnih ali drugačnih predpisov, preprosto ne moremo in ne znamo razumeti. 23.11.2011
mag. Martin Jančar Ob sprejetih spremembah Zakona o kazenskem postopku Moram priznati, da sem bil že kar malo v skrbeh, ali bodo spremembe Zakona o kazenskem postopku uspele priti skozi ovire zakonodajnega postopka, tako, da sem prav vesel, da je bilo na koncu zbrane dovolj politične volje (in tudi dovolj zdrave pameti). 09.11.2011
mag. Martin Jančar Družinska razmerja in kazensko pravo Kolikor vem, je splošna predstava ljudi o kazenskih zadevah takšna, da na eni strani obstajajo barabe in na drugi strani “good guys” ali dobri fantje, ki te barabe preganjajo, sodišče pa naj bi bilo tisto, ki takšne barabe pospravi varno za zapahe, da lahko potem vsi varno in zadovoljno živimo. 26.10.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob odzivanju javnosti na tekoče kazenske postopke V prejšnjem tednu sta na dveh koncih naše države potekali dve manifestaciji, ki sta imeli opraviti s pravkar potekajočim kazenskim postopkom. Če bi hotel na kratko povzeti sporočilo obeh, je v eni bilo podano zgražanje nad tem zakaj se sploh porajajo dvomi o neki obtožbi in na drugi, zakaj se določena obtožba sploh dopušča. V eni tiho izražen strah pred tem, da sodišče ne bo ustrezno kaznovalo storilca, v drugi dokaj glasno izraženo ogorčenje, zakaj je nek obtoženi sploh lahko pred sodiščem. 12.10.2011
mag. Martin Jančar „Noblesse oblige“ Ko sem zadnjič na tem mestu razpredal o tem, kako moramo kot udeleženci v demokratičnih procesih, zlasti kot tisti, ki posamezniku z priznanjem posebnega položaja med nami predamo svojo usodo v roke, previdni in ne smemo dopustiti, da bi si prilastil moč, ki smo mu jo dali sami, se mi je, kot oddaljen odmev, v mislih neprestano pojavljala fraza „noblesse oblige“. 28.09.2011
mag. Martin Jančar O človeku in funkciji izvajanja oblasti Kakšen cinik bi rekel, da vso pehanje ljudi za takšnimi ali drugačnimi uspehi v bistvu ni nič drugega kot na drugo raven postavljena borba za preživetje in nadaljevanje vrste, kot jo poznamo v živalskem svetu. Preživi najmočnejši in, ker ta praviloma dobi z manifestacijo in realizacijo svoje moči tudi več možnosti za prokreacijo, je pravzaprav dokazovanje moči tudi najboljša možnost, da lahko svoje gene prenese v novo generacijo. Navedeno seveda lahko preberete tudi bolj profano. 14.09.2011
mag. Martin Jančar Ob odprtju enote za forenzično psihiatrijo Ne glede na to, s koliko težavami se spopada naša država, pa je vendarle potrebno navesti, da se na področjih, ki so bolj ali manj povezane s pravosodjem in njegovim kazenskim delom, vendarle dogajajo stvari, ki predstavljajo, vsaj tako ga ocenjujem osebno, velik napredek. 31.08.2011
mag. Martin Jančar O napakah in mislih ob njih Včasih si domišljam in v tem delim, vsaj kolikor vidim, tipičen način slovenskega razmišljanja, da sem pri presojanju določenih vprašanj, tako oh in ah, iznad vsega. S pomilujočim pogledom spremljam, ko se akterji raznoraznih zadev izmišljajo popolnoma neumne razloge, ki naj bi od njih odvrnili krivdo ali pa vsaj omilili težo njihove napake. 17.08.2011
mag. Martin Jančar Pravnik na dopustu Ljudje si dostikrat predstavljajo, da imam, kot pravnik in sodnik, neprestano polno glavo predpisov in rešitev za razne pravne probleme, ki pokrivajo vse od davčnih olajšav do cestno prometnih prekrškov  ter seveda vse vmes. Tako je dostikrat primer, da se me sprašuje za zadeve, ki sem jih nazadnje srečal na pravosodnem izpitu ali pa pri kakšnem predmetu, v recimo, 2. letniku pravne fakultete. 03.08.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli o specializiranih oddelkih Zadnje spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, na podlagi katerih so se uvedli specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, so po mojem osebnem prepričanju sicer ponudile dobro možnost za učinkovitejše delo sodišč na tem področju, bojim pa se, da bo zadeva v praksi povzročila kar nekaj zapletov. 06.07.2011
mag. Martin Jančar Ekonomsko propagandni program in javne ustanove Ena izmed bolj zabavnih in poučnih stvari, kadar si na tem, da prispevaš k dvigu slovenske natalitete, je starševska šola, ki jo organizirajo v za to ustreznih zdravstvenih ustanovah. Sam sem se te zadeve, z namenom pridobitve “potrdila za prisotnost pri porodu” udeležil že drugič, ker pač veljavnost slednjega poteče po petih letih in po sedmih, kolikor je preteklo pri meni, se je očitno spremenilo marsikaj. Pa ne pri samem porodu, da se ne bo kdo ustrašil. 22.06.2011
mag. Martin Jančar Utrinek iz Štajerske Pred kratkim sem sodil (oz. natančneje predsedoval senatu) v dveh zadevah, kjer je šlo za tipični zgodbi, ki se odvijata ne samo povsod po svetu ampak tudi med vsemi živimi bitji na tak ali drugačen način. Sama opredelitev kaznivega dejanja, ki jo izdaja številka člena na ovitku spisa je bila takšna, da so se na obravnavi našli tudi novinarji, a se je tudi zanje kaj hitro pokazalo, da je zadeva preveč običajna, da bi bila vredna omembe v časopisu. 08.06.2011
mag. Martin Jančar O parodijah in satirah Za razliko od večine, ki ocenjuje, da so bile z videospotom, v katerem ima glavno vlogo blondinka, ki parodira argumente proti pokojninski reformi, prekoračene meje dobrega okusa, sem sam pravzaprav tej ideji naklonjen. Ideji namreč, da bi bilo potrebno malce  argumentacije ad absurdum, da se pokaže, kakšna je pravzaprav tale naša mala državica in ljudje, ki v njej živijo in s poudarkom, tisti, ki jo vodijo. Osebno se mi namreč ne zdi, da se je šlo v tem primeru predaleč, prav obratno, potrebno bi bilo iti še dlje. 25.05.2011
