c S
KOLUMNE
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021
mag. Martin Jančar Sodstvo med analognim in digitalnim V poznih sedemdesetih letih je moj oče pomagal pri ustanovitvi obrata sicer slovenskega podjetja v Srbiji. Ideja je bila, da se Jugoslavija na ta način enakomernejše razvija in se je zato slovenskim gospodarstvenikom naložilo, da poskušajo ustanoviti podobno uspešne tovarne tudi na področjih, ki sicer niso bila industrijsko razvita. Ideja, kljub dobremu namenu ni bila najboljša v izvedbi, očetu pa, razen manjšega državnega odlikovanja, tudi ni kaj dosti prinesla. 27.10.2021
mag. Martin Jančar Kršitve javnega reda in miru in državna prisila V zadnjem času se vedno znova pojavlja vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti delovanja tako protestnikov kot policistov, zato je verjetno na mestu vprašanje, kaj zajema pojem javnega reda in miru. V tej zvezi se namreč pojavlja vprašanje čemu pravzaprav služi instrumentarij, ki je namenjen „varstvu javnega reda in miru“, od prekrškov do kaznivih dejanj. Možna bi bila sicer bistveno bolj globoka razprava o tem pojmu, ker se v teoriji pojavlja v različnih izpeljankah, a ostal bom pri naši pozitivnopravni ureditvi. 13.10.2021
mag. Martin Jančar PC pogoji in svoboda odločitve Glede ukrepov ob epidemiji Covid sem praviloma zadržan. Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi nepotrebno prilivati gorivo na ogenj, in drugič, ker zahteva kritika ali hvala takšnih ali drugačnih oblastnih ukrepov večji vpogled, kot ga lahko ima posameznik. Vendar pa ocenjujem, da je vendarle potrebno imeti pri določanju in izvrševanju takšnih ukrepov bistveno bolj pretanjen občutek, kot se kaže sedaj. 29.09.2021
mag. Martin Jančar Spremembe opredelitve prekrška „Nedostojnega vedenja“

Do prekrškov, po pravici povedano, imam malce nenavaden odnos. Njihova narava in pomen sta se v času, ko se ukvarjam s pravom, vsaj kolikor lahko ocenim, precej spremenila. Najprej na področju samega izrekanja glob „na kraju samem“, akterjev prekrškovnega postopka, vsekakor pa glede višine denarne kazni, ki se lahko izreče. Prav slednje včasih privede do tega, da se kazen, izrečena v kazenskem postopku, po svoji teži včasih zdi zanemarljiva. Kar se tiče kazenskega prava smo v postopkih sicer nevezani na morebitne vzporedne prekrške, a včasih lahko temeljito porušijo tudi kakšen sicer jasen odnos med obema.

15.09.2021
mag. Martin Jančar Ob aferi Pegaz Ko sem spremljal članke, povezane z ugotovitvami novinarjev glede vohunskih programov, ki naj bi bili uporabljeni za nadzor in napade zoper posameznike, sem se moral spomniti nekih davnih časov. Vohunski software Pegaz, ki ga je izdelalo izraelsko podjetje NSO Ggroup, naj bi po ugotovitvah medijev bil uporabljen zoper številne izpostavljene posameznike, omogočal pa naj bi praktično vse posege v prenosne telefone in aplikacije na njih, vključno z daljinskim upravljanjem. Program je bil prodan pretežno vladam različnih držav, uporabljal naj bi se tudi v neposredni soseščini in nekatere domneve so, da tudi pri nas. 01.09.2021
mag. Martin Jančar Afganistan Sedanje dogajanje v Afganistanu je dober prikaz pomena in vloge prava v vsaki družbi. Prizori, ki jih vidimo - množice, ki bežijo in iščejo pot iz kaosa, niso samo prizori bežanja pred neposredno nevarnostjo, ki bi grozila posameznikom, temveč predvsem pred negotovostjo, ki jo prinaša vojaška zmaga talibanov. Mogoče najbolj izrazit dokaz tej trditvi so, paradoksalno, prizori množičnega dvigovanja gotovine v bankah – ljudje se zavedajo, da prihaja obdobje, kjer ni več gotovosti, da bodo družbeni sistemi delovali, kot so do sedaj. Bolj prikrito verjetno poteka marsikaj, kar se pogosto ne opisuje, ker je tako moralno vprašljivo, da postavlja pod vprašaj mite o neki inherentni morali človeka. 18.08.2021
mag. Martin Jančar Misli s plovbe Na nekem hrvaškem otoku ti »muring« (priveznico za barke na pomolu) postreže nenavaden mornar. Praviloma pospremi svoje delo z vprašanjem ali se ve, od kod ime barke. Imena bark (in moja ni izjema), se kar ponavljajo. Recimo, razen raznih ženskih imen, se najdejo globokoumna, kot so Carpe Diem, Panta rei in kar je še podobnih. Če je prvo verjetno najbolj znano iz filma Društvo mrtvih pesnikov, je drugo pač med tistimi latinskimi in grškimi frazami, ki zvenijo učeno in jih je mogoče uporabiti po potrebi. 21.07.2021
mag. Martin Jančar Ob referendumu o noveli Zakona o vodah

Moram priznati, da sem glede prihajajočega referenduma, milo rečeno, malce v dilemi. Najprej, vprašanje zavrniti novelo > Zakona o vodah ali jo dopustiti, tako se zdi, ni vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjali na preprost način, ki je značilnost referenduma. Da ali ne, preprosto ni odgovor na relativno kompleksno problematiko, ki jo odpirajo te zakonske spremembe.

07.07.2021
mag. Martin Jančar Nekaj o tožilcih Pravzaprav sem hotel pisati o t.i. „tožilskem kompleksu“, pojavu, ki se povezuje z mojim siceršnjim preučevanjem razlogov za sodne zmote. Glede kognitivne disonance in povezanih pojavov sem že pisal, zlasti v zvezi s knjigo Marka Godseya Blind Injustice. Knjiga, ki se osredotoča na eno kategorijo akterjev – tožilcev – je izpod peresa Daniela S. Medweda z naslovom Tožilski  kompleks, Ameriška dirka do obsodb in njen vpliv na nedolžne (Prosecution Complex – America's Race to Convict and Its Impact on the Innocent, New York University Press, 2012). 23.06.2021
mag. Martin Jančar Obravnavanje zadev na sodiščih Včasih se zdi, da se nahajam v akvariju med tropskimi ribicami, ki jih od zunaj opazuje cela vrsta znanstvenikov, ki poskušajo ugotoviti, kaj je naš smisel življenja, kako funkcioniramo in kaj pravzaprav počnemo s stvarmi, ki so nam jih nametali v naš bivanjski prostor. Tako sem recimo zadnjič poslušal oddajo, v kateri se je razpravljalo, kaj je razlog, da nekateri primeri niso obravnavani tako ali drugače, ob tem se je postavilo cel kup domnev in insinuacij, kaj naj bi bilo razlog, da sodniki postopajo tako ali drugače. V večino zadev se niti ne mislim spuščati, a verjetno je potrebno tudi nekaj povedati glede tega. In bom sedaj to poskušal narediti. 09.06.2021
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob Kafkinem Procesu Če sem čisto pošten, dela Franza Kafke me nikoli niso pretirano privlačila. Njegov Proces sem, kot bi rekli včasih „reda radi“, prebral, a sem se skozi to delo prebijal z neko zlovoljnostjo. Verjetno zaradi tega, ker me je na svoj način begalo postavljanje dogajanja v nenavadne okoliščine in med akterje, katerih vloge na prvi pogled niso imele smisla. Verjetno je razlog v temu, ker sem ob prvem branju že izhajal iz razumevanja pravnih postopkov in subjektov, njihovih vlog in predvidenega pomena. A z literaturo je pač tako, kot z vsem drugim, gre za stvar okusa in okusi so si pač različni. 26.05.2021
mag. Martin Jančar Nekaj misli iz »nemške sodniške trilogije« Pred kratkim sem zaključil z branjem, kot jo sam imenujem, nemške sodniške trilogije. V eni od prejšnjih kolumn sem že omenil, da me je zanimal pogled nemškega prvostopenjskega sodnika na težave pri njihovem delu. Nemčija, tako je na podlagi splošnega slovenskega mita o tej državi mogoče sklepati, bi morala imeti že zdavnaj rešitve, saj so bolj organizirani, tehnološko naprednejši itd. A kot kaže, zadeve niso tako enostavne. Kar nekaj težav, s katerimi se soočajo zahodni kolegi, smo v Sloveniji že odpravili ali pa smo vsaj malce na boljšem. 12.05.2021
mag. Martin Jančar Korupcija z dobrim namenom Načelno sem zelo proti tako idealiziranju kot demoniziranju posameznih poklicnih ali drugih skupin. Čeprav nam takšne označbe, v kolikor niso prepoznane kot zavržne, nenazadnje olajšujejo orientacijo v kompleksnem vsakdanjem življenju, so nujno problematične. Sam ne verjamem, da obstaja jasna ločnica med tako ali drugače opredeljenimi posamezniki, ki bi v medsebojno komunikacijo vnašali celotno vrednostno podobo. Marsikaj tega je produkt psiholoških procesov, s katerimi se rešujejo notranji konflikti. O tem sem pravzaprav nekaj že napisal v prejšnji kolumni. V bistvu gre za to, da marsikdo na zelo nenavaden, hkrati pa na način, ki ga je psihologija še znanstveno obdelala, rešuje konflikt med tem, kaj počne in kako razume dogajanje v sedanjem času in tem, kako je na svet gledal in deloval v preteklosti. Ta pojav seveda ni nekaj novega in karakterizira družbeno življenje verjetno od pamtiveka. 28.04.2021
mag. Martin Jančar „Napake so bile storjene“ Zanimivost današnjega sveta je tudi v tem, da je izredno neizprosen do napak. Temu se pravzaprav ne moremo čuditi. Če ponujamo ljudem neskončno število nasvetov, kako naj živijo svoje življenje – od tega, kakšno hrano naj uživajo, kakšen življenjski stil naj izberejo, kako naj delujejo v svetu, da bodo uspešni – potem je jasno, da je mogoče tistim, katerim se ideali zdravja, materialnega bogastva in siceršnjega uspeha izmikajo, očitati, da so tudi sicer pomanjkljivi. In ker pri načinu svojega življenja delajo napake, so si tudi sami krivi. In ker so krivi sami, ne morejo očitati drugim, da jih neupravičeno kritizirajo. 19.04.2021
mag. Martin Jančar Variatio delectat

Načelno telefonske klice, s katerimi mi poskušajo sporočiti, da je že čas, da se odpravim na posebne, „samo zame“ ukrojene diagnostične preglede, da sklenem prav posebno ugodno zavarovanje ali da sprejmem, ne vem, kakšno oh in ah nagrado, praviloma hitro zaključim. Pri tem poskušam biti vljuden, ker si sam niti predstavljati ne znam, kako mukotrpno delo mora to biti. Načelno sam namreč ne kličem ljudi, če že ni treba, da bi pa kaj takega opravljal za svoj ljubi kruhek, pa me navdaja prav s posebno grozo. Domnevam namreč, da se večina klicev zaključi najmanj z zavrnitvijo, bolj verjetno pa s čim bolj sočnim, kar premore naš in še kak tuj jezik. Ljudje, ki opravljajo to delo, morajo po mojem imeti zelo veliko mero potrpljenja, trdo kožo in verjetno močan želodec.

31.03.2021
mag. Martin Jančar Posilstvo Naj na začetku postavim jasno trditev, da ne bo napačno razumljeno, to kar bom napisal v nadaljevanju. Vsak spolni odnos, ki ne temelji na vzajemni volji udeleženih (ne glede na to koliko in kakšnega spola so), je nezaželeno ravnanje. V tem smislu je tudi jasno, da je takšno ravnanje deviacija normalnosti in, da jo je potrebno, kot tako tudi obravnavati. To nazadnje pomeni tudi s kriminaliziranjem takšnega ravnanja oz. opredelitvijo takšnega ravnanja kot kaznivega. Pika. 17.03.2021
mag. Martin Jančar Nemški sodniki o težavah nemškega sodstva V bistvu knjig, ki jih napišejo nemški sodniki, ni niti tako malo, tudi ne takšnih, ki so dokaj kritične do lastne funkcije oz. poklica. Pred časom sem že pisal o knjigi Stephana Zantkeja: Če je Nemčija tako sr..., zakaj ste tukaj, vmes pa sem prebral ali preposlušal še nekaj drugih. Če pustimo dela velikih imen nemškega pravosodja, kot so Hans Jürgen Papier ali Thomas Fisher, me gotovo najbolj zanimajo mnenja prvostopenjskih sodnikov. Zgoraj navedeni je eden od njih, dokaj kritični pa so do stanja svojega stanu še npr. Patrick Burow, Jens Gnisa in Thorsten Schleif. Naslovi njihovih del (npr. Konec pravičnosti - Sodnik bije plat zvona, Pravosodje pred breznom – sodnik obtožuje in Sodba: Nepravično – Sodnik razkriva, zakaj je pravosodje zatajilo) so seveda oblikovani tako, da se knjige bolje prodajajo, a ni mogoče zanikati, da argumenti, ki jih navajajo, nimajo teže. 03.03.2021
mag. Martin Jančar Dileme predavatelja na daljavo Četrt stoletja in nekaj malega zraven, je preteklo od trenutka, ki mi bo ostal za vedno zarezan v spomin. Stal sem pred vrati velike predavalnice Pravne fakultete v Mariboru, za katerimi je bilo slišati žuborenje glasov študentov, na poti na moje prve „vaje“. Čeprav sem se nanje pripravljal dobrih štirinajst dni, mi je razen močnega utripa srca v glavi odmevalo še vprašanje, ali sem res prepričan, da bom kos tej nalogi. Izkušnje do takrat tega niso ravno potrjevale. Ko sem recimo prvič stal kot poveljujoči pred postrojem policistov, ki so čakali na moj ukaz, sem bil v precejšnji zadregi. Spominjal sem se, kako sem sam gledal na kakšnega (praviloma preveč napuhlega) poveljnika, ki ni užival zaupanja v moštvu. Podobno je seveda veljalo tudi za moje učitelje in profesorje – nekaterim si sledil s tisto skorajda slepo vero, pri drugih si pazil na vsako drobno napako in iz nje potrjeval prepričanje o ne-kvaliteti.  Biti na drugi strani teh izkušenj je ob vsem tem seveda posebej težko. 17.02.2021
mag. Martin Jančar Ob primeru Navalni Načelno sem zadržan, kar se tiče komentiranja konkretnih kazenskih postopkov v tujini (domačih razumljivo niti ne smem), a očitno je, da moderna družba precej gradi na njihovem pomenu in učinkih. Dejstvo je tudi, da sami sodni postopki veliko povedo o tem, kakšno je razumevanje državne oblasti in celo države same. Problem je v tem, ker se dandanes skuša vse stvari prikazati na ločnici črno – belo, prilagojeno za vsakokratno publiko, ki se jo zapira v lastne mišljenjske okvire. Znotraj teh je stežka ali nemogoče sprejemati drugačne poglede ali celo vzdrževati kritično razmišljanje. Matt Taibbi v svojem delu Hate Inc. opisuje pot, ki je privedla do takšnega položaja in zaradi katere se je pojavila, ne več razdeljenost, temveč dobesedno razklanost v ZDA. Tudi druge države niso izjema in zato podobno velja za ocenjevanje držav in njihovih voditeljev, ki se delijo po skrajno simplificirani ločnici na „dobre – slabe“ oz. „dobri - slabi“. 03.02.2021
mag. Martin Jančar Družabna omrežja in cenzura Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. 20.01.2021
mag. Martin Jančar Ob izidu knjige Temelji kazenskega procesnega prava Lansko leto, ki ga je resnično bolje pozabiti, sem zaključil s kar nekaj novimi naslovi v svoji knjižnici. Vsak ima svojega črva v glavi (ali kot pravijo nekateri „vsak bik ima svoj štrik“) in eden izmed mojih je afiniteta do temeljnih pravnih del. Bilo bi seveda krivično naštevati, katera so ključna. Res je tudi, da se zbirka knjig s tem predikatom, lepo povečuje. Lani sta tako novo izdajo doživeli Pavčnikova Teorija prava in Krajnčevo Rimsko pravo, prvič pa je izšlo delo Temelji kazenskega procesnega prava, avtorjev Katje Šugman Stubbs, Primoža Gorkiča in Zvonka Fišerja. Slednje je, kolikor vidim po kratkem branju, na dobri poti, da se pridruži druščini, ki jo omenjam. 06.01.2021
mag. Martin Jančar Pred odhodom iz 2020

Če rečem, da bo leto 2020 leto, ki ga bomo hoteli čim prej pozabiti, se mi bodo verjetno mnogi v tej misli pridružili. Če sem še na začetku leta v svojih pisanjih, ki so se morala dotikati razmer, s katerimi smo se, zaradi epidemije, soočali, tako v zasebnem, kot službenem življenju, bil previdno optimističen, se je ta naravnanost počasi spreminjala v negativno smer. Ta trend se žal nadaljuje.