mag. Martin Jančar Nekaj malega o ozadju »megaprocesov« Včasih, ko spremljam poročanje medijev o tem, kako potekajo tako imenovani »megaprocesi«, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil na ljudi ki gledajo nogometne tekme in dajejo komentarje na igro  in igralce v smislu »kaki butl, pa kaj ne vidiš, kje je žoga, kako si lahko to falil itd«, lepo zavaljeni (v kavč in tudi sicer) s pločevinko piva v roki. Kot bi rekli moji prijatelji iz sosedstva: »Lako tako!« 11.05.2011
mag. Martin Jančar Majhna rekapitulacija Februarja so se iztekla štiri leta, odkar opravljam funkcijo sodnika in nekako primerno je, da se po takšni dobi, ki ustreza dolžini običajnega mandate funkcionarja, napravi, kot se temu reče “rekapitulacija”. Nekako v smislu, kaj sem spoznal in kaj doživel, kaj se je spremenilo in kaj se, čeprav bi se moralo, ni in seveda, kako naprej. 13.04.2011
mag. Martin Jančar O vrednostni podstati moderne družbe Osnovno vprašanje, ki se mi ob sedanjem dogajanju v slovenski družbi, pa tudi širše, postavlja, je, ali lahko le-ta sploh vzpostavlja notranje zavezujočo podlago bivanja oz. bolje sobivanja. Povedano preprosteje, ali lahko moderna družba sploh in slovenska še posebej, sploh proizvede moralno dojemanje posameznikov, ki bi omogočalo, da v njej vsi v določeni meri živimo tudi kot skupnost in ne zgolj kot nametana združba posameznikov. 30.03.2011
mag. Martin Jančar O kazenskih postopkih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi Gustav Radbruch je v svojem Malem pravnem brevirju povzel naslednji citat, za katerega, vsaj mislim, je »kriv« Franz Werfel, v Pragi rojen pisatelj. Takole pravi: »Po stari izkušnji je način razmišljanja kriminalistov globoko povezan z načinom razmišljanja kriminalcev. Policisti in kriminalci so v določenem oziru vendar poklicni kolegi. Agent provocateur, pooseblja hkrati sredino, v katerih se oba pola tega poklica stikata.« 16.03.2011
mag. Martin Jančar Nazaj k Ideji! Dogajanja na severu Afrike in na območju, ki ga imenujemo Bližnji vzhod, tako ocenjujem, vsakega od nas navdajajo z mešanimi občutki in v celotnem preobratu na tem območju, je gotovo edino to, da po tem nič več ne bo tako kot je bilo. Osebno sicer premalo poznam okoliščine in politične razmere »tam doli«, da bi se lahko okoli tega izrekal,  zdi pa se mi, da revolt, ki je izražen v teh protestih in bojih ni tako oddaljen tudi od družb na, pogojno rečeno, civiliziranem Zahodu, vključno s tole našo malo državico. 02.03.2011
mag. Martin Jančar Nekaj malega o patologiji pravne države in iskanju čudežnega zdravila Nesporno je, da ima pravo kot družbeni normativni sistem veliko stičnih točk z moralo, ki podobno kot pravo usmerja naše delovanje in ga postavlja v okvir pričakovanega, zaželenega ali celo idealnega življenja neke skupnosti. Moralno povzročeno delovanje in dojemanje je tako izrazito in bistveno bolj intimno povezano z vrednotami, ki jih posamezni človek, pa tudi družba kot celota oblikuje in razvija ali pa so celo, pri čemer puščam ob strani njihov resnični izvor, osrednji smisel in namen skupnega sobivanja ljudi v neki družbi. 16.02.2011
mag. Martin Jančar Ob obetajočih spremembah zakona o kazenskem postopku Moram priznati, da se raznih predlogov za spremembo zakonov nikoli pretirano ne razveselim, saj sem že od nekdaj prepričan, da zakon ni nekaj, kar naj bi se pretirano spreminjalo in dopolnjevalo. Moje stališče je, da naj se vsak zakon pripravi tako, kot je to že rekel, mislim, da Locke, kot da bo veljal 100 let. Pri zakonih, ki so tako rekoč okostje pravnega reda, kamor gotovo sodijo vsi postopkovni predpisi, mora to pravilo veljati toliko bolj. 02.02.2011
mag. Martin Jančar O pravu in ljubezni

Kot pravnik ali pa v svoji funkciji sodnika sem po naravi stvari vedno znova soočen s primeri, ki močno postavijo na preizkušnjo moje lastno dojemanje sveta in ljudi. Pošteno povedano, je dilema manjša, kadar opravljam svoj poklic, ker se moje delo tiče meni praviloma popolnoma neznanih ljudi. Ker pa pravnik nikoli ni samo povezan s svojim delom, temveč kot neka posebna žival, pogosto v zvezi s svojim poklicem, izpostavljen tudi lastnemu družbenemu okolju, se kar hitro zgodi, da te nekdo ulovi in te vrže v ponovno spraševanje o tem, kaj in v kakšni meri pravo ureja.

 19.01.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob branju knjige nemškega sodnika Do sedaj sta mi prišli pod roke dve knjigi, v katerih (tuja) sodnika opisujeta svoje poglede na svoje delo in pristope, ki sta jih v praksi oblikovala. Pri prvem, sicer znanem teoretiku Richardu Posnerju (How Judges Think, Harvard University Press; 2009), ki se predvsem ukvarja s teoretičnimi aspekti sodnikove funkcije in posledicami same ureditve institucije ameriškega sodnika, je praktični del postavljen malce v ozadje. 05.01.2011
mag. Martin Jančar O določanju kazni Zadnjič sem, ob pripravi na predavanje, spet naletel na zadevo, ki me že kar nekaj časa zanima in za katero menim, da v obstoječem kazenskem postopka ni najbolje urejena, oz. sploh ni urejena. 22.12.2010
mag. Martin Jančar O iskanju ali pričakovanju (od)rešitve V kratkem času se mi je že dvakrat zgodilo, da je v razpravljanje o sedanjem času in dogajanju v naši državi, vstopila ideja o tem, da bi bilo najbolje, da vodenje te države oz. izvajanje oblasti, prevzamejo tujci. 08.12.2010
mag. Martin Jančar O moralnem vrednotenju kazenskega postopka in njegovih akterjev Kazenski postopek je zaradi svojega predmeta – obravnave storilcev kaznivih dejanj, vedno globoko prežet z moralnim dojemanjem tako okolice kot tudi javnosti. Ta prežetost pa ima in okoli tega, menim, da ni nikakršnega dvoma, vedno močne učinke tudi na tiste, ki so na tak ali drugačen način vpleteni vanj.
24.11.2010
mag. Martin Jančar O napredovanjih in podobnih zadevah Zadnjič je na naš oddelek, prav takrat, ko sem se pogovarjal s kolegico, prišel upravnik zgradbe in zamenjal nekaj napisov na vratih. Tako se sedaj na vratih treh mojih kolegov svetijo trije novi naslovi – dveh svétnikov in ene višje sodnice. Prav kolegica, vodja našega oddelka je bila med tistimi, ki je pravkar napredovala in seveda sem ji čestital. Pa je prav skromno odvrnila, nekako, “ja pač, zadnjič so tako odločili…”. 10.11.2010
mag. Martin Jančar O izločitvi dokazov Če je kaj takšnega v kazenskem postopku, kar pri sodniku vzbuja čudne občutke, je to gotovo vprašanje izločitve nedovoljenih dokazov ali t.i. ekskluzije, zlasti v kombinaciji z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Da se razumemo, gre za moralno-pravno dilemo, ki je tako razumsko kot tudi emocionalno izredno naporna. 27.10.2010
mag. Martin Jančar O nepričakovanem Pravzaprav se za eno stvar pri mojem poklicu ne morem odločiti ali me bolj zabava ali jezi. Namreč, občasni presenetljivi zasuki v postopku, ki pravzaprav izvirajo iz tega, da je sodni postopek, tudi kazenski, vedno znova, recimo temu zadeva z aleatoričnim značajem. 13.10.2010
mag. Martin Jančar O tujcih Lahko rečem, da sem bil ob nastopu Evropske komisarke za pravosodje Vivian Reding, o izseljevanju Romov v Franciji  in evropskih vrednotah, kar malce zadovoljen, da v Evropski uniji  vendarle nekdo jasno in glasno pove in opozori, na kakšnih vrednotah slednja temelji. 29.09.2010
mag. Martin Jančar Misli ob zametkih »kilometrine« Zadnjič se mi je nekako na sredi neke obravnave, sredi dela, prikradel nek občutek zadovoljstva. Ravnokar so stranke končale z ugovori pravne narave po branju obtožnice in ti so bili kar dolgi in primerno zakomplicirani. A sem zanje v trenutku našel pravo argumentacijo in vedel, kaj in kako bom senatu pojasnil, ko bomo o njih odločali. Obravnava je nato po naši odločitvi brez težav hitro stekla dalje. 15.09.2010
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob obravnavanju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo Za človeka, kot sem jaz, ki je celotno svojo delovno dobo preživel v relativno preglednem in organiziranem “javnem sektorju” je  verjetno pogled na delovanje drugega pola družbenega delovanja – torej “zasebni sektor” vedno malce specifičen. Vsaj zame, je bilo to vedno področje, ki je bilo vse preveč stihijsko in relativno nevarno okolje, da bi vanj postavil svojo, recimo temu, delovno eksistenco. Biti v popolnosti ali pa vsaj v veliki meri odvisen od ponudbe in povpraševanja, mi je, kot previdnemu človeku pač bilo  preveč tvegano. Verjetno moraš za to imeti, kot pravijo, posebno žilico, ali nekaj podobnega. 01.09.2010
mag. Martin Jančar O kršitvah pravil in njihovih posledicah Za pravnika in zlasti za kazenskega sodnika, ki je v svojem poklicu pravzaprav neprestano povezan s kršitvami pravil je verjetno, kadar je predolgo zgolj in samo z glavo v svojem delu, prav osupljivo, ko se seznani s tistimi pravili, kjer kršitve prinesejo takojšnje posledice oz. sankcije. 18.08.2010
mag. Martin Jančar O zaupanju Skoraj neverjetno je, kakšen velik pomen v človekovem življenju ima nekaj, kar imenujemo zaupanje. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da gre pri zaupanju za “prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje” oz. tudi,  “prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj”. 21.07.2010
mag. Martin Jančar Pogled čez sosedov plot ali novi hrvaški ZKP Občasno se mi zazdi, da smo, zaradi nespornih uspehov naše države na prelomu med dvajsetim in enaindvajsetim stoletjem, pri čemer mislim na vključitev v evropske integracije, uvedbo eura in podobne dosežke, na kar nekaj področjih, recimo temu, zaspali in mogoče celo zamudili nekatere druge priložnosti in premalo izkoristili naše možnosti. Mogoče pa je razlog zgolj v naši previdnosti in zadržanosti glede sprememb, ne vem. 23.06.2010
mag. Martin Jančar Misli ob nekem odrejanju pripora Danes, ko živimo v dobi informacij, je gotovo, da predstavljajo posebej zanimivo stvar velike, medijsko pospremljene aretacije. Utripajoče plave luči, policisti v neprebojnih jopičih, akcija, osumljenci v lisicah, vse to je seveda zelo zanimivo in se da lepo prikazati na televizijskih ekranih. Nekako je, verjetno zaradi vseh detektivskh serij, prisoten vtis, da to prikazuje, recimo temu “law in action”, torej dejansko moč prava. 09.06.2010
mag. Martin Jančar O(b) protestih Resnično se čudim reakcijam političnih predstavnikov ob zadnjih študentskih protestih, in priznati moram, še bolj reakcijam medijev, ki se zgražajo nad “huliganstvom, pobalinstvom” itd, kar naj bi ti protesti bili. Predvsem me preseneča začudenje prej naštetih, da se je lahko nekaj takega zgodilo. Krščen matiček, kaj za vraga pa ste pričakovali? 26.05.2010
mag. Martin Jančar Variacija po Platonu Minilo je že več kot desetletje, kar je nastala tale anekdota, ki jo pogosto povem takrat, ko poskušam komu razložiti, kako različno lahko ljudje gledamo na življenje in predvsem kakšne pristope ubiramo v njem. Takrat me je moj znanec, ki je več kot uspešen poslovnež, vprašal, na kakšen način bi lahko, tako da bi se lahko resnično sprostil, preživljal svoj prosti čas. Nekako je, tako domnevam, ob mojem navidez lagodnem potepanju, v meni videl izvedenca za te zadeve. 12.05.2010
mag. Martin Jančar O temah za pisanje Je že tako, da nikoli ne moreš imeti vsega. Recimo, tém za pisanje. Ali pa dovolj prostih trenutkov da bi pisal o njih. Recimo, o določenih strokovnih pravnih problemih. 