23.12.2020
mag. Martin Jančar Zaupanje v poroto ali sodnika? Knjiga Chrisa Dawa QC (Queen's Counsel) z naslovom Sojenje Justici (Justice on Trial, Radical Solutions for a System at Breaking Point) mi je v roke priletela zaradi njegovega citata iz knjige Marka Godseyja, omenjene v prejšnji kolumni. Šlo je za njegovo trditev, da porote, nasprotno splošnemu prepričanju, pogosto preprečijo preveliko obsodilno vnemo na strani sodnikov. Načelno me ta tema preganja že nekaj časa, prvič, ker je zanimiva v smislu izvrševanja ideje ljudske suverenosti, in drugič, ker predstavlja določeno antitezo ideje, ki označuje kontinentalni sistem in stavi na mit idealnega sodnika. Slednji naj bi se ustrezno formiral skozi izobrazbo, poklicno in družbeno okolje, odrekanje na različnih nivojih, sistem nadzora in kontrole pa naj bi morebitne aberacije od tega ideala poskušal čimbolj odpravljati. Ta pozicija se mi je od nekdaj zdela vprašljiva. 09.12.2020
mag. Martin Jančar Administrativno zlo Verjetno ni napaka, če se človek, ki odloča o zadevah, ki posegajo neposredno v življenja posameznikov, sprašuje, kakšne napake lahko stori. Predvsem, kako se jim izogniti, in če to ni mogoče, kako odpraviti bodisi napake bodisi njihove posledice. Da se napake pojavljajo in niso samo stvar nepremišljenih političnih ali osebnih odločitev, je po mojem jasno. 25.11.2020
mag. Martin Jančar Imuniteta zdravnikov? Pobuda Slovenskega zdravniškega društva Vladi RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer, je v slovenskem prostoru naletela na precej odzivov. 11.11.2020
mag. Martin Jančar Ob noveli ZKP-O V kratkem se bo ponovno spremenil Zakon o kazenskem postopku (ZKP), saj pričakujemo novelo ZKP–O. O tem, da so spremembe osrednjega procesnega zakona že krepko preko polovice abecede v času odkar je sprejet, po moji oceni ni več potrebno zgubljati besed. So odraz osrednje pomanjkljivosti procesnega zakona, na katero je bilo opozorjeno že ob njegovem sprejemu, in sicer da gre za neke vrste vmesni zakon, dokler pač ne bomo opredelili novejšega, modernim časom prilagojenega postopka. O tem, da tega koraka nikoli nismo naredili, sem se že večkrat kritično in tudi javno izrekel. 28.10.2020
mag. Martin Jančar Ponovno o pravu in letalstvu Pred par dnevi sem nekako po dvanajstih letih ponovno sedel na prednji sedež jadralnega letala. Zadnji podobni dogodek je bil, ko sem še služboval v Celju in sem se dnevno vozil mimo letališča v Levcu v službo. Kot je to pri šolanju jadralnih pilotov običajno, so v juliju vsakodnevno leteli „na vitlo“. Nekega dne se nisem mogel upreti in sem namesto na levo v službo zavil na desno. Na letališču sem prijaznega učitelja letenja zaprosil za en „štart“ in za majhno nadomestilo napravil šolski krog z Blanikom – češkim jadralnim letalom, s katerim sem sam začel svojo jadralsko pot. Vse na poletu mi je bilo tako domače kot za koga kavč doma. Na koncu sem bil zadovoljen in Levec sem zapustil s prijetnim občutkom, da zadevo še obvladam in se lahko, ko bo to mogoče, spet vrnem pod nebo. 14.10.2020
mag. Martin Jančar Kako se je izvrševala smrtna kazen in misli ob tem Med dolžnosti slovenskega kazenskega sodnika sodi, kot svojevrstna pravna eksotika, tudi ukvarjanje zadevami, ki sodijo daleč v preteklost in so z današnje perspektive milo rečeno globoko v nasprotju z dojemanjem trenutnega časa. Razlog temu je nerazrešen odnos do zgodovine in in s tem povezanih vprašanj. Koliko je to specifično za naše okolje, je seveda posebno vprašanje, ker se s tem verjetno ukvarjajo še kje drugje, a vendar gre za specifično delovanje, ki se globoko razlikuje od običajnega dela. Slednje je namreč povezano s problemi pri iskanju rešitev v današnjem času in kontekstu, ta pa se je in se resnično hitro spreminja. 30.09.2020
mag. Martin Jančar Vojna in spoznanje dobrega Ena izmed boljših knjig, ki mi je prišla v roke v zadnjem času je avtobiografsko delo Daniela A. Sjursena Duhovi Bagdada: Vojaki, civilisti in mit o Valu (Ghost Riders of Baghdad: Soldiers, Civilians and the Myth of the Surge (*1)). Možakar je zanimiv, ker je, sicer vzoren diplomant vojaške akademije West Point, postal odločen kritik ameriškega vojaškega posredovanja po svetu. Avtor je sicer po činu major, veteran vojne v Iraku in Afganistanu, celo nekdanji predavatelj zgodovine na West Pointu in, da ne bo pomote, ob tem še relativno mlad možakar v tridesetih letih (rojen leta 1983). 16.09.2020
mag. Martin Jančar Odločanje in moralne dileme Pred kratkim mi je v roke prišel zanimiv zbornik iz serije Bioetika v znanosti in družbi, ki se ukvarja z nekaterimi pomembnimi vprašanji pandemije. Pod naslovom Pandemija korone – etične, družbene in teološke refleksije neke krize (Die Corona – Pandemie, Ethische, gesellschaftliche und theologische Reflexionen einer Krise) so izdajatelji Kröll, Platzer, Ruckenbauer in Schaupp v zborniku zajeli prispevke 23 avtorjev in več intervjujev z vodilnimi v bolnišnicah in domovih za starejše občane. 02.09.2020
mag. Martin Jančar Umor ... je napisal

Zgornji naslov v ženskem spolu verjetno poznamo vsi. Pisateljica Jessica Fletcher, ki jo je nepozabno zaigrala Angela Lansbury (gospa ima danes častitljivih 94 let) v majhnem mestu Cabot Cove v zvezni državi Maine in občasno na kakšnem obisku drugje, se stalno sooča s skrivnostnimi umori. Podobno kot pri Sherlocku Holmsu, pristojni policisti niso prav brihtne sorte in praviloma izberejo na prvi pogled krive in seveda najbolj očitne storilce. Mimogrede, pri vsaki kriminalki je zlato pravilo, da tisti, ki se vam na prvi pogled zdi storilec, gotovo ni pravi. V navedeni kriminalki se seveda na koncu vedno izkaže, da je storilec popolnoma druga oseba, gospa potrdi svojo pronicljivost in vsi uživamo v misteriju zgodbe.

19.08.2020
mag. Martin Jančar Pravo ali politika? Občasno se najde kdo, ki mi predlaga, da bi odšel v politiko. Ni jih prav dosti in ne prav prepogosto, a so trenutki v vročih poletnih večerih, ko je scena ravno prava in kakšen vrček piva preveč. Je pa res, da se frekvenca teh pozivov povečuje in sam jo razumem, kot znak razočaranja nad tem, čemur smo vsakodnevno priča. Verjetno me bo spet kdo obtožil, da stvari preveč zavijam v celofan, a kaj naj človek, ki še vedno poskuša vzdrževati kanček zadržanosti in dostojnosti, sploh drugega stori. 05.08.2020
mag. Martin Jančar Misli ob branju Kantorowitzevega Boja za pravno znanost

Ko sem zadnjič pripravljal recenzijo Kantorowitzevega dela Boj za pravno znanost, ki je izšlo v mali knjižici Pravnih obzorij, sem moral malo obnoviti svoje znanje in pobrskati po literaturi, ki se ukvarja s pravno filozofijo. Razen klasične Teorije prava Marijana Pavčnika in Arthurja Kaufmanna (ter kar nekaj drugih, ki so v moji knjižnici) je dober vir in nasploh zabavno branje knjiga The Short History of Western Legal Theory L. M. Kellya.

08.07.2020
mag. Martin Jančar Ob spremembah višine kazni za kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 Spremembe kazenske zakonodaje so presenetljivo hitre, ko se zasluti politična korist, ki se lahko iz tega doseže. Takrat se bliskovito spremenijo členi ali deli kazenskega zakonika, pa čeprav gre za pravni akt, ki zaradi svojega sistemskega značaja, prav takih sprememb ne bi smel doživljati. Predvidljivost in vnaprejšnja določenost kaznivih dejanj in kazni zanje sodita med temeljne postulate te pravne panoge, zato pač morajo biti spremembe premišljene in domišljene, sicer je lahko več škode kot koristi. 24.06.2020
mag. Martin Jančar Protesti in sorazmernost delovanja države Zavedam se, da tale moja pisanja pogosto izpadejo kot zgodbice v stilu „stric Pepi se spominja ...“ a to je pač posledica tega, da imaš s tekom časa vedno več točk iz preteklosti, na katere se opiraš pri presojanju problemov sedanjosti. Tudi protesti, ki potekajo, tako se vsaj zdi, vedno pogosteje po svetu, tako spodbudijo misli, da odtavajo v preteklost. Moja je v tudi v tem pogledu specifična, ker sem bil na nek način že na obeh straneh takšnih dogodkov. 10.06.2020
mag. Martin Jančar Konec epidemije in odsotnost spoznanja? Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. 27.05.2020
mag. Martin Jančar Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. 13.05.2020
mag. Martin Jančar Sodnik pod masko Dve kolumni nazaj sem pisal o tem, da se pripravljam na prvo obravnavo, natančneje povedano predobravnavni narok v novih okoliščinah varnostnih ukrepov zaradi pandemije. Temu je sledil še eden, ker pač imam trenutno srečo in se mi kaj več pripornih zadev ni nabralo oz. mi jih je uspelo rešiti pred tem. Izkušnja je zanimiva že zaradi tega, ker je pravzaprav v veliki meri otežena običajna človeška interakcija, ki nikoli ni samo verbalna, temveč tudi vizualna. 29.04.2020
mag. Martin Jančar Pandemija in sovražnik

Ne vem, zakaj, a pred kratkim sem se spet spomnil na intervju, ki ga je imel v osemdesetih letih za nemško televizijo takratni partijski funkcionar Stane Dolanc. Nemški novinar ga je takrat vprašal, kaj meni o prihodnosti Jugoslavije in Dolanc mu je odvrnil, da če bo kdo napadel Jugoslavijo, bodo narodi že stopili skupaj in se ubranili. Vprašanje, ki je sledilo, je bilo, če gledamo iz današnje perspektive prelomno: "In kaj, če vas nihče ne napade?" Novinar odgovora ni dobil in vprašanje je obviselo v zraku. Danes vemo, kaj je sledilo - Jugoslavije ni napadel nihče, prav zlahka smo za njeno uničenje poskrbeli sami.

15.04.2020
mag. Martin Jančar Pismo sodnika z domače fronte Ko sem prejšnji teden nastopil dežurstvo, se nisem mogel upreti misli na tisto angleško komedijo o starejših možakarjih v Veliki Britaniji v času druge svetovne vojne. Tako imenovana domača fronta (Home front) je bila oznaka za delo vseh tistih, ki so v času tega svetovnega spopada opravljali naloge, ki so služile normalnemu delovanju države v posebnih okoliščinah vojne. Zdravi, odrasli moški so se pač bojevali na fronti, ostali državljani pa poskušali skrbeti za to, da država ni čisto obstala. V zadnji podobni zadevi mi je bilo na določen način lažje, bil sem bistveno mlajši, dali so mi orožje, pokazali kam in v koga moraš streljati in to je bilo to. Tale zadeva je prav zaradi tega, ker nimaš orožja in ne veš, kam ga uperiti, na določen način težja, vsekakor pa zelo nenavadna. 01.04.2020
mag. Martin Jančar Koronavirus in pravo V tem času, tako nenavadnem zaradi epidemije in spremljajočih dogajanj, je še najbolj mogoče prepoznavati tako pomen prava kot tudi njegovo nenaravnost. In nenazadnje razumeti, zakaj je pravo tako trdno povezano s človeško družbo, da imamo rek, da kjer je družba, tam je tudi pravo (ubi societas, ibi ius). 18.03.2020
mag. Martin Jančar Ko strojepiska odide v drugo službo ... Pravzaprav ne vem, kako si ljudje predstavljajo organizacijo dela v sodstvu. Iz osebne izkušnje vem, da je nekomu, ki ni nikoli delal v sodnem sistemu, to praviloma neznano. Še tistim, ki so opravljali sodno pripravništvo, ostane marsikaj, kar je pomembno, izven dometa ali interesa. Dejstvo sicer je, da je večina stvari dokaj podrobno urejena s predpisi, (ne samo postopkovnimi, temveč tudi predpisi, ki sicer veljajo v državnih ustanovah, zraven je še Sodni red – čisto posebna vrsta pravnega akta), a praksa še vedno terja rešitve, ki so specifične bodisi za področje, ki ga posamezen del sodišča pokriva, bodisi za območje oziroma kraj, kjer sodišče deluje. Če nekaj dobro deluje, recimo v Mariboru, ne pomeni, da bo dobro delovalo v Ljubljani. 04.03.2020
mag. Martin Jančar Nekaj utrinkov o pomenu dokaznega prava Tile algoritmi so po svoje zelo zabavna reč. Tako me sedaj neka akademska spletna baza podatkov vsakodnevno zalaga s sugestijami o branju znanstvenih razprav, ki so bolj ali manj povezane z vprašanjem dokaznih standardov. Kriv sem sam, ker sem tam preveč brskal, ko sem se ukvarjal z načelom in dubio pro reo. Dokler me ne prime, da bi ponovno raziskoval kak drug institut, bo pač tako. Tako, kot bi moral počasi poiskati kaj drugega pri Aliekspressu, ker moja zbirka, resda zelo poceni kitajskih ur, že počasi moti mojo boljšo polovico. No, tudi zbirka razprav, ki čakajo, da se jim posvetim, nezadržno narašča in se zato včasih prav z nostalgijo spomnim strokovnih revij, ki so izhajale enkrat na četrtletje in si za kaj več moral resno in fizično brskati po policah v knjižnici. 19.02.2020
mag. Martin Jančar Zgodba o hišici, politiki in pravu Ko sem bil še majhen „pubec“, smo na majhni kmetiji, ki smo jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za majhen denar kupili, da bi nam služila kot vikend, podrli prastari hlev. Za hlevom je bila izkopana precej velika luknja, kamor se je stekala deževnica in se je uporabljala za napajanje živine, sam pa sem tam najraje s fračo streljal žabe (ne me obsojati, so bili pač drugačni časi). Kakorkoli že, na tem mestu se je oče odločil zgraditi manjšo hišico na sodoben način, za razliko od stare hiše, ki je bila še cimprana in iz lesa. Potem, ko smo na načine, ki so bili v tistih časih potrebni za nabavo, zbrali opeko, cement in podobne reči, ki jih za to potrebuješ, je oče uspel na podoben način zbrati tudi ljudi, ki bodo to izgradili. 05.02.2020
mag. Martin Jančar Kako bi nas videl James Bond? Tokrat moje razmišljanje nima kaj dosti opraviti ne s pravom in ne poklicem, ki ga opravljam. Gre za vprašanje, ki se mi pogosto postavlja, ko spremljam mednarodno dogajanje in sicer, koliko smo kot pripadniki določenega naroda, resnično enakopravno upoštevani v širših okvirjih dogajanj v svetu. 22.01.2020
mag. Martin Jančar V novo desetletje Pravzaprav bi se moralo v vsako novo leto, še zlasti pa v novo desetletje (prosim, ne začeti s tem, kdaj se matematično začne), stopiti s pozitivno mislijo. Štetje časa, ki tako neusmiljeno polzi skozi naše roke, medtem ko se ukvarjamo z vsakdanjimi problemi, ki jim pripisujemo tako veliko težo, bi moralo s seboj nositi tudi občutek zadovoljstva z vsem, kar nam je uspelo uresničiti in kar nam pomeni neko vrednoto. Da si, ko se ozreš nazaj, lahko mirno rečeš: lepo je bilo in tako bo tudi v prihodnje. 08.01.2020
mag. Martin Jančar Izločitev sodnika in sprehod skozi zgodovino

Knjiga Jamesa Whitmana, na katero se zadnje čase sklicujem, je po mojem resnično pomembna v smislu razkrivanja izvora posameznih še zdaj veljavnih institutov. Uvid v njihovo genezo je pomemben zato, da razumemo tudi morebitne probleme, ki v zvezi s tem nastajajo. In ti se nedvomno pojavljajo, saj je tematika nepristranskosti sojenja v zadnjem času še posebej pereča.

18.12.2019
mag. Martin Jančar Bolje po krivem obsoditi ali po krivem oprostiti?

Domneva nedolžnosti ima poleg pozitivnopravnih podlag in izpeljav, kot sem napisal že zadnjič (kolumna V dvomu), v svojem jedru bistveno etično utemeljitev. Pri razmisleku ni treba pretirano globoko prodreti v to jedro, da ne bi v tem prepoznali starega načela, znanega kot zlato pravilo: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« To pravilo se pojavlja na tak ali drugačen način skozi zgodovino in ga pozna večina verskih naukov, izraženo pa je nenazadnje tudi v najbolj znani sekularni izpeljavi – Kantovem kategoričnem imperativu.

04.12.2019
mag. Martin Jančar V dvomu

Verjetno nisem edini, ki se mu je med študiranjem kazenskega prava kot ena izmed osrednjih posebnosti te pravne panoge v spomin vtisnil in dubio pro reo – v dvomu za obdolženega. Če na kratko povzamem smisel tega izreka: sodišče v primeru premalo zanesljivo dokazanih dejstev, ki naj bi obtoženca obremenjevala, ta šteje za neobstoječa oziroma jih razlaga v korist obtožencu.

20.11.2019
mag. Martin Jančar Utrinki s posveta o kulturi pravičnosti v letalstvu Ne vem, čemu bi lahko pripisal, da se mi v življenje vedno znova prikradejo poti k moji prvi ljubezni – letalstvu. Morda je to nekaj v slogu misli Richarda Bacha, da želja nekako v ozadju generira realnost posameznika, ali pa zgolj banalno dejstvo, da prej ali slej ponovno srečaš in ostajaš v stiku z ljudmi, s katerimi si nekdaj, kot se temu napol romantično reče, »delil nebo«. Tako me je pred kratkim spet prineslo v te kroge, ko sem sodeloval na srečanju z naslovom Kultura pravičnosti v letalstvu. Gre za zanimiv projekt, ki na evropski ravni povezuje tiste, ki se z letenjem ukvarjajo neposredno – torej piloti, in tiste, ki, recimo temu, usmerjajo letalski promet – predvsem letalski kontrolorji. K tej skupini spadajo tudi tisti, ki na tem področju opravljajo funkcijo pregona: ustrezni letalski nadzorni organi (Agencija za civilno letalstvo) in kot končno telo, ki se vključi, ko je nekaj na tem področju šlo po zlu – tožilci in sodstvo. 06.11.2019
mag. Martin Jančar Replika na odziv sodnika Zvjezdana Radonjića Ob pisanju te kolumne se mi pred očmi neprestano pojavlja prizor iz filma, ki sem ga kot najstnik oboževal – Blue thunder (Modri grom), ko poveljnik Braddock neukročenemu pilotu policijskega helikopterja Franku Murphyju zabrusi: »Če hodiš po jajcih, ne skači« (»If you are walking on eggs, don't jump.«). Kadarkoli podajam svoje videnje sodniške funkcije, je hoja po jajcih pravzaprav nujno prisotna – na eni strani je nemogoče in nedopustno, da kot sodnik ne bi izražal kritičnega mnenja o razmerah in okoliščinah opravljanja sodniškega poklica, na drugi strani pa je treba vzeti v ozir varovanje ugleda sodstva. 23.10.2019
mag. Martin Jančar Zaupanje v sodnike (misli ob branju Pitamičeve razprave) Pred kratkim je izšla že četrta knjižica Pravnih obzorij v malem formatu, ki vsebuje razpravo Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Gre za inavguralno predavanje, ki ga je Pitamic imel 15. aprila 1920 in s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Verjetno ni treba poudariti, da ta datum tudi kaže, da ne gre za literaturo, ki bi zaradi vsebovanja pojma revolucija pri kakšnem bralcu vzbujala pomisleke ali celo burne reakcije. 09.10.2019
mag. Martin Jančar Oblast in strah Čeprav bo to odkrito priznalo le malo ljudi, je življenje v sodobni družbi skorajda organsko povezano z določenim občutkom tesnobe. Njen značaj je namreč tak, da nas s spravljanjem v okvire svojih zahtev nujno sooči z negotovostjo prihodnjega dogajanja. Negotovost izvira iz dejstva, da na prihodnost pogosto ne moremo vplivati, vsaj ne na način, ki bi izhajal iz naše lastne aktivnosti. Po domače povedano, nimamo gotovosti, da bomo dogajanje v prihodnosti lahko obvladali s tem, kar znamo ali zmoremo. 25.09.2019
mag. Martin Jančar Sumljivost instituta priznanja krivde Predobravnavni narok in možnost, da obdolženi prizna krivdo za očitano kaznivo dejanje, ki sta bila v kazenskem postopku uvedena z novelo ZKP-K in se začela na sodiščih izvajati leta 2012, sta kmalu po uvedbi – bolje rečeno, še preden sta se začela dodobra izvajati – že imela številne kritike. Razlogov je gotovo več, a v ozadju vseh se po moji oceni skriva odpor do tega, da bi se kazenske zadeve lahko urejale zunaj strogega formalizma sodnega postopka. 11.09.2019
mag. Martin Jančar Mučiti ali ne, to je zdaj vprašanje ...

Včasih, ko sem predaval o slovenski ustavni ureditvi človekovih pravic, sem pogosto uporabljal primer, ki pravzaprav ni zrasel na mojem zelniku, temveč sem ga pobral od dr. Mira Cerarja. Prepoved mučenja, ki jo opredeljuje Ustava RS v 18. členu, je namreč takšna, da je, za razliko od nekaterih drugih določb tega poglavja Ustave, ni mogoče niti začasno razveljaviti. Spada torej med absolutne, kar je seveda bralcem tega portala znano. Sam primer gre nekako takole: ste policist na letališču Brnik in ujamete terorista, ki pove, da je na letalu nastavil bombo, ki bo eksplodirala in pobila vse potnike. Ali smete uporabiti mučenje oziroma ali ga lahko pravno upravičite, da bi prisilili zajetega, da pove, kako bombo demontirati in jo napraviti neškodljivo? Debata, ki se ob tem navadno razvije, zajema bistvena vprašanja, ne samo ustavne in splošne pravne ureditve, temveč tudi vprašanja morale in drugih elementov človekovega bistva.

28.08.2019
mag. Martin Jančar Primer Jeffreyja Epsteina Baje je Woody Allen nekoč rekel: »Sicer ne vem, kakšno je vprašanje, a odgovor je gotovo seks.« In pri marsičem, kar je v ospredju moderne družbe, gre za vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s to primarno platjo naše narave. Nenazadnje, gre za fizično emanacijo nečesa, kar je primarno povezano s temeljnimi potrebami in zanimanji vsake živalske in s tem tudi človeške vrste. In čeprav mi bo kdo pripisal pretirano freudovsko naravnanost, je nekje v ozadju marsikatere, ne samo kazenskopravno pomembne deviacije, temveč tudi pravno neregulirane družbene prakse, vprašanje prav tega vidika naše narave. 14.08.2019
mag. Martin Jančar Tehnična sredstva nadzora in odločitve Ustavnega sodišča Odločitev Ustavnega sodišča U-I-144/19-16 z dne 4. 7. 2019, da do nadaljnjega zadrži izvrševanje 150.a člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki daje zakonsko podlago za uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, je zelo neposredna in jedrnata: »Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov. Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje od ostalih predhodno navedenih ukrepov.« (11. točka navedenega sklepa) 31.07.2019
mag. Martin Jančar Prepričljivost in posledice Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve. 17.07.2019
mag. Martin Jančar Neusmiljeni sodnik Stephan Zantke in njegova knjiga Algoritmi, ki ponudijo v spletnih trgovinah v branje literaturo, za katero nekako presodijo, da ti bo ustrezala, so prav zanimivi. Tako sem pred kakim mesecem iskal Alexyjevo Theorie der Grundrechte (Teorija temeljnih pravic), ko mi je Bezosova pošast ponudila knjigo, na naslovnici katere je bila slika sodnika. Po celotni višini naslovnice se razteza slika možakarja v sodniški togi – avtor osebno, sodnik sodišča v Zwickauu, mestu v deželi Saški. Če bi že to koga v naši deželi privedlo do potrebe, da sproži ustrezne postopke pred ustreznimi komisijami, je bil naslov še bolj zanimiv: »Wenn Deutschland so scheiße ist, warum sind Sie dann hier? – Ein Strafrichter urteilt« (oziroma v prostem prevodu: »Če je Nemčija tak drek, kaj počnete potem tukaj? – Sodbe kazenskega sodnika«; https://www.m-vg.de/riva/shop/article/15133-wenn-deutschland-so-scheisse-ist-warum-sind-sie-dann-hier/). 03.07.2019
mag. Martin Jančar Nekaterih stvari ni mogoče opravičevati …

Poklici, ki so povezani s določenimi pritiski, so že po naravi bolj izpostavljeni konfliktom in reakcijam tistih, na katere je pritisk usmerjen – spomnite se samo risalnih žebljičkov na sedežih učiteljev in učiteljic ter podobnih bolj ali manj duhovitih stvari. Temu se seveda posameznik izogne, če si izbere poklic, ki takšnih situacij zaradi narave dela ne pozna. Nekateri poklici omogočajo, da se skorajda v celoti izključiš iz medčloveške interakcije. Če nočeš težav, se je še najbolje ukvarjati s takšnim delom. Z ljudmi so pač vedno križi in težave.

19.06.2019
mag. Martin Jančar Pisanje in napor

Včasih mi kdo, predvsem zaradi te kolumne, malce zbadljivo navrže: »Ti, ki rad pišeš, boš to že zlahka naredil ...« in podobno. In čeprav gre največkrat za kolege, ki so pisanja, zlasti pravnih besedil, precej vajeni, ni mogoče preslišati podtona – da sami najbolj ne uživajo v tem. To ni nikakršna velika skrivnost – tako kot v drugih poklicih delo ne pomeni nujno zasebnega zadovoljstva, je tudi pri poklicih, ki so vezani na ustvarjanje pisnih besedil, pisanje praviloma povezano z naporom in ne užitkom. 

05.06.2019
mag. Martin Jančar Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. 24.05.2019
mag. Martin Jančar O grbavcu, človeku brez noge in kljusetih Tale sprememba, ZKP-N, me v delu, ki zadeva uvedbo vsebinske pritožbe oškodovancev zoper sodbe, glede na posledice spominja na tisti stari vic o hudiču na pokopališču. Za tiste, ki ga ne poznajo, zgodba gre takole: Grbavec mora zvečer domov iz gostilne čez pokopališče. Ura je pozna, odbila je polnoč, sam je tudi malce majav in se tako med nagrobniki počasi prebija proti domu. Naenkrat v soju mesečine opazi na večjem nagrobniku strašljivo postavo z žarečimi očmi, netopirskimi krili in špico na koncu repa – sam Nečisti se mu je prikazal. Gromko ga vpraša: »Kaj imaš na hrbtu?« Grbavec mu preplašeno odgovori, da, pač, grbo. »Daj sem!« (mu z izrazito mariborskim naglasom, ker se stvar odvija na Pobrežju) reče hudič in šviis, grba čudežno izgine, pokončni grbavec pa jo pobriše s pokopališča, kolikor ga noge neso. Pa pripoveduje naslednji dan ves zravnan ob šanku (tisti čas, ker je spil le dva kozarca) to zgodbo. Pivski bratec, ki mu je na Galipoliju (ja, tako je star vic) odneslo nogo, zvito pomisli, če bi mogoče hudir še njemu hibo odpravil. In jo ubere,  malce alkoholno  podprt, opolnoči na britof. In glej ga vraga, spet čepi zlodej na nagrobniku. Tudi njega vpraša, a malce drugače: »Kje imaš grbo?« Presenečeno odvrne naš junak: »Jah, nimam je!« pa mu zlodej reče: »Tu maš zdaj!« in šviis, na hrbtu ubožca zraste grba. 08.05.2019
mag. Martin Jančar Pravo in umiranje

Začeti bi moral pravzaprav z opozorilom, da besedilo v nadaljevanju ni namenjeno utemeljevanju stališča za ali proti evtanaziji, bolj presenečenju nad tem, koliko spoznanj se nam lahko razkrije pri odkrivanju tistega dela naše življenjske poti, ki predstavlja njen konec – smrti. Nanje sem naletel pravzaprav naključno, ob prebiranju zbornika Človek in končnost: Institucionalizacija konca življenja med znanostjo in življenjskim svetom. Gre namreč za vprašanje t. i. delirantnih pojavov v procesu umiranja, kot se glasi tudi naslov avtorice razprave Angelike Feichtner (1).