28.04.2010
mag. Martin Jančar Sovražim sredo Ne, ne gre za sredinsko usmerjeno politiko niti za izbiro sredine med dvema skrajnostma, jaz preprosto sovražim sredo kot dan v tednu. 31.03.2010
mag. Martin Jančar O »naših« in njih napakah Ob zadnjih odmevnih aretacijah je reakcija javnosti, recimo temu tipično slovenska. Glavni akterji poskušajo speljati celotno dogajanje okoli relativno banalnega (ne bagatelnega) kaznivega dejanja v nam tako priljubljeni svet politike, zarot, temačnih sil in podobnih kafkovsko-lucasovih tem, kar je, če pogledamo reakcije na raznih forumih, očitno še vedno zadeva, ki v Sloveniji “vžge”. 17.03.2010
mag. Martin Jančar Nekaj misli o (brezplačni) pravni pomoči V naši družbi, ki ima očitno zelo rada zgodbe o temnih mračnih silah in njih zarotah, se je ob zadnjem primeru, ki je (spet) iz Slovenije napravil javno obrekovalnico, pojavilo vprašanje o odvetnikih in njihovih povezavah, njihovi sposobnosti izvleči iz zagate pomembne osebe in njihovemu vplivu in pomenu za izid neke sodne zadeve na sploh. Če bi tako pavšalno povzel “ugotovitev” iz teh razprav je, da , če imaš dobrega odvetnika, se nimaš v sodnem postopku ničesar bati. Seveda pa moraš imeti za to na razpolago dovolj denarja. 03.03.2010
mag. Martin Jančar O taktiki in metodiki nastopanja v sodnih postopkih V srednji šoli, ki sem jo obiskoval, je bil eden izmed zanimivejših predmetov Kriminalistična taktika in metodika, pri katerem smo se učili načinov in prijemov, katere je bilo potrebno uporabiti pri posameznih vrstah kaznivih dejanj, da bi se uspešno raziskala in seveda, da bi se ugotovilo storilca in zbralo čim več bodočih dokazov v nadaljnjem kazenskem postopku. Takole na splošno bi rekel, da je znanje pridobljeno pri tem predmetu predvsem omogočalo, da si načrtoval ukrepanje in korake, ki jih je bilo potrebno napraviti, da bi na koncu prišel do uspeha. 17.02.2010
mag. Martin Jančar Redna sodišča in varovanje ustave V zadnjem času je bilo že veliko govora o tem, da je potrebno razbremeniti Ustavno sodišče, saj je slednje preveč zatrpano z vsemi možnimi zahtevami in je preprosto nemogoče, da bi zadeve reševalo z ustrezno oz. primerno hitrostjo. Da so argumenti za omejevanje možnosti o tem, da neko zadevo rešuje Ustavno sodišče močni in utemeljeni, ni sporno. Tudi spremembe, ki so bodisi že uvedene, bodisi se pripravljajo, so samo iz tega pogleda gotovo primerne in potrebne. 03.02.2010
mag. Martin Jančar O nadzoru Zadnje čase so postali neverjetno popularni razni nadzori, novi in novi sistemi kontrol in inšpekcij, informacijski sistemi, ki omogočajo vpogled v vse in vsakogar in tako naprej. Vse z namenom, da se bodisi “ugotovijo nepravilnosti”, “zagotovi učinkovito in pravilno delovanje”, “zagotovi vpogled v delovanje” in podobno. 20.01.2010
mag. Martin Jančar In mirno plula bo moja barka… Tam, daleč nazaj v srednji šoli, nam je učiteljica dala zgoraj napisani naslov, mi pa smo morali napisati spis.  Ne spominjam se več, o čem natančno sem pisal, vem pa, da sem začel s stavkom: »Sedim pri Kovaču in pijem že svoj četrti vrček piva…« in potem nekaj v melanholičnem stilu dalje. Za spis sem, kljub omenjanju piva in Kovača (in seveda hehetanju sošolcev, ko sem spis bral), dobil petico, kar je pri tej učiteljici bila redkost, zato pa mi je ostalo v spominu. 30.12.2009
mag. Martin Jančar Nekaj misli o državljanih in sodiščih Preložitev glavne obravnave, ki je v kazenskem postopku dokaj pogosta stvar,  je vedno zelo naporna, pa naj se sliši še tako čudno. Prvič, zaradi določitve novega naroka moraš premetati svoj koledar in najti nov dan in seveda poskrbeti, da bo naslednjič podani pogoji za začetek ali nadaljevanje glavne obravnave. Drugič, preložitev pomeni tudi, da ene zadeve v mesecu, v katerem si jo načrtoval ne boš končal. Tretjič in nikakor ne najmanj pomembno, tistim strankam, ki so na narok vendarle prišle moraš, vsaj takšno je moje mnenje, pojasniti, da morajo priti na naslednji narok in jim, seveda, če to zahtevajo, izplačati stroške prihoda na sodišče in izdati potrdila o prisotnosti. 16.12.2009
mag. Martin Jančar Misli po zaključenem primeru Za mano je (končno in končano) velik proces, kot bi to imenovali Američani.  Posledice pa začenjam čutiti šele sedaj… V celoletnem razmišljanju o vprašanjih, ki se ti ob takšnem primeru porajajo, tistem nezavedno zavednem občutku nedokončanosti, ki te spremlja na vsaki poti v službo, ki se v vsakem prostem trenutku nekje, prav potihoma prikrade v misli in te potem odtuji od tistih, s katerimi uživaš prosti čas, je določena hinavska sila, katere vpliv in posledice neposredno ne zaznamo. Šele, ko se misli polagoma otresejo te sile, vidiš, koliko ti je to vzelo energije in verjetno, mnogo kasneje, koliko si zato plačal. 02.12.2009
mag. Martin Jančar Misli ob napadu na sodnico Nisem prepričan, da je mogoče na bombni napad na sodnico gledati zgolj v okviru konkretnega primera. Vse preveč banalno se mi zdi razlogovanje, da je bil napad nanjo zgolj reakcija na njeno odločitev, še več, prepričan sem, da je razloge za to potrebno iskati predvsem v, recimo temu, plodnih tleh, ki so, če ne drugo, vsaj olajšala odločitev tistega, ki je menil, da s tem ko nastavi eksploziv, rešuje svojo težavo, pa naj bo ta takšna ali drugačna. 18.11.2009
mag. Martin Jančar »Bolje prečiti nego lečiti« Vedno znova me preseneča, kako malo pozornosti posvečajo ljudje pravu prav v tistih okoliščinah, kjer imajo možnost izkoristiti njegovo pravo moč – določitev jasnih razmerjih v odnosih. Pravo namreč, vsaj takšno je moje skromno prepričanje ni primarno namenjeno zdravljenju pokvarjenih odnosov med posamezniki v neki družbi, temveč prav, da se izrazim malce zdravniško, preventivi pred tem, da se odnosi med posamezniki pokvarijo. 04.11.2009
mag. Martin Jančar O prepričanju – subjektivni gotovosti Justum et tenacem propositi virum
non civium ardor prava jubentium
non voltus instantis tyranni
mente quatit solida.
Pravičnega in načelnega moža ne pretrese ne bes slabo vladanih državljanov niti muhavosti grozečega tirana, če se za nekaj trdno odloči.
Horacij (52)1
21.10.2009
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob »delavskih puntih« Konec osemdesetih let sem se, takrat še nadebuden študent prava, pri prijatelju zapletel v pogovor z nekim delavcem iz TAM-a. Bili so taki časi, da smo več ali manj vsi razglabljali o tem, da je pač socializma konec, da mora obstajati boljši sistem in tako dalje. 23.09.2009
mag. Martin Jančar Predlog za pregon pri kaznivih dejanjih, kjer je pravno zavarovana dobrina premoženje posameznika Na načelni ravni se lahko strinjamo, da je kazenski postopek namenjen temu, da se ugotovi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je kot tako zapisano v kazenskem zakoniku in za katerega so v tem zakoniku opredeljeni znaki. 09.09.2009
mag. Martin Jančar O času Ne vem, kako je vam, ampak meni zmanjkuje časa. Neprestano! Zdi se mi, kot da je nekdo tam zgoraj količino razpoložljivega bivanja razporedil tako, da mi ne uspeva živeti in delovati v danem razponu. Preprosto povedano, dan ima še vedno 24 ur in teden še vedno 7 dni itd., samo vse to dojemam bistveno krajše oz. se odvije bistveno hitreje kot se je - tako se mi zdi, nekoč. 26.08.2009
mag. Martin Jančar O »okuženosti« Izločitev sodnika zaradi tega, ker se je seznanil z dokazom, ki bi moral biti izločen iz spisa, kar je bolj znano pod oznako, da se je sodnik »okužil« je za sam potek dela sodnika kar zanimiva stvar. Gre za posledico tega, da se v našem kazenskem pravu še vedno, vsaj takšno je moje osebno mnenje, prepletajo zadeve iz predkazenskega in samega kazenskega postopka in, kar ne razumem najbolj, se teh zadev ne more (ali pa noče) bolj jasno ločiti. 12.08.2009
mag. Martin Jančar O podatkih iz baze sodne prakse Informatizacija v vsakdanjem življenju je pravzaprav kar zabavna stvar. Čeprav sam še vedno rad listam po knjigah, ker imajo, vsaj zame, nek poseben čar, pa je dejstvo, da so možnosti, ki jih dajejo »brkljalniki, iskalniki« in kar je še podobnih zadev bistveno bolj praktične. 29.07.2009
mag. Martin Jančar O sodnem spisu V času sodnih počitnic in malo prej, ko je popolnoma nesmiselno razpisovati obravnave v rednih zadevah, ker večino strank tako ali tako ne dobiš ali pa pošiljajo opravičila, ker so na dopustu, je primeren čas, da urediš administracijo in počistiš omare, kjer so se nakopičili spisi, ki potrebujejo takšno ali drugačno obdelavo. In takrat je tudi primeren čas, da si pripraviš zadeve za »drugi polčas« po sodnih počitnicah. 15.07.2009
mag. Martin Jančar O trajnem mandatu in plači sodnika Načelno v pravni državi velja, da se neodvisnost sodstva zagotavlja z dvema elementoma, ki zadevata sam status sodnika in sicer njegov mandat in ustrezno plačilo za delo. V zvezi s tema se je v zadnjih letih razpredalo toliko, da so se, vsaj takšen je moj vtis popolnoma izgubili razlogi, ki temeljijo na razumnem preudarku. 01.07.2009
mag. Martin Jančar O drogah Mogoče je to res stvar subjektivne percepcije kazenskega sodnika, a moderna družba je resnično popolnoma preplavljena z drogami. Po eni strani se tako trudi prodajati zdravo življenje kot tisto pravo, po drugi strani pa življenje postavlja pred vse toliko izkustev, ki človeka postavljajo v močno bitko med obupom in preživetjem in seveda nudi obilo sredstev, ki te izkušnje premagujejo ali omilijo. 17.06.2009
mag. Martin Jančar O »vpisniku« Naš kazenski vpisnik oz. pisarna, preko katere poteka celotna administracija kazenskega oddelka je v zadnjem času vedno bolj podoben čebelnjaku, iz katerega in v katerega se odnašajo spisi, v njemu pa vpisujejo, odpravljajo in urejajo različne stvari, ki so pač povezane z našim delom. 03.06.2009
mag. Martin Jančar O neprištevnosti
Pri sojenju za kazniva dejanja, kjer se postavlja vprašanje o storilčevi prištevnosti je v slovenski družbi pogosto zaznati komentarje tipa » ja, se je izmazal, ker jih je naplahtal, da je nor«. To kaže na več stvari. 25.05.2009
mag. Martin Jančar Nekaj malega o delu v zunajobravnavnem senatu Ena izmed dolžnosti okrožnega sodnika je tudi sodelovanje v »zunajobravnavnem» senatu ali senatu, ki ga opredeljuje 6. odstavek 25. člena ZKP. Ta senat, kot je znano, sestavljajo trije sodniki in odloča (večinoma) o pritožbah zoper različne sklepe preiskovalnega sodnika, odloča na prvi stopnji zunaj obravnave itd. 06.05.2009
mag. Martin Jančar O nepotrebnih stroških Vsake toliko mi iz našega računovodstva pošljejo obvestilo, da sem kakšen sklep o priznanju stroškov in nagrade zagovornika prepozno napisal ali ga dostavil, zaradi česar so morali plačati zamudne obresti. Na srečo se mi to zgodi izredno redko in praviloma gre za malenkostne zneske. Naše računovodkinje pa tega nikakor ne štejejo za malenkost in se zato resnično potrudim, da je vse opravljeno čim prej. Vsako zadrževanje tega namreč povzroča popolnoma nepotrebne stroške. 22.04.2009
mag. Martin Jančar O odgovornosti Zadnje čase sem bil nekajkrat soočen s tistim neprijetnim občutkom, ki ga po mojem doživi vsak, ko se zave, da je od njegovega delovanja ali nedelovanja odvisna kasnejša posledica in da se pri tem ne bo mogel sklicevati na nikogar drugega kot le nase. To je seveda, na kratko rečeno, breme odgovornosti. 08.04.2009