17.04.2019
mag. Martin Jančar Z druge strani prepovedanih drog Od vseh zadev, ki sem jih v teh letih obravnaval, so poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (ali 234.a v KZ) ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu (196. v KZ) – vsaj takšen imam občutek – tista kazniva dejanja, ki so najpogosteje »na sporedu«. O prvih sem presejal že precej prahu v tiskalniku (novodobna različica prelitega črnila), o drugih pa pravzaprav nisem imel prav dosti dilem. 03.04.2019
mag. Martin Jančar Bralne vaje in spremembe ZKP Saj vem, da v teoretičnem smislu razglabljanje o tako banalnih stvareh, kot so operativni problemi sodnega postopka, ni posebej privlačno. A je pač tako, da tistim, ki se odločijo za pot v pravosodje in sodne postopke, prav te, čisto praktične težave povzročajo največ težav. Zdaj ko se ponovno spravljajo skozi zakonodajni postopek spremembe Zakona o kazenskem postopku, se poskuša reševati prav takšno, relativno banalno stvar. Gre za poskus, da se operacionalizira tisti del kazenskega postopka, ki je v javni razpravi dobil naziv »bralne vaje« – izvajanje listinskih dokazov v kazenskem postopku. 20.03.2019
mag. Martin Jančar Institut sobotnega leta tudi za sodnike V nekih drugih časih, ko se še ni vsem mešalo od kompleksa boga in prepričanja, da trdna odločenost in volja omogočata pravzaprav vse, telo pa bo to voljo, ob ustrezni telovadbi in prehrani, tudi fizično podprlo, je Federal Judicial Center, zvezna agencija ZDA, ki se ukvarja z izobraževanjem in raziskavami v sodni veji oblasti, naročil študijo. Namen te raziskave, ki jo lahko dandanes vsakdo sname s spleta, je bil razmislek o tem, ali bi lahko zmanjšali pojavnost izgorelosti (angl. burnout) ter povečali produktivnost in kreativnost sodnikov z uporabo rešitev, znanih pod imenom sobotnih priložnosti (sabbatical opportunities). Na kratko rečeno, gre za zadevo, ki je tudi v naši kulturi poznana kot »sobotno leto«. 06.03.2019
mag. Martin Jančar Machiavelli za sodnike Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga, ki ima tako pregrešen naslov, da v današnji družbi povzroča skorajda podobno nelagodje kot kakšna knjiga, na platnicah katere je preveč rdeče barve. Naslov knjige avtorjev Ronalda K. L. Collinsa in Davida M. Skoverja je Sodnik – 26 makiavelističnih lekcij (The Judge – 26 Machiavellian Lessons) in je odeta v srhljivo črne platnice. Vsebina zlovešči napovedi, ki jo odseva zunanjost, hrabro sledi – avtorja drzno povesta, da je njun cilj pomagati sodnikom, da postanejo tudi učinkoviti politični igralci v sodobni družbi. Ne samo to, avtorja želita sodnike naučiti, kako lahko z nasveti, ki jih je za vladarje razvil zloglasni Niccolo Machiavelli, na subtilen in pameten način dosežejo svoje politične cilje. 20.02.2019
mag. Martin Jančar Iskrice ob nekem opravljenem državnem pravniškem izpitu

Pred nekaj tedni je eden od »mojih« pripravnikov, Rok Pograjc, uspešno opravil državni pravniški izpit. Za tiste, ki tega niso »dali skozi« in prebirajo tole kolumno, mogoče podatek, da gre za zadevo, ki za vsakega pravnika pomeni pomembno prelomnico. Na eni strani gre za nujo, ker šele uspešno opravljen izpit omogoča resnično samostojno delo pravnika – bodisi odvetnika ali drugega poklica v pravosodju –, na drugi strani pa je pomemben, celo hudo naporen preizkus naučenega, tako na fakulteti kot tudi v praksi.

06.02.2019
mag. Martin Jančar »Kak zakalyalas stal« ali Kako se je kalil ZKP-1 Ne morem se upreti, da ne bi uporabil tega naslova. Za tiste, ki ga ne poznajo – gre za eno najbolj znanih del sovjetske literature pisatelja Nikolaja Ostrovskega. Oče je to knjigo pogosto sarkastično navajal, ko mi kakšna stvar pri delu ni šla ravno od rok, in s tem namigoval na trpljenje in trud glavnega protagonista pri premagovanju osebnih tegob in ustvarjanju sovjetske družbe. Tako je pokukal v sobo, vprašal, ali nastaja Kako se je kalilo jeklo – seveda v ruščini –, in se odpravil dalje po opravkih. Sam pa sem s škripajočimi zobmi dalje kracal po zvezku – oče je bil inženir strojništva in je sovražil dejstvo, da sem imel grdo pisavo. Ker je bil prepričan, da vaja dela mojstra, mi je zato naložil, da sem prepisoval cele pasuse knjig – razlog, zakaj pisanja, zlasti »na roko«, še danes nimam prav rad. Kvaliteta pisave spravlja mojo strojepisko še vedno v obup, očitno je šlo za enako propadel projekt kot zgoraj omenjena družbena ureditev. 23.01.2019
mag. Martin Jančar Misli ob aferi glede Spieglovega novinarja Relotiusa Prvič sem se neposredno srečal z učinkom propagande med osamosvojitveno vojno. Na Šentilju sem kot pripadnik vojaške enote milice skupaj z drugimi zvečer sedel pred televizijskim ekranom in gledal prenos iz (mislim, da) Cankarjevega doma. Situacija za nas ni bila zavidljiva, proti Šentilju je prodirala tankovska kolona, na hribu Bold so bili razporejeni »niški« specialci in na drugi strani redna vojska iz karavle Šentilj. Mejni prehod je v kotanji in v taktičnem smislu smo bili v slabem položaju. Zato smo si toliko bolj želeli, da bi dobili kakšne bolj vesele informacije o tem, kako dalje. Dogovorjeno je bilo premirje, ki nas je navdajalo z upanjem, da se bo zadeva iztekla brez streljanja. 09.01.2019
mag. Martin Jančar Misli ob Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb

Avgusta letos je Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejela Smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi. Nastale so na podlagi pobude nevladne organizacije prej navedeni komisiji zaradi ravnanja sodnice pri razglasitvi sodbe v kazenskem postopku, v katerem se je obdolžencema očitalo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