mag. Martin Jančar O kesanju in pokori Pred kratkim se mi je na sojenju zgodila dokaj redka stvar. Bolje rečeno, zgodila se je po obsodbi in prvič sem imel resnični občutek o tem, da lahko pravična kazen in tudi pravilni kazenski postopek povzroči tudi tiste posledice, ki so njun namen, namreč spoznanje obtoženega, da je storil nekaj, kar ne bi smel, in njegov trud, da se spremeni in zastavi življenje na bolje. 25.03.2009
mag. Martin Jančar Še nekaj preprostih misli o meji s Hrvaško Če obstaja kakšna stvar, ki me plaši, je to, kako neodgovorno se razpihuje strasti prebivalstva v zadevah, ki potrebujejo ne samo trezno presojo, temveč globok preudarek in seveda ustrezno pravno rešitev. Resnično ne morem razumeti, da nekdo ne pomisli, kaj lahko iz tega zraste in kam lahko to pripelje. 11.03.2009
mag. Martin Jančar O spolnih napadih z zlorabo položaja Vedno znova, ko sodim primere iz iz sedanjega 173. ali 174. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), sem postavljen v položaj, ko se čudim, kako slabo razumemo sebe in kako težko ravnamo z živaljo v sebi. Saj ne rečem nič, vsi smo ljudje, vendar je naša človeškost primarno sestavljena ravno iz sposobnosti, da v primerih, ko iz nas privre divja zver, slednjo zaustavimo in jo s hladnim in bridkim jeklom razuma pošljemo nazaj v njen pekel. Pri tem moramo seveda, vsaj čez čas, tudi sprejeti in ponotranjiti spoznanje, da je odločitev pravilna in črpati energijo prav iz lastne samozavesti. 25.02.2009
mag. Martin Jančar Primerna/pravična kazen Ena izmed stvari, ki me pošteno razjezi je, kadar me sprašujejo o izrečeni kazni v kakšnem konkretnem primeru. Skorajda vedno so pripombe predvsem v smislu, da je kazen prenizka, pogosto pa so vprašanja povezana tudi z očitkom: "Pa kako je mogel/mogla tako obsoditi ?" 11.02.2009
mag. Martin Jančar Beseda strank ali zakaj je dobro prisluhniti Ne vem, kako doživljajo konec kazenskega postopka moji kolegi, a zame je "beseda strank" svojevrsten veliki finale. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) od 246. do 350 člena določa, po kakšnem vrstnem redu se izvede ta del postopka in tudi, kaj okvirno mora vsebovati končna beseda posameznih strank, a te določbe le malo povedo. 28.01.2009
mag. Martin Jančar Vročanje Že večkrat sem se na tem mestu spotaknil na eno izmed Ahilovih pet vseh pravnih postopkov, še zlasti pa kazenskega in sicer pravilnega vročanja pisanj. Zakonsko je sicer postopek vročanja predpisan in predvidene skorajda vse podrobnosti, pa je še vedno, kljub vsemu, s to zadevo toliko težav. 14.01.2009
mag. Martin Jančar Annus Horribilis 2009? Nekako me sedanja situacija spominja na tisti pogovor dveh starih pesimistov, pri katerem eden pravi, da bomo še star kruh jedli, drugi pa ugotavlja, da bo še tega zmanjkalo ... Vsakodnevno bombardiranje z novicami tega tipa nehote vzbudi občutek, da gre vse zelo hitro po klancu navzdol in da ni stvari, ki nas bi zaustavila. 31.12.2008
mag. Martin Jančar Zapiski iz sodne galaksije Lepo mi je, ko vsakokratna vlada takoj pomisli na našo - sodno - vejo oblasti in zaviha rokave, da bi dokončno in za vse večne čase rešila naše in težave države. Mi je pa smešno, ker nobena ne pove naravnost v čem vidi problem, čeprav je tako očitno. Problem so namreč sodniki! Definitivno! Iz leve in desne perspektive se sodnik pojavlja kot tista prav neugodna stvar, ki jo je potrebno "pod nujno" popraviti. 17.12.2008
mag. Martin Jančar O odločanju Življenje slehernika je ves čas, od otroštva naprej, eno samo sprejemanje odločitev, tako v privatnem kot poslovnem življenju. Tudi ko ne sprejmemo nobene odločitve, v bistvu sprejmemo odločitev, da odločitve ne bomo sprejeli. Opravljanje dela sodnika pa je pravzaprav eno samo sprejemanje odločitev o življenju drugih. 03.12.2008
mag. Martin Jančar O ponavljanju, priznanju in kazni Ena izmed stvari, ki me posebej živcira, so sojenja pri več zaporednih kaznivih dejanjih ali več istovrstnih dejanjih, po možnosti z več sostorilci. Recimo obtožnice, ki očitajo najprej enemu obtožencu storitev 5 dejanj velike tatvine, potem v isti obtožnici še 3 ista dejanja v sostorilstvu z drugim obtožencem in nato še 5 dejanj drugega obtoženca. 19.11.2008
mag. Martin Jančar Kazenski zakonik je tukaj - prvi vtisi in posledice Da bo Kazenski zakonik (KZ-1) povzročil kar nekaj zapletov, smo pričakovali in vedeli vsi. Tako strokovna javnost kot tudi drugi, še celo predsednik države, so opozarjali, da v tem primeru hitenje ni primerno in naj si vsi, za Boga, vzamejo čas za temeljiti premislek o tem kako in zakaj spremeniti enega izmed temeljnih zakonov v državi. 05.11.2008
mag. Martin Jančar O izvedencih Opredelitev izvedenca je v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) dokaj jasna. 248 člen določa, da se izvedenca odredi, kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje. Dokaj jasno je tudi kako se v postopku izvede dokaz z izvedencem in podobno. Ni moj namen pisati o tem, kaj o tem govori zakonodaja. 22.10.2008
mag. Martin Jančar O površnosti Malce sem jezen nase, ker se mi je zgodilo, da sem pri izreku sodbe spregledal, da pri odvzemu premoženjsko pravne koristi zneska nisem uvrstil pod pravilno točko izreka sodbe. In to na "posvetovalcu" , ki ga ne moreš spreminjati oz. popravljati. Neumna malenkost, ki bi jo prav gotovo opazil, če bi bolj natančno pregledal tekst izreka. 08.10.2008
mag. Martin Jančar Samoizpolnjujoča se prerokba (Self-fulfilling prophecy) Zaupanje v državne institucije je tisto, kar omogoča, da se državljani neke države lahko sploh gibljejo v okviru zarisane svobode, ki jim jo zagotavljajo človekove pravice in pravna država. To zaupanje, vsaj tako govorijo ankete javnega mnenja, ima negativen trend, oziroma kratko, zaupanje v državo pada. 24.09.2008
mag. Martin Jančar O obravnavanju posilstva na zmenku Gotovo so kazniva dejanja iz 19. poglavja Kazenskega zakonika (KZ), zoper spolno nedotakljivost, tista dejanja, ki za sodnika predstavljajo precejšen napor. V dokaznem postopku je potrebna posebna občutljivost tako sodnika kot izpraševalca, kot tudi sodnika, kot tistega, ki vzdržuje raven spodobne komunikacije med strankami. 10.09.2008
mag. Martin Jančar Nekaj malega o sodnikih porotnikih Sodišče se po sodnih počitnicah počasi ponovno polni z ljudmi. Da bi se izpeljale vse načrtovane glavne obravnave, je potrebno začeti kaj hitro, tako da je po 15. avgustu praviloma že vse v pogonu. Na kazenskem oddelku tudi sicer sodne počitnice ne pomenijo kaj dosti, ker imajo naše stranke, zlasti obtoženi, malo drugačen položaj, zlasti tisti, ki sedijo v priporu. 27.08.2008
mag. Martin Jančar O pisanju sodb Sodne počitnice so, zaradi tega, ker se ne razpisuje glavnih obravnav, dobro obdobje za pisanje sodb. Predvsem zaradi tega, ker ti miselnega toka ne prekinjajo druge stvari in se ji lahko resnično popolnoma posvetiš. Že res, da je to popolnoma običajen del sodnikovega dela, a je, vsaj zame, tudi eden bolj napornih. 13.08.2008
mag. Martin Jančar O normi Zelo zanimiva se mi zdi razprava ob sporočilu stavkovnega odbora sodnikov, da bo stavka potekala v nadaljevanju na tak način, da se bo delalo samo do norme in nič več... Izjava ministra brez pravosodnega izpita je bila glede na splošni pristop do zahtev sodnikov pravzaprav pričakovana. Če je torej stavka v okviru norme, mora biti z normami nekaj narobe, beri premalo. Otročja izjava, značilna za sedanje čase, za katero sem najprej mislil, da je bila izrečena nepremišljeno, ker pa se je kasneje večkrat ponovila, temu očitno ni tako. 30.07.2008
mag. Martin Jančar Demokratični deficit Naj na začetku malce obnovimo, kaj demokracija sploh pomeni. Pri teoriji države navadno demokracijo formalno opredelimo kot dejstvo, da obstajajo v neki državno urejeni skupnosti trajne in institucionalizirane oblike vplivanja prebivalcev te države na izvajanje državne oblasti. 02.07.2008
mag. Martin Jančar Kaj po opozorilni stavki sodnikov? Opozorilna stavka sodnikov se je pravzaprav iztekla tako, kot je bilo pričakovati. Že v kolumni O stavki sem napisal, da je stavka v vsakem poklicu zgolj izraz tega, da se nekdo, ki bi se moral pogovarjati v argumentirani razpravi ne odziva na bolj ali manj upravičene ali pa tudi neupravičene zahteve, skratka, da je odziv na odsotnost komunikacije. Boljšega dokaza, kot mi ga je za to trditev dal pristojni minister pravzaprav ni. 18.06.2008
mag. Martin Jančar Tajkuni, patrije in preiskovalne komisije Delovanje poslancev v preiskovalnih komisijah, pa celo na sejah Državnega zbora za takšne in drugačne pojave v družbi, je v zadnjem času usmerjeno večinoma v prav konkretne primere, pri čemer ni za spregledati, da se očitajo posameznikom dejanja, ki naj bi bila protizakonita oz. takšna, ki potrebujejo predvsem sodni epilog. 04.06.2008
mag. Martin Jančar Problemi logistike glavnih obravnav Ena od očitnih razlik v delu civilnega in kazenskega sodnika je, da ima prvi največ dela s pisanjem sodb, drugi pa s samo izpeljavo obravnav. Že v osnovi imamo pri pravdi običajno dve stranki, ki jima je v interesu, da se spor konča (seveda z upanjem na zmago), medtem, ko je pri kazenskem postopku predmet kršitev zakona, od katere vsaj navadno žrtev/oškodovanec (v vlogi subsidiarne stranke) nima kaj dosti, obdolženi pa seveda tudi ni najbolj navdušen nad čimprejšnjim zaključkom, če je kriv, seveda. 21.05.2008
mag. Martin Jančar O stavki Do sodniške stavke gojim mešane občutke. Če bi to poskušal izraziti s sodnim izrazom bi pisal ločeno pritrdilno mnenje, kar pomeni preprosto to, da v ospredje postavljam samo in zgolj eno stvar, ki pa je zame tako ključna, da ji podrejam vso pozornost, ne da bi se opredelil glede ostalih zahtev. 07.05.2008
mag. Martin Jančar O razpravljanju Verjetno bi se moral zamisliti nad dejstvom, da mi je vedno ljubše sedeti v obravnavni dvorani in opravljati moje delo. Zadnje čase se mi to namreč vedno pogosteje dogaja in mi je pravzaprav na poti le dejstvo, da je število dvoran pač omejeno in ne morem kar tako razpisovati obravnav. Pri pisanju sodb, je, priznam, moja delovna vnema bistveno manjša, a o tem kdaj drugič. 23.04.2008