12.12.2018
mag. Martin Jančar Novembrske misli Življenje je tako naneslo, da sem po dolgem času bral razprave in literaturo, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji prava. Če močno poenostavim, se v filozofiji in teoriji prava razprava pogosto vrti okoli tega, kaj sploh spada v pravo in njegovo preučevanje, še bolj pa, ali obstaja neka nujna vsebina ali kriteriji, ki determinirajo ali vsaj verificirajo pravilnost tistih oblastnih odločitev, ki jim dajemo osrednji pravni pomen. Še bolj preprosto, ali je (zlasti, ne pa tudi edino) zakonodajalec tisti, ki pri svoji dejavnosti pravzaprav ni omejen z ničimer drugim kot zgolj z omejitvami, ki mu jih postavljajo drugi zakoni ali ustava. Vrednostno je takšno razumevanje prava nujno izvotljeno, kar posledično omogoča zakonodajo, ki je lahko celo »samovoljna, grozovita in zločinska«, če parafraziram Radbrucha, ki takšno pojmovanje na kratko povzame v Petih minutah filozofije prava. 28.11.2018
mag. Martin Jančar O Justiciji in Kloacini Ne presenetijo me več pogosto posamezniki, ki nam na predavanjih in usposabljanjih podajajo večinoma suhoparno, a za naše delo nujno potrebno snov. Zato me je toliko bolj navdušilo predavanje pravosodnega svetnika Vrhovnega sodišča Luke Vaukna na zadnji sodniški šoli. Naslov njegovega predavanja, Praktična konkordanca in (ne)dovoljenost dokazov, je na nezavedni ravni vodil v dodatno dozo kofeina, katerega učinek pa je že po prvih besedah zamenjala čisto endogena reakcija, ki jo lahko povzroči dober in iskreno pripravljen govorec. 14.11.2018
mag. Martin Jančar Ob umoru Džamala Kašogija Domnevni  umor  savdskega novinarja Džamala Kašogija je, če vsaj delno držijo navedbe turških oblasti, izredno brutalno dejanje. Če na kratko povzamem, Kašogi je drugega oktobra odšel na konzulat Savdske Arabije, da bi si uredil potrebno dokumentacijo za poroko s svojim turškim dekletom. Po navedbah turških oblasti naj bi bilo v tem času v prostorih konzulata petnajst oseb, ki so prav za ta namen z zasebnim letalom priletele iz Savdske Arabije in nato v prostorih konzulata Kašogija ubile, njegovo truplo razkosale in ga nato odpeljale iz prostorov konzulata. 17.10.2018
mag. Martin Jančar Misli ob odločitvi Ustavnega sodišča Up 995/15 in nekaterih drugih kritikah kazenskega postopka Pravijo, da je ena tipičnih lastnosti človeka, da poskuša najti v nekem dogajanju določene znane oporne točke ali vzorce, ki mu olajšajo spopadanje z vsakokratnimi izzivi. Na nove izzive se pač poskuša najprej odzvati na ustaljene in že preizkušene načine ter se tako izogniti napakam. Toda kot je mogoče prebrati v pogosto deljenem »memu«* na družbenih omrežjih, ki naj bi citiral Einsteinovo misel – ponavljanje enega in istega načina reševanja težav, ki ne prinese pravih rezultatov, je tudi znamenje neumnosti. Novi izzivi namreč pogosto zahtevajo ne samo ponavljanje starega vzorca, temveč tudi kak korak v novo smer. 03.10.2018
mag. Martin Jančar Tudi odrasle ubijajo, mar ne? Vprašanje iz naslova seveda izhaja iz filma Tudi konje ubijajo, mar ne?, filma, katerega sporočila takrat, ko sem ga gledal kot mladenič, nisem najbolje razumel in katerega sporočilo je presenetljivo aktualno prav danes. Prikazuje namreč vso absurdnost in bedo boja za preživetje v gospodarski krizi. Ta beda je še posebej bizarna, ker zlorablja nekaj, kar bi naj bilo dejansko uživanje – ples. Postavlja dilemo, ali je takšno pehanje sploh vredno življenja. Ne nazadnje tudi zato, ker prikazuje nebogljenost navadnega človeka v primežu širših zgodovinskih dogodkov – v tem primeru velike gospodarske krize v ZDA leta 1932. 19.09.2018
mag. Martin Jančar O strahu in upravljanju države Verjetno je glede mojih današnjih razmišljanj najprej potrebno odločno opozorilo ali, kot bi rekla današnja mladina, »disclaimer«, da sam trenutno nimam političnih preferenc v nobeni smeri. Tudi na zadnjih volitvah sem svoj glas neki politični stranki oddal iz razlogov, ki bi jih v kakšni anketi označili s kategorijo »drugi razlogi«, in ne, ker bi verjel v njen program ali ga zagovarjal. 05.09.2018
mag. Martin Jančar V sodni dvorani Ena izmed pozitivnih strani dela sodnika na ljubljanskem okrožnem sodišču je, če se seveda navdušuješ nad takimi rečmi, delo v zgradbi sodne palače na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. Glede tega vidika dela, še zlasti, ko sediš v velikih razpravnih dvoranah, verjetno ni mogoče najti sodnika, ki bi ostal popolnoma ravnodušen. 22.08.2018
mag. Martin Jančar O čem razmišljajo superbogati? Med večernim sprehodom po rivi razmišljam, kako je počitnikovanje v kakšnem bolj poznanem kraju na jadranski obali, zlasti zaradi dediščine naše rajnke države, pogosto zanimiva izkušnja, ker na razmeroma majhnem območju naletiš na ogromen razpon med načini preživljanja dopusta. 08.08.2018
mag. Martin Jančar Ob odločbi Ustavnega sodišča o ZOPNI Všeč mi je občutek, tako značilen za prve dneve sodnih počitnic, ko ta veličastna zgradba na Tavčarjevi postane tiha in brez vibracij, ki jih je zaznati, kadar je delovanje sodišča v polnem teku. Sodna palača postane podobna sakralnim objektom, v katerih ni slišati glasnega govorjenja in kjer je končno mogoča kontemplacija tudi o vprašanjih, ki niso samo, recimo temu, obrtne narave, temveč postavljena o temah, značilnih za ta zapleteni pojav, ki mu služimo in katerega akterji smo pravniki. 25.07.2018
mag. Martin Jančar Utrinki pred dopustom Na levi strani moje domače delovne mize se je nabral za dobrega pol metra visok kup knjig, ki bi jih želel podrobneje prebrati. Od tega je zgolj eno mogoče pogojno označiti kot beletristiko, preostale so bodisi neposredno ali pa vsaj posredno, kot pravnoteoretična ali pravnofilozofska dela, povezana s poklicem, ki ga opravljam. 27.06.2018
mag. Martin Jančar Misli ob branju biografije Gustava Radbrucha Praktično delo v pravu je največkrat neobremenjeno z vprašanjem, kakšni so ljudje, ki so oblikovali  ta naš miselni »prostor«, v katerem delujemo. Kdo in kakšni so recimo poslanci, ki so s svojimi mislimi in idejami pomagali pri nastajanju nekega zakona, ni vprašanje, ki bi kdaj prišlo v interesni fokus pravnika. 13.06.2018
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah Volitve v državni zbor – če se ponovijo na svoja običajna štiri leta – so zanimive tudi zato, ker kažejo, kako se spreminjajo fokus in potrebe prebivalstva države. Analize, ki jih opravijo politične stranke, njihovi strategi in specialisti, ki obvladajo trženje na tem specifičnem področju, pokažejo na tiste občutljive točke, ki se jih lahko nato ustrezno poudari in izkoristi. 30.05.2018
mag. Martin Jančar O perspektivah Bil je predvečer silvestrovega leta 1982. Moje pripravništvo na Postaji milice Tezno se je zaključevalo in tega dne sem bil po razporedu v patrulji z mentorjem Avgustom »Gustlom« Črepinkom, okoli dva metra visokim vodjo varnostnega okoliša. Bilo je že pozno zvečer, ko sva morala na Hočko Pohorje, ker so krajani prijavili vlome v več vikendov. Stoenka je komaj zmogla strmo pot po zasneženi cesti in blizu Veronike, lokala, dobro znanega Mariborčanom, sva zavila na slabo spluženo cesto, ki jo je obdajal zamet, kakšne pol metra sveže zapadlega snega. 16.05.2018
mag. Martin Jančar O goljufih in oderuhih Američani dobro poznajo rek P. T. Barnuma, ki ga lahko prevedem samo približno, češ, vsako minuto se rodi nov naivnež (there is a sucker born every minute). In brez takšnih ljudi bi verjetno tudi moj posel bil bistveno manj potreben. In drznem si reči, da tudi družbeno ekonomska ureditev, v kateri živimo in ki prosto po Fukuyami predstavlja konec našega civilizacijskega razvoja, občutno prispeva k temu. 18.04.2018
mag. Martin Jančar O truplih Že na začetku naj opozorim, da ta prispevek ni za vse, predvsem zaradi tega, ker posega v nekatere tabuje, ki na tak ali drugačen način ljudem omogočajo soočanje z lastno minljivostjo. Zamisel zanj se mi je porodila, ko sem v časopisu prebral članek, ki je odražal pretresenost, ki jo je avtor občutil ob doživljanju sodnega postopka, v katerem je osrednji del predstavljalo ugotavljanje okoliščin smrti oškodovanca. 21.03.2018
mag. Martin Jančar O „Russiagate“ in „Mullerjevi“ obtožnici Na drugi strani luže vse od novembra 2016 eno od osrednjih tem predstavlja tako imenovano „rusko vmešavanje“ v volilno dogajanje ob izbiri predsednika ZDA. Očitki znotraj tega se gibljejo od zatrjevanj, da je Trump t.i „mandžurski kandidat“ do tega, da so Rusi s svojimi vpadi v družabna omrežja ustvarili spore in nasprotja med različnimi ameriškimi družbenimi skupinami. Zadeva, ki se včasih poimenuje tudi „Russiagate“ ne preneha tudi po več kot letu trajajoči, drugače se to ne da opisati, histeriji. Sploh za privržence demokratske stranke se zdi, da se ne morejo izviti iz zapletenosti v to temo. 07.03.2018
mag. Martin Jančar O skupinskem in timskem delu (misli ob odhodu sodelavke) Z določenimi zadevami pri svojem delu se miselno pogosto ne ukvarjaš prav veliko, ker predstavljajo neko danost, ki načelno ne povzroča večjih težav. Stvari so pač takšne, si rečeš, jih integriraš v miselno shemo svojega delovnega okolja in deluješ v njej. O izvoru in morebitnih nadgradnjah se tako ne sprašuješ oziroma do tega pride le, če se nekaj v tem okolju spremeni. 07.02.2018
mag. Martin Jančar O »globoki državi« O pojmu »globoke države« se v Sloveniji po mojem ni prav veliko govorilo, vsaj ne tako, da bi sam postal pozoren na to. Če se ne motim, je na ta fenomen, kot že toliko drugih poprej, opozoril dr. Boštjan M. Zupančič. Obstoj ali neobstoj slovenske »globoke države« in njene posledice so tako dobile svoje mesto tudi v kontekstu razprave o delovanju naše države. 24.01.2018
mag. Martin Jančar Misli ob brskanju po nemški ureditvi kazenskega prava Pravzaprav je presenetljivo, kolikokrat se zgodi, da moraš pri vsej sodni praksi, ki je nastala v  desetletjih na območju naše države, pogledati tudi, na kakšen način rešujejo zadeve druge države. Včasih zaradi čisto resne potrebe, da razrešiš dileme pri reševanju konkretnega primera, včasih pa tudi zaradi tega, da lahko po dobri stari slovenski navadi malce potarnaš, kako imajo to lepo urejeno drugje. 10.01.2018
mag. Martin Jančar Na koncu leta 2017 Leto 2017 je bilo v marsičem zanimivo leto. Zaključilo se je prvo desetletje odkar opravljam delo okrožnega sodnika in deset let je preteklo, odkar skoraj vsak drug teden napišem IUS kolumno. To leto sem trčil ob meje zmogljivosti in to leto, ne navsezadnje, so plenice končno zapustile moje gospodinjstvo. To leto so me tudi prvič (in to ne samo enkrat) zamenjali za dedka mojega sina, kar pomeni, da sledi desetletij tudi na zunaj postajajo vse vidnejše. 27.12.2017
mag. Martin Jančar Odločitev Ustavnega sodišča Up-124/16 – ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Jakliča ob rob S tem prispevkom se ne želim pridružiti trenutno aktualni debati, ali in v čem je komuniciranje ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča primerno ali neprimerno. Javna razprava o tem se mi namreč zdi popolnoma nepotrebna, saj je to predvsem stvar Ustavnega sodišča samega. Kot kazenski sodnik pa ne morem mimo tega, da je ustavni sodnik ddr. Jaklič s svojimi ločenimi mnenji vsaj dvakrat zaigral na meni ljube strune, če se lahko tako izrazim. Prvič z ločenim mnenjem glede hitrosti poslovanja Ustavnega sodišča v pripornih zadevah in drugič v zadevi Up-124/16 z dne 27.10.2017. Tej temi se bomo posvetili v tej kolumni. 13.12.2017
mag. Martin Jančar Hollywoodski spolni škandali in kaj se lahko iz tega naučimo Kot marsikdo ve, Hollywood oziroma celotni zabavljaški svet Združenih držav Amerike pretresajo škandali, povezani s spolnostjo. Pravzaprav se je začelo že pred nekaj leti z razkritjem, da naj bi Bill Cosby – vsem dobro znani prijazni oče in zdravnik dr. Huxtable iz nadaljevanke The Cosby Show – v času največje slave omamljal mlade igralke in jih zlorabljal. 29.11.2017
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča o pritožbi oškodovancev zoper sodbo Pri sprejemanju novele ZKP-N se dogajajo vse mogoče reči in očitno sledi nov krog, ki bo prinesel nekaj kompromisov. Medtem ko nekateri triumfalno pišejo, da stroka ni dopustila pometanja z uveljavljenim in očitno idealnim konceptom našega kazenskega postopka, drugi pa celo razmišljajo o formalnem pregonu tistih iz sodniških vrst, ki so si drznili kritizirati in izražati domneve o morda bolj profanih, pekuniarnih motivih za zavrnitev predlaganih sprememb, je v sodstvu nekaj skrbi povzročila tudi odločitev Ustavnega sodišča Up-320/14-32, U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, ki bo gotovo vplivala na potek kazenskega postopka, še bolj pa na delo kazenskega sodnika. 15.11.2017
mag. Martin Jančar O objestnosti v prometu V prejšnjih tednih sta mojo pozornost pritegnila dogodka, ki sta med seboj povezana, čeprav izvirata iz dveh držav – sodba v zadevi Horvatinčić na Hrvaškem in napovedana uvedba kazni dosmrtnega zapora za predrzno vožnjo, posledica katere je smrt druge osebe, v Veliki Britaniji. 18.10.2017
mag. Martin Jančar Ob zavrnitvi novele ZKP-N Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-N bo morala zaradi veta Državnega sveta v ponovno glasovanje, ker je, kot izhaja iz zahteve Državnega sveta, »nekaj členov v zakonu takšnih, da pomenijo nedopustne posege v pravico do obrambe, ki jo znižujejo celo pod ustavno dopustni minimum, prav tako bistveno poslabšujejo položaj socialno šibkih osumljencev, ko obramba ni obvezna, in ker gre za pomembno konceptualno spremembo slovenskega kazenskega procesnega prava, ki sodno preiskavo spreminja v policijsko tožilsko, pri tem pa ustvarja neenakost orožij strank v kazenskem postopku, ne da bi bila podana ustrezna utemeljitev, zakaj je takšen poseg potreben in utemeljen«. 04.10.2017
mag. Martin Jančar O moralni avtoriteti Kot kaže, je izjava predsednika države, da ni moralna avtoriteta, povzročila precej razburjenja. Osebno mi je to zanimivo, ker opozarja na nekatere težave, ki jih prinaša sodobna družba in zadevajo oba pojma v tej besedni zvezi. Tako moralo kot avtoriteto. 06.09.2017
mag. Martin Jančar Misli ob singapurski zgodbi Ena izmed zgodb, ki sem jih imel priložnost slišati in prebrati na letošnjih počitnicah, je izkušnja mojega starejšega sina in njegove mame ob obisku Singapurja. Presenetile so ju urejenost in čistoča države ter discipliniranost njenih prebivalcev. Baje, tako mi je bilo opisano, na ulicah ni prerivanja, smeti, vsi čakajo v lepih vrstah, prav tako ni opaziti nobenih brezdomcev, beračev in podobno. To je bilo v letošnjem poletju moje drugo srečanje s Singapurjem. V medijih je država tudi letos med prvimi tremi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljajo tako imenovani think tanki, ki izhajajo iz idej tako imenovanih neoliberalističnih ekonomistov 23.08.2017
mag. Martin Jančar Ob zahtevah po ukinitvi Al Jazeere Že od nekdaj sem informacije o dogajanju doma in po svetu poskušal dobivati tako, da sem sledil medijem, ki so bili »za«, in tistim, ki so bili »proti«, ali – kot je danes bolj običajno – »levim« in »desnim«. To navado imam še danes, tudi pri mednarodnih medijih. Resnica je navadno nekje vmes, kadar ni tako, pa vsaj poznaš razmišljanje na različnih straneh. 09.08.2017
mag. Martin Jančar Poletne misli Tako kot večina si občasno, kadar se v glavi umiri hrup vsakdanjih problemov, postavljam tudi vprašanja o globlji podlagi svojega delovanja in življenja, če to lahko tako označim. Ničesar dramatičnega ne mislim s tem; gre samo za to, da so vprašanja o namenu, smislu in podobnem običajno potisnjena nekam v ozadje. Vsak od nas to počne. Resnično avtonomnega, spontanega in poglobljenega razmišljanja si zaradi današnjega hitrega življenjskega tempa verjetno niti ne moremo privoščiti.  26.07.2017
mag. Martin Jančar Sodnik na dopustu Nekdo je nekoč rekel, da je sodniška funkcija takšne narave, da se je zavedaš in živiš v skladu z njo tudi takrat, ko plezaš po planinah. Sam ocenjujem, da je tako razmišljanje izraz slovenske delovne etike, ki je na deklaratorni ravni tako pomembna, da je skorajda greh reči, da gre vendarle prvenstveno za opravljanje dela, za katerega dobivaš plačilo. Zgolj plačilo za opravljeno delo je v skladu s to delovno etiko vse preveč profano, pravi motiv je višji, v udejanjanju samega sebe in sledenju oz. služenju višjim,  moralno opredeljenim ciljem. 12.07.2017
mag. Martin Jančar O pornografiji iz maščevanja Dve kaznivi dejanji mi kažeta, kako se naša družba spreminja in kakšen pomen imajo za nas elektronske naprave, medmrežje in siceršnje virtualno okolje. Ti dve kaznivi dejanji sta kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz šestega odstavka 143. člena, uvedena pred nekaj tedni z najnovejšimi spremembami Kazenskega zakonika (KZ-1), in kaznivo dejanje zalezovanja po 134.a členu, ki je bilo uzakonjeno že prej. 28.06.2017
mag. Martin Jančar Ob požaru v Kemisu Nikakršnega dvoma ni, da se požar v tovarni Kemis v bližini Vrhnike ne bi smel zgoditi. Prav nikakršnega. Lahko se še tako sklicujemo na splet naključij in nesrečnih okoliščin, pa vseeno ne moremo prezreti dejanskih in potencialnih posledic tega dogodka, kakršne preprosto ne bi smele nastati. Pika. 31.05.2017
mag. Martin Jančar Lex Mercator, Agrokor in podobno Vse od začetka svojega ukvarjanja s pravom imam precejšnje zadržke do »interventne« zakonodaje, če ji lahko tako rečemo. Mogoče prav zaradi tega, ker so se moja študijska leta ujemala z zadnjim obdobjem obstoja SFRJ. Zaradi ekonomskih težav je namreč rajnka država stvari pogosto urejala z uredbami z zakonsko močjo, namenjenimi reševanju takšnih ali drugačnih problemov, ki jih je porajala ekonomska kriza. Stanje je bilo zelo podobno današnjemu. Kot študenta prava me je motilo, da razen redkih izjem pravzaprav ni bilo pravnega področja, ki ga posegi zakonodajalca (ali uredbodajalca) ne bi spreminjali, včasih prav v temeljih. Tako sem v tem času doživel resnično ogromne premike v spreminjanju pravnega reda – od ustavne do gospodarske ureditve. 17.05.2017
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Včasih so bili prazniki preprostejši, vsaj ti, ki so pravkar minili. Nanje mi je ostal spomin, da je bilo zjutraj iz kuhinje po radiu slišati koračnice, borbene pesmi, spominske oddaje in govore. Po tem sem praznične dni prepoznaval še pozneje in na neki način to pogrešam, kot še marsikaj iz časov mladosti. Verjetno nisem edini, ki z zadnjo svetovno vojno osebno nisem imel opravka, a sem imel pri vsem vsaj občutek, da smo bili kot narod »na pravi strani zgodovine«, to je na tisti, ki je porazila nacizem in fašizem in iskala pot v boljše življenje.  03.05.2017
mag. Martin Jančar O sodnih zmotah Ta kolumna je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Pozoren bralec me je namreč opozoril na knjigo In Doubt – The Psychology of the Criminal Justice Process, v kateri se avtor Dan Simon ukvarja tudi z vprašanji, na katera sem opozoril pred štirinajstimi dnevi. Po zaslugi zloglasne multinacionalke se je knjiga v nekaj dneh znašla pred mano in je zaradi zanimive vsebine že »v obravnavi«. Današnjo temo je spodbudilo prav to branje. 19.04.2017
mag. Martin Jančar Nekaj malega o pričah Ne vem, kako je pri kolegih, a kadar ugotovim, da kakšna moja zadeva temelji predvsem ali samo na izpovedih prič ali očividcev oziroma da so te izpovedi ključne, mi je takoj jasno, da bodo z njo precejšnje težave. Redko se vse izjave prič tako ujemajo, da je mogoče popolnoma nedvoumno sestaviti sliko dogodka ali pa sklepati na dejstvo, ki je za odločitev pomembno. Še posebej se zaplete, kadar je zadeva v ponovnem sojenju ali kadar je dogodek precej oddaljen. 05.04.2017
mag. Martin Jančar Ob predlogu novele ZKP-N Eden izmed predlogov za prenovitev Zakona o kazenskem postopku je tudi tisti, ki dopušča možnost zaslišanja osumljenega (pa tudi prič) v predkazenskem postopku. Zaslišanje osumljenega bosta tako v primeru, kadar obvezna obramba ni predvidena ali kadar se je osumljenec odpovedal pravici do odvetnika, državni tožilec ali policija lahko opravila tudi brez zagovornikove navzočnosti, takšno zaslišanje pa bo moralo biti zvočno in slikovno posneto. Predlog je v javnosti takoj naletel na več kritik, povezanih z možnimi zlorabami ali s tehnično opremljenostjo tožilskih in policijskih prostorov. 08.03.2017
mag. Martin Jančar Smrt je naš posel in poslu gre dobro Leta 2013 je bil britanski marinec Alexander Blackman pred vojaškim sodiščem spoznan za krivega umora, ker je v afganistanski provinci Helmand ustrelil ranjenega afganistanskega borca. Posnetek kamere na čeladi, ki so jo očitno pozabili izključiti, pa kaže tudi na vojakovo zavedanje, da je taka usmrtitev v nasprotju s pravili bojevanja. Borbena delovanja so prenehala, žrtev je bila hudo ranjena, Blackman pa je pristopil k njej in jo ustrelil s pištolo, ob citatu iz Hamletovega govora: »Shuffle off this mortal coil, (*1) you cunt.« (Zadnje besede verjetno ni treba prevesti.) Po dejanju je soborcem rekel: »Jasno je, da to ne bo šlo naprej, fantje. Pravkar sem prekršil Ženevsko konvencijo.« 22.02.2017
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob ureditvi snemanja glavnih obravnav Nobena skrivnost ni, da je sprememba Sodnega reda, ki omogoča snemanje celotnih glavnih obravnav, v praksi povzročila precej vprašanj in dilem – od načina same ureditve oziroma izbire pravnega akta, ki to ureja, do tega, kako naj se to v prostorih sodišč izvede. Pri kazenskem postopku je to še bolj očitno zaradi nasprotja med določbama tretjega odstavka 301. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in 17. člena Sodnega reda. Od tod izvira precej pomislekov in tudi zaradi tega je bila podana zahteva po tolmačenju teh sprememb Sodnega reda. 25.01.2017
mag. Martin Jančar O žalitvah v sodni dvorani Avgusta lani je v medije po vsem svetu prišla britanska sodnica Patricia Lynch, ki je obdolženemu Johnu Henniganu izrekla kazen za žalitev temnopolte ženske in njenih dveh otrok. Obdolženi je bil pred tem že večkrat obravnavan zaradi rasističnih izpadov, tokrat se je s sodnico srečal že devetič. Med izrekanjem kazni ji je zabrusil, da je »kar precejšnja pi…a«, na kar mu je odgovorila: »Precejšnja p… ste tudi vi. To, da ste do mene napadalni, pa vam ne bo koristilo.« Obdolženi ji je odvrnil, da naj se »j…«, sodnica pa nazaj, da naj se tudi on. Konec je bil tak, da je obdolženi zavpil: »Sieg Heil!« in začel peti pesem z nacistično vsebino, sodnica pa je komentirala: »Zelo smo impresionirani – odpeljite ga.« 11.01.2017
mag. Martin Jančar Propaganda in EU Načelno sem glede mednarodne politike in informacij v zvezi z dogajanji po svetu, celo glede mednarodnega prava, zadržan in na vse, kar se dogaja v zvezi s tem, gledam s precejšnjo mero skepse. Vsakemu, ki poskuša nabrati informacije v zvezi s tem, kar se dogaja zunaj meja lastne države, je tako ali tako jasno, da celotnega konteksta dogajanja, s tem pa tudi resničnega razumevanja, nikoli ne bo imel. Še ob vključenosti in aktivnem zanimanju v lastnem okolju so informacije, na katerih si gradiš svojo podobo sveta, odvisne od marsičesa, kaj šele tam, kjer je družbeno okolje zgrajeno na bistveno drugačnih temeljih – od religije do tradicije. 28.12.2016
mag. Martin Jančar O smrti Smrt. Tista pika na koncu povedi, ki je naše življenje. Tista tema, o kateri razmišljamo bodisi takrat, ko se z njo srečamo kot zunanji opazovalci, bodisi takrat, ko se nam pojavi kot nadležna misel v kakšnem temnem čustvenem trenutku. Tista stvar, o kateri ima vsakdo veliko vprašanj, nihče pa resnično pravega odgovora, vsaj ne takega, ki bi si ga tudi želel. In še cinično-sarkastična misel: ga ni, ki tega dogodka ne bo nekoč doživel. 14.12.2016
mag. Martin Jančar Ob smrti Fidela Castra Umrl je Fidel Castro, zadnji od velikih revolucionarjev, kot so jih imenovali. Pridružil se je zgodovinskim osebnostim, kot so bili Lenin, Mao Cetung, Tito, Che Guevara in Ho Ši Minh, ki so nosili in celo poosebljali pretvorbe, kakršne je zahteval zadnji veliki družbeni eksperiment – oblikovanje socialističnih držav. 30.11.2016
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah v ZDA Ena od zabavnejših stvari po ameriških volitvah je spremljanje javne razprave o njenih rezultatih – zaradi zmage Donalda Trumpa letos še toliko bolj. Najbolj zanimivo je resnično presenečenje nad rezultatom. Kljub izrednim možnostim, ki jih ponuja sodobna informatika, je večina analitičnih orodij odpovedala. Osuplost nad rezultatom je bila tolikšna, da je bilo v nekaterih primerih prav mučno spremljati, kako očitno so se porušili koncepti povolilnih aktivnosti in celo novic po objavljenih rezultatih. 16.11.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli o zakonih in sodbah Zakonodaja mora upoštevati širše družbeno okolje, v katero posega s svojo regulativno močjo, hkrati pa ga mora tudi spreminjati: enkrat tako, da uravnava nestabilnost družbene dinamike (statičnost kot pravna varnost), drugič pa tako, da doseže določene spremembe. 02.11.2016
mag. Martin Jančar Onkraj razumnega dvoma Pred kratkim sem zasledil, da je bil po zgodbi Martina Uhernika, ki po navedbah medijev pomeni največjo zmoto slovenskega pravosodja, posnet igrano-dokumentarni film. Ta zgodba si takšno upodobitev tudi zasluži, ker slovenska javnost – tako laična kot strokovna – po moji oceni potrebuje intenzivno zavedanje o tem, kakšne posledice ima kazenski postopek za posameznika. 19.10.2016
mag. Martin Jančar O vplivu seksa na sojenje Pa sem vas ujel – naslov prodaja časopise, pravijo. Priznam, ko sem na spletu naletel na članek Untangling the Causal Effects of Sex on Judging, sem si tudi sam obetal predvsem argumentov za spodbujanje viktorijanske miselnosti v svojem družinskem okolju ali pa vsaj za izgovore pri morebitnem slabšanju delovne produktivnosti. Prepričan sem, da so na ta učinek računali tudi sami avtorji, ker bi sicer preprosto zamenjali tisti nesrečni sex z gender. Mislim, da je ta marketinška poteza tudi prispevala k nagradi leta 2008 za najboljši znanstveni članek. 05.10.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli na mejah prava Zadnje čase je naneslo, da se moram ukvarjati z vprašanji, ki gredo globlje, kot je sicer običajno za vsakdanje delo. Ne razumite narobe, delo kazenskega sodnika je zaradi teže posledic, ki jih nosijo odločitve sodišč v posameznih zadevah, že sicer nujno povezano s temeljnimi vprašanji človekove eksistence, a večinoma sta tako znanost kot tudi preteklost v sodni praksi oblikovali rešitve, ki jih lahko uporabi. Včasih pa pride na mejo in pogleda tudi čez. 21.09.2016
mag. Martin Jančar Prihaja novela ZKP-N, (daleč) na obzorju pa se kaže ZKP-1 Potem ko sem v zadnji Pravni praksi prebral črtico dr. Cirila Keršmanca o tem, kakšno je oziroma bi lahko bilo dogajanje ob sprejemu novele Zakona o kazenskem postopku, zlasti glede odpora ob sprejemanju reformnih projektov, preprosto moram še sam dodati nekaj popra. Pa ne samo zato, ker tako kot on v naši državi lahko redno spremljam slovensko različico nadaljevanke Da, minister. 07.09.2016
mag. Martin Jančar Misli ob dogajanju na Filipinih Včasih resnično ne moreš verjeti, kakšne vse ideje se danes udejanjajo po svetu, potem ko jim ljudje, v bolj ali manj demokratičnem procesu omogočijo uporabo državne moči – oblasti. Ta zadnji eksces, ki me je, po pravici povedano najbolj zbodel prav zaradi tega, ker ga na družabnih omrežjih kar preveč omenjajo kot “dobro idejo”, je dogajanje na FIlipinih. 24.08.2016
mag. Martin Jančar O (zasebni) lastnini in njeni utemeljenosti Ni mogoče zanikati, da se v zadnjih nekaj letih spet pojavljajo vprašanja, ki zadevajo podlage človekovih pravic. Bolje povedano, odpirajo se dileme, katerih rešitev pravzaprav je bila mednarodna kodifikacija človekovih pravic, v Evropi še posebej izrazito z Evropsko konvencijo in mednarodnim sodiščem. 10.08.2016
mag. Martin Jančar O iskanju Hitlerja Pred kratkim sem na enem od dokumentarnih televizijskih kanalov gledal oddajo Lov na Hitlerja (Hunting Hitler). Zasnovana je na domnevi, da je Hitlerju uspelo pobegniti iz Berlina in je nato do konca svojih dni živel najverjetneje nekje v Južni Ameriki. Ekipo, ki namigom o njegovem bivanju sledi po vsem svetu, sestavljajo nekakšni eksperti za pregon ljudi, predvsem bivši policisti, najde pa se še kak zgodovinar in podobno. 13.07.2016
mag. Martin Jančar O Brexitu Brexit ... ne morem si kaj, da ne povlekel nekaj vzporednic z zgodbo Republike Slovenije in njenem izstopu iz SFRJ. Zanimivo je, da se odločitev za izstop Velike Britanije tako lepo pokriva s četrt stoletja našega odhoda iz takratne skupnosti (sic) jugoslovanskih narodov in narodnosti, kot se je rajnko državo pogosto označevalo. 29.06.2016
mag. Martin Jančar Kavelj 22 Primer slovenskega podjetnika, ki se je znašel ujet med dejstvom, da potrebuje za svoje preživljanje in zdravljenje sredstva, nad katerimi trenutno bdi država, in dejstvom, da sam taisti državi dolguje bistveno manjši znesek, zaradi česar se mu odreka izplačilo prej navedenega denarja, je ponovno opozoril na to, kako zlahka se v moderni državi znajdeš v godlji. Zanalašč uporabljam pojem moderne države, ker Slovenija pri tem ni nikakršna izjema. 15.06.2016
mag. Martin Jančar Spreminjanje dokaznega postopka Pred časom je precej prahu dvignila novica, da se je v nekem sodnem spisu znašla napisana sodba, še preden se je osrednji del postopka sploh začel. Povsem verjamem, da je bil za stranko, ki si je spis prišla pogledat, to precejšen šok. Vendar je za takšno najdbo verjetnejša bolj benigna razlaga, ki z dokončno sodbo ni povezana. Sistematika kazenskega sodnega spisa (o civilnem ali gospodarskem bi verjetno lahko trdili enako) je namreč obsoletna in predvsem nemetodična; tudi to lahko pripelje do takšnega dogodka. 01.06.2016
mag. Martin Jančar Nekaj naključnih misli Zadnjič sem malce štel, koliko kolumn sem napisal od leta 2007. Pokazalo se je, da več kot dvesto. Nič čudnega torej, da se moram včasih resnično potruditi, da najdem novo temo. Priznam tudi, da je o resnično perečih problemih z moje perspektive in zaradi mojega poklica malo težje pisati. 18.05.2016
mag. Martin Jančar Zakaj brati Fullerjevo Moralnost prava? Fullerjeva knjiga Moralnost prava je ena izmed tistih, ki se jim pri študiju teorije in filozofije prava ne moreš in ne smeš izogniti – čeprav na ameriški prispevek kontinentalna pravna filozofija gleda malce zviška (vsaj tako se občasno zazdi). Njena intelektualna podlaga, pa če to hočemo ali nočemo priznati, so namreč razmišljanja velikih filozofov starega kontinenta, v njihovem vrhu pa so, tako bi si drznil trditi, nemški filozofi, zlasti Hegel in Kant. Zato je evropska filozofija prava resda intelektualno izredno precizna, a hkrati prav s tem preprečuje lahkotnost in iskrivost razmišljanja o pravu. Ali povedano v jeziku mladih: pogosto je vsaj malce »zatežena« 06.05.2016
mag. Martin Jančar Argumentacijski napor Človek ima lahko o vsaki stvari določeno stališče, prepričanje ali podoben odnos. V večini primerov se s tem ne ukvarjamo kaj dosti, ta odnos med nami in okoljem ostaja stvar naše intime oziroma našega dojemanja resničnosti. Vsak od nas tako večino časa ostaja v mejah svoje slike in razlage sveta. 20.04.2016
mag. Martin Jančar Ob branju Hararijeve Kratke zgodovine človeštva Priznati moram, pa naj zveni še tako svetoskrunsko, da poskušam zadnje mesece prosti čas preživeti čim dlje od pravnih vprašanj in problemov. Ob poklicu, ki ga opravljam, je to mogoče doseči na več načinov, predvsem z raznimi oblikami telesnih aktivnosti. Toda s športom, kar bi bilo najbolj zdravo in modernim časom primerno, sva bolj ali manj na bojni nogi. Ob drugih okoliščinah, ki mi trenutno krojijo življenje in ki jih lahko zgolj pogojno štejem k sprostitvi, tako preostane beg v literaturo in v virtualno realnost v njej, ustvarjeno na stari dobri »analogni« način. 06.04.2016
mag. Martin Jančar O prevzemanju odgovornosti Pred kratkim je ena vidnejših slovenskih novinark Milena Zupanič v Delovi Sobotni prilogi v zvezi z dogodki na novogoriški urgenci med drugim zapisala: »Zakon ulice ali – z drugo besedo drhalizacija – je na dnevnem redu slovenskega vsakdana. Odgovorni se izogibajo odgovornosti in s tem silijo novinarje v aktivnosti, za katere nis(m)o usposobljeni.« Opozorila je na omejitve javnega preverjanja usposobljenosti poklicev, ki zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti, ter na pomen zaupanja in sodelovanja v vsakdanjem življenju. Članek je sklenila z mislijo: »Instituciji in posamezniku pritiče toliko moči, kolikor odgovornosti je pripravljen sprejeti.« 23.03.2016
mag. Martin Jančar Ob razkritjih v zvezi s policijskim postopkom zoper ministra Dogajanje in javna razprava v zvezi s policijskim postopkom zoper ministra za javno upravo kažeta na nerazčiščena vprašanja v zvezi s pooblastili policije, ki bodo po moji oceni imela bistveno večje posledice, kot se zdi zdaj. Prekrivajo se namreč z nekaterimi drugimi razsežnostmi, ki zahtevajo vnovično preučitev razmerja med posamezniki in državo. 09.03.2016
mag. Martin Jančar Ob smrti Antonina Scalie, sodnika Vrhovnega sodišča ZDA Smrt ameriškega vrhovnega sodnika Antonina Scalie pomeni za ameriško javnost in stroko pomembno okoliščino, ki bo vplivala tako na politično življenje kot tudi na prihodnje delovanje vrhovnega sodišča. Scalia je bil nekakšen enfant terrible, njegove odločitve, ločena mnenja ali argumentacije odločitev in izjave pa so doživljale v medijih precejšen odmev. 24.02.2016
mag. Martin Jančar Pravna kultura in spremembe K današnjemu razmišljanju me je navedla opazka dr. Aleša Novaka v poglavju o velikih pravnih kulturah v novi izdaji knjige Teorija prava akademika prof. dr. Marijana Pavčnika. Pri opisu srednjeevropske pravne kulture opozori, da se je (tudi) zaradi zasnove zakonodaje v tem prostoru uporabljanje prava prikazovalo kot mehanična, deduktivna dejavnost. Dodaja, da je k temu prispevala tudi prevladujoča mentaliteta sodnikov, ki so bili»v srednjeevropskem okolju vedno razumljeni kot državni uradniki, ne pa kot nosilci sodne veje oblasti«.(*1) 10.02.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli o spolnem nasilju Novice o skupinskih napadih spolne narave na ženske v Kölnu so se pojavile v času, ko berem knjigo Exorcising Hitler (Izganjanje Hitlerja), v kateri se Frederick Taylor ukvarja s povojnim dogajanjem na teritoriju nemškega rajha oz. natančneje s postopkom denacifikacije na tem območju. V zadnjem tednu sem si bolj po naključju ogledal tudi dokumentarec Hunting Grounds (Lovišča) iz leta 2015, ki razkriva posilstva v univerzitetnih naseljih ameriških univerz. 27.01.2016
mag. Martin Jančar Zadnja v letu 2015 Za zadnjo letošnjo kolumno se nekako spodobi, da je malo retrospektivna in hkrati usmerjena tudi v svetlo prihodnost, ki jo mora prinesti novo leto. Res je omenjanje svetle prihodnosti v naših vsakdanjih razmerah sprejeto bolj kot sarkazem ali v najboljšem primeru črni humor, a vendarle – kot poje Domicelj – saj po novem letu boljše bo. 30.12.2015
mag. Martin Jančar Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 18 Pred kratkim objavljeno mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov z naslovom »Položaj sodstva in njegov odnos do drugih vej oblasti v moderni demokraciji«, na katero sem bil opozorjen, je zame zanimivo iz več razlogov. Najprej gotovo zaradi dejstva, da gre za vprašanja s področja teorije države in prava, nato pa zaradi dejstva, da je mogoče marsikateri del – če ne že kar celoto – tega besedila brati, kot da bi bilo opisano aktualno dogajanje v Republiki Sloveniji. 16.12.2015
mag. Martin Jančar Ob stavki policistov V obdobju, ki prinaša občutne spremembe na varnostnem področju, je stavka policistov na prvi pogled resnično neprimerna. Če se jim na svoj specifični način pridružijo še vojaki, pa gre, milo rečeno, za skrb zbujajočo zadevo. 02.12.2015
mag. Martin Jančar Misli ob javni podpori kandidatom za sodnika ESČP Očitno je, da se tudi v zvezi z imenovanji na sodniško funkcijo oblikuje neka nova stvarnost, ki bo tako kot vse imela posledice, drznil bi si reči, da celo za vsebino sodnikovega dela. Pri tem opozarjam, da se sam za zdaj niti ne želim niti ne morem določneje opredeliti, ali je to slabo ali dobro. 18.11.2015
mag. Martin Jančar Ob javnih debatah o begunski problematiki Priznam, k pisanju te kolumne me žene sveta jeza. Priznam, tokrat od zadeve nisem oddaljen, kot bi morda moral biti. Mogoče zato, ker sem vnuk ženske, ki se je morala z Goriškega skupaj z brati kmalu po koncu prve svetovne vojne preseliti na Štajersko, mogoče zato, ker sem tudi vnuk ženske, ki je drugo svetovno vojno preživela v taborišču Ravensbrück, mogoče zato, ker se je moj stric rodil v izgnanstvu v Srbiji, mogoče zato, ker je bil očetov stric kot talec ustreljen v mariborskih zaporih. Mogoče zato, ker sem med osamosvojitveno vojno na Šentilju videl ljudi, ki so odhajali v Avstrijo na varno, ker verjetno niso računali, da se bo stvar končala tako hitro, kot se je, in z razpletom, s kakršnim se je. Mogoče ... 04.11.2015
mag. Martin Jančar Ob razpravi o kršitvah človekovih pravic v sodnih postopkih Nekateri so že ugotovili, da uvrstitev naše države na raznorazne lestvice ni ravno postopek, s katerim bi lahko dobili dejanski vpogled v našo družbeno stvarnost. Po mojem prepričanju – in menim, da pri tem nisem osamljen – na podlagi teh uvrstitev ne moremo primerjati niti posameznih držav niti česarkoli drugega. Ne želim reči, da te lestvice niso napravljene metodološko pravilno, vsekakor pa se mi postavlja vprašanje, ali so (v celoti) korektne. 21.10.2015
mag. Martin Jančar O izstopu iz »pravne igre« Od nekdaj mi je bila všeč primerjava pravnega življenja z igro, v kateri nosimo maske, ki jih trenutna vloga v tej igri narekuje. Ljudje, skupine in premoženje, ki jim je priznana takšna sposobnost, nosijo »maske«, ki »zastirajo« človekov naravni obraz, kot pravi akademik dr. Pavčnik.(1) In čeprav je pravna igra »resna in življenjsko pomembna«,(2) jo je vendarle mogoče razumeti in živeti na tak način, da lahko v vsoti vseh strahov, ki tvorijo tvoje človeško bistvo, ostajaš včasih tudi zunaj nje. Včasih si želiš, da bi lahko to storil tudi drugje, a vedno znova ugotavljaš, da ne moreš. 07.10.2015
mag. Martin Jančar Med pravno varnostjo in pravičnostjo v EU To, s čimer se bom ukvarjal v nadaljevanju, v pretežni meri nima opraviti z begunsko krizo, je pa ta vsekakor povod za razmišljanje. Po eni strani zaradi tega, ker dogajanje po moji oceni vpliva na percepcijo ljudi in generira njihov strah, po drugi strani pa dejansko posega v temeljna razumevanja o pravu. 23.09.2015
mag. Martin Jančar O begunski krizi (spet) Ko sem aprila pisal o migracijskih tokovih in med drugim navedel, da verjetno ni mogoče pričakovati podpore za proaktivno migracijsko politiko, si, po pravici povedano, današnjih dogodkov nisem mogel niti predstavljati. Da bodo kolabirale pregrade migracijskemu toku na toliko točkah in da bo dotok tako množičen, si resnično nisem mislil. 09.09.2015
mag. Martin Jančar Obrazložitve in učinkovitost dela Resnično me veseli, da se počasi, a zanesljivo odpira razprava o obrazložitvah sodnih odločb oziroma sodb. Najsi bo pogojena z željo po večji kakovosti izražanja ali po sposobnosti prenašanja sodb v podatkovne zbirke, bistvo je, da se začnejo postavljati prava vprašanja in iskati prave rešitve. Moje izhodišče je predvsem pozicija operativnosti, beri vidik, ki išče možnosti za učinkovitejše (hitrejše, kakovostnejše itd.) delo sodnika. 26.08.2015
mag. Martin Jančar Še nekaj o »arbitražnem zapletu« Kot kaže (in kot upam), bo zadeva v zvezi z arbitražnim sporazumom o določitvi meje med Republiko Slovenijo in Republiško Hrvaško vendarle manj brizantna, kot je marsikdo pričakoval. Verjetno zaradi tega, ker je predana v roke tretjim, in ne več v izključni domeni dveh držav. Mednarodno javno pravo je bolj v prid rešitvi problema kot  možnosti njegovega nadaljevanja. Stvar je, v nasprotju z obdobjem pred arbitražnim sporazumom, internacionalizirana in zato podvržena tudi dejanski moči tretjih držav ali Evropske unije kot celote. Vprašanje pa je seveda, komu  bodo ti pritiski v prid. 12.08.2015
mag. Martin Jančar Misli ob težavah znancev Ne vem, ali imam nesrečo in se name obračajo ljudje, ki statistično bolj potrjujejo izjemo kot pravilo, a v zadnjih nekaj mesecih sem najmanj petkrat odgovarjal na vprašanja znancev, kaj naj storijo, ker jih bližnji tako ali drugače ogrožajo. Moja poklicna kariera je bila vedno povezana s podobnimi stvarmi, a to se danes vendarle dogaja malce pogosteje kot prej. 29.07.2015
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob pogajanjih o grških dolgovih Zdaj ko so se zadeve z Grčijo vsaj začasno končale z nekakšnim dogovorom in ko se težišče prenaša nazaj v notranjepolitično okolje te nesrečne države, se mi porajajo nekatera vprašanja. Predvsem o tem, ali je mogoče takšno napetost, kot je bila povzročena v času pogajanj, zlasti z referendumom, resnično olajšati na miren način oziroma ali je mogoče pričakovati, da se bodo stvari umirile brez posledic. 15.07.2015
mag. Martin Jančar O molku in podobnih zadevah... Vsako pisanje se začne iz potrebe, da se drugim sporoči ali pojasni neka tema, ki je v takšnem ali drugačnem interesu pišočega. Tukaj bi to po definiciji morala biti problematika, povezana s pravom in vprašanji, ki jih to področje človekovega življenja zadeva. In ker je pravo označeno z vsemi možnimi predikati - od tehnike in gole moči do umetnosti (spomnite se Celsusove Ius est ars boni et aequi) - tem pravzaprav nikoli ne bi smelo zmanjkati. Sploh če je tvoje delo - če sledimo ustaljenemu gledanju pravne teorije - celo ustvarjanje prava. 01.07.2015