mag. Martin Jančar Popačenje prava Pa ga bomo dobili! Čisto pravo, novo kaznivo dejanje, samo za nas, sodnike namreč. Bodoči Kazenski zakonik, ki bo kot kaže, kljub vsem pomislekom strokovne javnosti sprejet kakršen pač je, uvaja kaznivo dejanje /Protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja/. Po navedbah predlagatelja tradicionalno kaznivo dejanje, ki ga poznajo vse civilizirane države Evrope, pri čemer se eksplicitno našteva Nemčijo, Dansko in Španijo. 09.04.2008
mag. Martin Jančar Kazenskopravna izvršba Da ne bo pomote, z ničemer ne problematiziram obstoja v nadaljevanju omenjenih kaznivih dejanj, niti njihovega opisa niti sankcij, samo v praksi imam včasih občutek, da sodišče ne igra druge vloge kot je tista, ki zadeva izvršbo v smislu izterjave dolga. Odtod tudi naslov - kazensko pravna izvršba. 26.03.2008
mag. Martin Jančar O kaznih Ob resni zahtevi po uvedbi kazni dosmrtnega zapora, (ponovnem) povečanju kazni za prometne prekrške in podobnem ni odveč, da se spomnimo, kaj kaznovanje sploh pomeni. Sankcioniranje določenih vedenj in ravnanj je resda imanentno naravi prava, včasih do te mere, da so nekatere teorije prisilo označujejo za esencialno sestavino prava. 12.03.2008
mag. Martin Jančar O vrednosti pravnikovega dela Nehote se mi v zadnjem času spet poraja vprašanje, za katerega sem mislil, da imam odgovor že od spremembe družbeno političnega in ekonomskega sistema dalje. Namreč o vrednosti in posledično ceni dela pravnika. Najprej ob spremembah sodniških plač, nato pa še s spremembo sistema določanja odvetniške tarife, ki se obeta. Ne morem se namreč upreti misli, da se poskuša razvrednotiti delo pravne znanosti in stroke. 27.02.2008
mag. Martin Jančar Posledice prelagajanja bremena komunikacije na pravo - razmisleki ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje in zakona o mediaciji Po svoje je zanimivo, da se je nekako vzporedno z dogajanji ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje pojavil tudi osnutek Zakona o mediaciji. Med njima ne obstaja nikakršna povezava a je vendarle zanimivo, da se hkrati pojavljata dva predloga zakonov, ki se v komunikacijskem smislu ne bi mogla bolj razlikovati, pa vendar se, v svojem pomenu za učinkovito delovanje družbe in države, dopolnjujeta. 13.02.2008
mag. Martin Jančar Delamo za to da živimo, ali živimo zato, da delamo? Zadnjič sem v dnevnem časopisju prebral, da je Microsoft razvil software za nadzor delavcev, ki bo omogočal, kot se jim je zapisalo, »da bodo pri svojih delavcih preverjali delovanje srca, telesno temperaturo, hitrost dihanja, gibanje telesa, mimiko obraza in krvni tlak«…Če se vam zdi, da so do takšnega veleumja prišli samo pregovorno neumni beli ljudje na drugi strani luže, poglejmo nekaj domačih primerov. 30.01.2008
mag. Martin Jančar Sodišče in „enakost orožij“ v osnutku novega ZKP Božič 2007 mi je prinesel dva več kot zanimiva teksta. Prvi je bil odločba o moji novi plači in drugi Osnutek novega ZKP. Prvi, torej odločba o plači me bo očitno zaposlovala nekaj časa, ker je kljub natančnemu in večkratnemu branju ne razumem in ne vem niti tega, kakšna je sedaj moja nova plača in kar je še hujše, kakšna je bila do sedaj moja plača. Glede na to, da pa je bilo javno rečeno, da sodniki svojega dela itak ne opravljamo samo zaradi plače (kar do neke mere gotovo drži), se bom s tem ukvarjal kdaj kasneje. 16.01.2008
mag. Martin Jančar O Erosu sodniškega poklica Zadnjič me je na stopnicah kolegica ustavila z besedami: „Kaj se pa ti tako režiš?“ Niti sam se nisem tega zavedal a očitno sem deloval blazno srečen... Ravno sem končal glavno obravnavo in sem se, resnično zadovoljen, vračal v svoj kabinet. 12.12.2007
mag. Martin Jančar Zapisnik, izjave in zvočni zapisi Oni dan, ko sem se vrnil domov po še eni obravnavi, sem se počil v kavč in gledal neko „pravno“ nadaljevanko. Priznam, da se mi le redka izmuzne in prav z užitkom gledam sojenja v anglosaksonskem sistemu. Dostikrat seveda tudi vzdihnem od hrepenenja po nekaterih stvareh, ki so tam samoumevne... 28.11.2007
mag. Martin Jančar Neznosna lahkost zakonskega urejanja Zadnji dogodki ob sprejemanju sprememb in dopolnil obstoječih zakonov in pisanje novih so v meni spet vzbudili jezo na to fetišizacijo zakonov, ki je tako tipična za moderno družbo. 14.11.2007
mag. Martin Jančar Sodba v imenu ljudstva (in za ljudstvo) ! Še preden sem sam nastopil sodniško službo, me je v primerih, ki so bili zanimivi za javnost najbolj motilo to, da praktično nikoli nisem ugledal tistega sodnika, ki je odločitev sprejel. Še bolj me je in me še danes moti, da nisem nikoli *slišal* obrazložitve. Tako se paradoksalno najprej kot državljan seznanim z interpretacijo strank posameznega kazenskega ali pravdnega postopka, ki jasno poudarjajo samo svojo plat ali pa z novinarsko informacijo, ki včasih zasleduje druge cilje. 31.10.2007
mag. Martin Jančar Spremenimo Zakon, ker to zahteva Svet! Kadar zmanjka predlagateljem zakonov resnično dobrih in utemeljenih razlogov za določeno ureditev, uporabijo za pomoč pogosto argument, da to zahteva nek mednarodni ali evropski akt, kot da zakonodaja ni suverena pravica in dolžnost slovenskega ljudstva. 17.10.2007

© 1989-2020 LEXPERA d.o.o. Vse pravice pridržane.