mag. Martin Jančar Nekaj misli o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime Če bi moral izbirati, katera kazniva dejanja mi najbolj presedajo, bi bila to gotovo dejanja iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika – zoper čast in dobro ime. Razlogov za to je več, povezani pa so tako s specifiko vsebine tega poglavja kot z dejstvom, da so na okrožni pristojnosti ta kazniva dejanja povezana z mediji, natančneje povedano, obtoženi je praviloma novinar, oškodovanec, zasebni tožilec ali pa vsaj nekdo, o katerem se zdi vredno pisati. In ker, kot pove že naslov, gre za vprašanje časti, je razprava že po naravi stvari bolj razgreta, to pa pomeni tudi več dela z brzdanjem prisotnih. Vendar pojdimo od začetka. 17.06.2015
mag. Martin Jančar Kaj »dobimo« s sodbo? Očitno je, da debate okoli najodmevnejše sodbe v najodmevnejšem sodnem primeru ne bodo ponehale še nekaj časa, če sploh. Pa čeprav se zadeva še vedno ni zaključila in (odvisno od udeležencev v razpravi) svojega zaključka v krajšem ali daljšem času ne bo dosegla. A tema tega prispevka ni ta konkretna zadeva, njegova tema je, kaj si (res samo še laična?) večina domišlja, da s sodbo v neki kazenski zadevi dobi, predvsem pa, česa s sodbo ne dobi. 20.05.2015
mag. Martin Jančar »Računalnik lahko boljši od sodnika« Pred kratkim sem z zanimanjem prebral intervju z dr. Juretom Leskovcem, mladim znanstvenikom in profesorjem na Stanfordu. Priznati moram, da predvsem zaradi tega, ker je bil naslov zelo obetaven: »Računalnik lahko boljši od sodnika.« 06.05.2015
mag. Martin Jančar Ob tragedijah migrantov v Sredozemskem morju V zadnjih dneh lahko v medijih beremo novice in gledamo prizore, ki so ne samo pretresljivi, temveč odpirajo številna, tudi zelo neprijetna vprašanja. Mislim seveda na izgubljena življenja ljudi, ki v želji po varnejšem in boljšem življenju, pogosto pa zgolj iz potrebe po preživetju skušajo nezakonito po morju priti v Evropo. 22.04.2015
mag. Martin Jančar Sodniki in družabna omrežja O delovanju oseb iz javnega ali vsaj javnosti zanimivega življenja in komuniciranja na tako imenovanih družabnih omrežjih se bo nesporno še veliko razpravljalo. Dejstvo je, da so prispevki na Twitterju in drugih družabnih omrežjih postali zanimivi ne samo za »sledilce« ali »prijatelje«, temveč tudi kot vsebina novic v medijih. 25.03.2015
mag. Martin Jančar O napakah in razlagi pravnih tekstov Ko se v zadnjem času spet postavljajo vprašanja o odgovornosti tistih, katerih (pravne) odločitve so se izkazale za napačne, se moramo vsaj malce ustaviti in vprašati, odkod »napake« v takšnem odločanju in zakaj nastajajo. 11.03.2015
mag. Martin Jančar Misli ob nekem filmu V kinu si je mogoče ogledati najnovejši, z oskarjem nagrajeni film Clinta Eastwooda Ostrostrelec, ki pripoveduje zgodbo o Chrisu Kylu, ameriškem ostrostrelcu v vojni v Iraku. Nobena novica ni, da je poleg izrazito dobrega obiska film tako v ZDA kot tudi širše doživel precej polemik. Nekaj jih odpira osebnost človeka, čigar življenje je podlaga za filmsko zgodbo, druge pa film sam. Na kratko povedano, gre za bolj ali manj resnično zgodbo o Kylu, pripadniku tjulnjev, specialne enote ameriške mornarice. Njegova glavna kvaliteta je, da je v vojni v Iraku ustrelil in ubil 160 ljudi in da so ti uboji »potrjeni«, da torej obstaja uradna vojaška ugotovitev o tem. 25.02.2015
mag. Martin Jančar O pogajanjih in priznanjih krivde Ob uvedbi instituta pogajanj o priznanju krivde, še bolj pa ob uvedbi predobravnavnega naroka, na katerem se lahko obdolženec izjavi o krivdi, zame ni bilo nobenega dvoma, da bosta oba močno vplivala na hitrost in način izvedbe kazenskega postopka. Pred kratkim je bil v Pravni praksi št 3-4 objavljen članek prof. dr. Katje Šugman Stubbs o anomalijah pri uporabi navedenih institutov, na podlagi tega članka pa še prispevek v Mladini pod naslovom Law and Order, ki nekatere ugotovitve tega članka povzema. 11.02.2015
mag. Martin Jančar Peticijam ob rob Zame, ki se vsaj službeno že po naravi stvari praviloma srečujem z dvema videnjema istih dejstev, je dvoboj privatizacijskih peticij še posebno zanimiv. Zanimiv zaradi tega, ker po moji oceni sploh ne gre za vprašanje, ali privatizacijo podpreti ali jo zavrniti, temveč bolj za to, kaj naj sploh pričakujemo od države, predvsem v razmerju do gospodarstva. 28.01.2015
mag. Martin Jančar Za silvestrovo 2014 Ko me je nazadnje doletelo, da sem pisal pravo silvestrsko kolumno, sem se spraševal, ali bo leto 2009 annus horribilis – leto groze. Šest let pozneje je horribilis postal modus vivendi – zavedanje, da smo v krizi in da je vse, kar počnemo, povezano z njo ali namenjeno temu, da se iz nje izkopljemo. 31.12.2014
mag. Martin Jančar Kdo je zmagal? V naši državi je očitno pomembno, da v vsaki stvari iščemo absolutnega zmagovalca in da iz vsake zadeve naredimo tekmo, v kateri je vse odvisno od tega, katera stran bo prevladala nad drugo. 17.12.2014
mag. Martin Jančar Želeli ste, poslušajte * Kaj smo pravzaprav pričakovali? Razprava o dogajanju na mariborski srednji šoli in medijska obravnava sta imeli tragično, a nikakor nepričakovano posledico. Na žalost ne gre za prvo takšno zgodbo. Spomnimo se, da se je iz podobnega razloga končalo tudi življenje znanega novinarja. In nikakor nisem pretiran pesimist, če domnevam, da se bo kaj podobnega ali celo hujšega še dogajalo. 03.12.2014
mag. Martin Jančar O operacionalizaciji Če človek v zadnjem času spremlja vire informacij, lahko ugotovi, da se mnogi sprašujejo, zakaj se v tej naši državi nič ne premakne, kljub temu da so nedvomno izkazane potrebe po spremembah. Da se pri tem vsi ozirajo predvsem na politiko, je jasno, saj ni nobene dileme o tem, da so rezultati volitev prav plod želje, da se preseka ukalupljenost dogajanja v zadnjih nekaj letih. 19.11.2014
mag. Martin Jančar Nekaj misli o položaju človeka in sodnika Ko se v kakšni družbi razprava dotakne mojega poklica, me pogosto vprašajo, kako gledam na kakšne storilce kaznivih dejanj, ne tako redko s podvprašanjem, kako imam lahko »želodec« za posebno zavržne primerke. Včasih dodajo še izjavo v smislu: »Jaz tega ne bi mogel, bi ga kar ubil …« 05.11.2014
mag. Martin Jančar Misliti prihodnost Mislim, da ni sporna trditev, da se, ne glede na to, kakšen je naš svetovni nazor ali vrednote, ki opredeljujejo naše delovanje, nahajamo na neke vrste globalni prelomnici. Naj se zadeva v prihodnosti obrne tako ali drugače, sedanjost čisto enostavno ne dopušča več, da bi probleme vsakodnevnega bivanja reševali na do sedaj ustaljene načine. To spoznanje ni omejeno zgolj na ekonomijo, politiko ali celo pravo, veže se še na številna druga področja, celo na področje religije. 22.10.2014
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob lokalnih volitvah Letošnje lokalne volitve so, pa če si to hočemo priznati ali ne, ponovno razgalile relativno nemoč prava, da samo zagotovi ustrezno vrednostno povezanost neke družbe. Dejstvo je, da so ljudje v demokratičnem procesu izbirali in izbrali osebe, ki so bodisi že obremenjene s pravnomočnimi obsodbami bodisi so v kazenskih postopkih. In to ne zaradi bagatelnih kaznivih dejanj, temveč kaznivih dejanj, katerih glavna značilnost je prav varovanje tistih dobrin, ki so pomembne za delovanje skupnosti. 08.10.2014
mag. Martin Jančar O privatizaciji Pravijo, da naj bi človek pisal o tistih stvareh, ki mu postavljajo vprašanja in odpirajo dileme, predvsem pa bi tema morala biti nekaj, na kar se spozna ali ima potrebno znanje. Za to, česar se bom lotil v nadaljevanju, ne verjamem, da, razen pravne forme in poslov v katerih te stvari potekajo, posedujem zadovoljivo mero vpogleda oz. znanja. A vendarle, ne morem mimo tega, da se mi odpira preveč vprašanj in dilem, da bi mogel, kot pravijo "iti molče mimo". 24.09.2014
mag. Martin Jančar O presledkih in redundanci v kazenskem postopku Nekoč sem že navedel citat ruskega preizkusnega pilota Marka Gallaja o tem, kako opredeliti hitro premikanje (šlo je za vprašanje, kako naj padalec čim prej pride s sedeža do mesta odskoka na dvokrilnem letalu). Gallaj pravi, da je skrivnost v tem, da se izvajajo počasni premiki brez nepotrebnih presledkov. Obstaja pa v letalstvu tudi pravilo o redundanci bistvenih sistemov, torej, da so potencialno kritični sistemi v letalu podvojeni – zaradi varnosti. 10.09.2014
mag. Martin Jančar Ob napadu na policista Popolnoma jasno je, da se ob vsakem primeru, kjer so ob izvajanju svojih nalog napadene ali poškodovane osebe, ki izvršujejo tisto, kar tvori srž vsake države – namreč monopol fizičnega prisiljevanja, začnejo odpirati vprašanja, ali je vse opredeljeno in organizirano tako kot je potrebno. 27.08.2014
mag. Martin Jančar Čas za poroto? Ob sedanjih razpravah, ki se tičejo delovanja  sodstva, ni problematično samo to, ali in na kakšen način biti kritičen do sodne veje oblasti, temveč predvsem, kakšne posledice ima lahko to za legitimnost njenega delovanja. Če se je prej kritično izražalo predvsem ob konkretnem primeru, gre sedaj kritika že bistveno preko okvira partikularnega in se postavlja pod vprašaj celotno sodstvo in njegovo delovanje. Ob polemiki, ki se je razvila glede raziskave prof.dr. Šturma in na katero je tudi Vrhovno sodišče podalo svoj odziv, je očitno, da se postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega (kazenskega) sojenja. 30.07.2014
mag. Martin Jančar Primeru Patria ob rob Načelno se izogibam tem, ki polarizirajo slovensko javnost. Razloga sta najmanj dva. Prvi je ta, da po izkušnjah sodeč, s tem človek samo priliva olje na ogenj in drugič, ker gre pogosto za reči, ki jih niti ni mogoče razrešiti na enostaven ali vsaj enoznačen način. A tokrat po mojem ne gre drugače in se bom moral dotakniti tega, kar dejansko predstavlja prislovično bruno v mojem očesu. 16.07.2014
mag. Martin Jančar Včasih bi spet raje bil pilot Če sem čisto pošten, pravo pravzaprav v moji mladosti ni imelo posebne privlačnosti. Če bi me kdo v osnovni šoli vprašal, kaj bi rad počel v življenju, bi bil moj odgovor - pilot, še v srednji šoli pa bi bil ta odgovor najverjetneje pilot policijskega helikopterja. Srednja šola, čeprav je predmetnik vseboval precejšnjo mero prava, torej nikakor ni spremenila moje naravnanosti k tisti posebni obliki zadovoljstva, ki jo nudi omenjeni poklic, in tega nekomu, ki ga ni spoznal, ni mogoče opisati. Tako je  študij prava bil pravzaprav rezervna odločitev, potem, ko so se zadeve zapletle glede vpisa na študij tujih jezikov. 03.07.2014
mag. Martin Jančar O (ne)odločanju Zadeve že malce spominjajo na tisti stari vic, pri katerem nastopata ribič in kibic … Če ga nekako povzamem; ribič na obali reke lovi ribe, opazuje pa ga kibic, ki je poln nasvetov in kritike o tem, kako prijeti palico, katero vabo uporabiti, kako metati vabo, kako ribo pripeljati varno do podmetalke in tako dalje. Po nekajurnem “svetovanju” ribiču končno zadeva presede in predlaga, da začne kibic sam loviti, ta pa mu veselo odgovori, da kje pa, da nima živcev za to. 18.06.2014
mag. Martin Jančar O zornem kotu Pravzaprav nisem čisto prepričan, kako nasloviti tole kolumno. Razmišljal sem, da bi nosila naslov „O perspektivi ali o perspektivah“ ker bi s tem poudaril, da lahko perspektiva opazovalca daje tudi (časovno) perspektivo delovanja in učinkov. A, bodi dovolj, naj beseda teče o zornem kotu. 04.06.2014
mag. Martin Jančar O odgovornosti za odločitev Sam sem dokaj skeptičen do medijskih razprav o kompleksnih vprašanjih, ker je iz narave stvari jasno, da le-te že po svoji zasnovi ne morejo odpreti primernega diskurza. Omejeni so namreč tako z dragoceno minutažo, kot tudi s sposobnostmi voditeljev, da se osredotočijo na bistvo problema. To pa zahteva precejšen uvid v zadeve, tako na praktični, kot, kar je bistveno težje, teoretični ravni. 21.05.2014
mag. Martin Jančar O zaupanju v sodstvo Osebno mi je vedno zanimivo, da se ob vsaki odmevnejši sodbi odpre debata o zaupanju v sodstvo. Da stopnja zaupanja ni laskava, je očitno, očiten pa je tudi paradoks, na katerega je bilo s strani sodstva tudi opozorjeno in sicer, da je bila stopnja zaupanja največja prav takrat, ko so bili razlogi za nezaupanje največji. 07.05.2014
mag. Martin Jančar Misli ob oddaji „Doomsday preppers“ Človekov vsakdan je v svoji osnovi prav to, kar pojem /vsakdan/ pomeni – dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih, ne razlikuje bistveno od kateregakoli dneva. V življenju povprečnega človeka to pomeni jutranje obrede, odhod na delo, delo na delovnem mestu, prihod domov, nekaj malega posvečanja družinskemu življenju in nato nočni počitek. Takšna je pač narava te stvari in ko je enkrat utečena, rutina življenja postane nekaj, kar miselno niti ne zaznavamo. 23.04.2014
mag. Martin Jančar Ob opozorilu Vrhovnega sodišča glede finančnega stanja sodišč Očitno je, da  so pri nas debate, takoj, ko se dotaknejo razpoložljivih ali potrebnih javnih sredstev, že na samem začetku obsojene na neverjetno odsotnost racionalnega uvida, da ne rečem kaj hujšega. Pri tem pa je najslabše, da se razprava prenaša v za to popolnoma neprimerne forume,  ki ne samo, da nimajo ustreznega vpogleda v problematiko, temveč predstavljajo nevarnost nastanka škode, ki bi se ji morali na vsak način izogniti. 09.04.2014
mag. Martin Jančar Ob zapletih pri imenovanju predsednika KPK Če večino ljudi danes povprašate, v čem je bilo bistvo afere Monica Lewinsky v ZDA, bodo verjetno odgovorili, da v tem, ker se je predsednik ZDA spustil v spolno razmerje z mlado pripravnico. Pa v tem sploh ni bil pravi problem. Čeprav se je dejansko postavljalo vprašanje moralnosti in gotovo tudi vprašanje o tem, ali je in na kakšen način se je zadeva dogajala, pa vendarle srž problema ter tudi političnih in pravnih posledic, ni bila v tem. 12.03.2014
mag. Martin Jančar O švicarskem referendumu Ob zadnjem švicarskem referendumu, s katerim so se njeni prebivalci, resda z minimalno večino, a vendar, odločili za uvedbo kvot pri priseljencih iz EU, je na področju EU močno završalo. Evropska unija je Švico opozorila, da s takšno odločitvijo ogroža tudi uživanje ugodnosti, ki jih je deležna zaradi svojega specifičnega odnosa z EU, nekatere države, kjer prej niti približno niso imeli zadržkov s tako ali drugače omejujočo imigracijsko politiko, pa so prav tako doživele določen »šok«, ker so ugotovile, da tudi njeni prebivalci lahko kaj hitro padejo v kategorijo »nezaželenih«. 26.02.2014
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob vprašanju »žvižgačev« Dandanes se dosti govori in piše o t. i. “žvižgačih”, osebah, ki se izpostavijo in razkrijejo določeno napačno ali protizakonito ravnanje, ki so ga zaznali praviloma v nekem delu izvajanja državne oblasti. Primer Edward Snovden je samo zadnji in mogoče najbolj odmeven prav zaradi tega, ker gre za zadeve, ki so tudi sicer za splošno javnost najbolj zanimive – zarote in vohunjenje na najvišji ravni. 12.02.2014
mag. Martin Jančar O disciplini na sodišču Vsake toliko bodisi doživim sam, ali pa preberem v črni kroniki, da pri kakšnem kazenskem postopku obtoženi zganjajo “cirkus”, ki sega od slačenja oz. pojavljanja na sodišču v Adamovem kostimu, do direktnega naslavljanja sodečega senata ali sodnika z raznoraznimi nazivi in prilastki. 29.01.2014
mag. Martin Jančar O umorih, ki jih storijo obveščevalne službe Razprave okoli t.i. “lex Perkovič” in o umorih  Stjepana Crnogorca in Nikice Martinovića, za katere je bila podana kazenska ovadba, odpirajo nekatera vprašanja, ki si jih le redko zastavimo. Razlog temu je, da so vezana na delovanje obveščevalnih služb držav, to delovanje pa je javnosti praviloma neznano oz. je nanj opozorjena zgolj takrat, ko pride do izrazitih, milo rečeno, ekscesov. Ti so praviloma dveh vrst, bodisi ko obveščevalne službe zatajijo ali pa, ko prečkajo mejo običajnega zbiranja podatkov in posežejo v dogajanje tako, da ga lahko zaznamo. 15.01.2014
mag. Martin Jančar Za Silvestrovo 2013 Za silvestrsko kolumno se spodobi, da je drugačna od drugih, če ne zaradi drugega, ker ob vsakokratnem prehodu v Novo leto, praviloma upamo in verjamemo, da bo novo tudi boljše. Čeprav sam v geslo, “novo je boljše”, že zaradi moje “EMŠO” ne verjamem preveč, pa je v tem primeru vedno dana vsaj priložnost, da se to uresniči. 31.12.2013
mag. Martin Jančar O prikritih preiskovalnih ukrepih in izločitvah dokazov Ne vem, če je mogoče govoriti o tem, da bi slovenska družba v tolikšni meri odstopala od drugih po tem, v kakšni meri in obliki je v njej podana kriminaliteta, da bi bilo utemeljeno posegati po kakšnih posebnih ukrepih. Rekel bi, da je po izkušnji sistema, kateri je temeljil na prepričanju, da je država omniprezentna (najbolje izraženo v pregovoru „Bilo kuda - Udba svuda“) in je bilo zaradi tega marsikatero ravnanje že s strani potencialnih storilcev opuščeno, pač prišlo tudi na tem področju do oblikovanja “sodobne” kriminalne dejavnosti. Razlika med prej in sedaj je ta, da lahko, podobno kot tržna svoboda, ukvarjanje s kriminalno dejavnostjo prinaša bistveno večje materialne dobičke, kot v okoliščini družbe, v kateri takšne svobode ni. 18.12.2013
mag. Martin Jančar Misli ob odstopu senata KPK Pred kratkim sem, ko me je kot običajno, mučila trema pred javnim nastopom, o tem potožil mojemu prijatelju in kolegu, ki ga je čakalo enako. Odvrnil mi je, da se naj spomnim na Pattonov govor vojakom pred napadom na Normandijo in mi ga v kratkem povzel. 04.12.2013
mag. Martin Jančar Ob opozorilu informacijske pooblaščenke Človek bi pomislil, da bi že zaradi ekonomskih posledic, zaradi katerih je v tej naši državi prišlo do potrebe, da se sprejemajo ukrepi, ki neposredno vplivajo na eksistenco (predvsem) tistih, ki nikoli niso imeli dostopa do večjega premoženja in njegovega upravljanja, obstajal prevladujoč interes, da se v prihodnje zadeve zastavijo bolj transparentno. 20.11.2013
mag. Martin Jančar O cestnem prometu Ena izmed lepših stvari, v katerih uživam v zadnjih par tednih je to, da se mi ni potrebno voziti več kot sto kilometrov na delo in isto razdaljo tudi nazaj domov. Tako sem se z veseljem preselil na sopotnikov sedež in si privoščim tudi luksuz krajšega sprehoda skozi mesto. 06.11.2013
mag. Martin Jančar O davkih Dokaj očitno je, da državljani lastno državo praviloma začutimo takrat, ko neposredno poseže v osnove naše eksistence. Nek ameriški pravnik je to najbolje izrazil z reklom, da “zakon ni nič drugega, kot pendrek v rokah policaja” torej, da zakon “začutiš” šele takrat, ko te policaj lopne s pendrekom po hrbtu. Davki in druge podobne dajatve (carine, trošarine itd.) so zelo podobna stvar, od celotnega delovanja države in njene dejanske moči, jih najbolj občutimo. Prav slednje je z zadnjimi akcijami Davčne uprave postalo tudi navzven vidno. 23.10.2013
mag. Martin Jančar O kazenskem spisu (impresije po Richardu Bachu) Pred mano na mizi leži kazenski spis; eden tanjših, s par sto listinskimi številkami, ovitek že zguljen od številnih dotikov, poln povratnic in ne-prevzetih pošiljk, ki zraven „post-it“ listkov, štrlijo na plan. Na moji mizi njegovih vrstnikov skorajda ni več, poslavljam se tudi od njih, in prišli bodo na druge mize in v druge predale - predodeljeni, kot se reče v žargonu ... 09.10.2013
mag. Martin Jančar O obrazložitvi sodbe Nobena skrivnost ni, da je pisanje obrazložitve sodbe eden izmed najtežjih elementov sodnikovega dela v t.i. kontinentalnem pravnem sistemu. Verjetno ne bom preveč udaril mimo, če bi rekel, da še zlasti v Republiki Sloveniji. 11.09.2013
mag. Martin Jančar O svobodi in negotovosti Nesporno je, da se današnja družba (oz. če zanikate njen obstoj – ljudje), nahaja na neki točki, od katere se bodo dogajale spremembe. Slednje se verjetno že nakazujejo, a so večini (tudi meni) zaenkrat nespoznavne oz. neopažene. Takšna je pač narava stvari – zgodovina poteka pogosto mimo nas in nam je dogajanje jasno ali jasnejše šele v retrospektivi, pa še takrat ne čisto objektivno, kar lahko vidimo vsak dan. 28.08.2013
mag. Martin Jančar O vrednosti pravnega znanja? Še dobro se spominjam, kaj mi je oče rekel, ko sem odšel v srednjo šolo: “sine, če ti ne bo šlo, boš pač šel delat”. Kar je pomenilo, da bom pač zaposlitev poiskal v eni od številnih tovarn v Mariboru. Konec sedemdesetih, v začetku osemdesetih, to namreč ni bil nikakršen problem in svoja poletja sem, na očetovo zahtevo seveda, od 13-tega leta preživljal za takšno ali drugačno obliko tekočega traku v Primatu. 14.08.2013
mag. Martin Jančar O samozavesti

Na nek način lahko razumem, zakaj se problematizira in postavlja pod vprašaj sodstvo, tako glede načina in vsebine dela, kot tudi čisto po personalni plati – torej glede sodnikov samih. Pa vendarle se mi zdi, da ima v Sloveniji to pogosto globlje podlage, kot zgolj zaznavanje nekaterih objektivnih težav.

31.07.2013
mag. Martin Jančar O (potrebnem) stanju duha Je že tako, in tega ne ugotavljam samo jaz, da je pričakovanje, da bo se delovanje neke družbe spravilo v načrtovane vrednostne okvire z dosledno in kontinuirano uporabo represije, ne samo naivno, ampak tudi nevarno. Kot je rekel že Bismarck, z bajoneti se da doseči marsikaj, a na njih sedeti se ne da. 17.07.2013
mag. Martin Jančar Misli o »razgretih glavah« Verjetno bo pri meni do konca ostal v spominu prizor, kako razjarjena množica v Mogadišu po tleh vleče truplo sestreljenega ameriškega pilota in se nad njim znaša. Težko bi natančno opredelil in opisal, kakšni so moji občutki, a pod črto gre predvsem za neke vrste strah ob hkratnem zavedanju, da Mogadiš v prenesenem pomenu, ni tako oddaljen od Evrope. Podobne občutke, čeprav omiljene zaradi drugačnih in bolj posrednih in časovno oddaljenih virov, sem imel, ko sem bral recimo Svetinovo Ukano, ali razglase o streljanju talcev na znamenitem mariborskem Kojaku. 19.06.2013
mag. Martin Jančar Ob sedanjih polemikah glede pravosodja

Nekoč, od takrat se mi zdi, da so pretekla že stoletja, sem se znašel v situaciji, ko je bilo potrebno sprejeti odločitev, ki bi lahko imela precej hude posledice ne samo zame, ampak tudi za našo, takrat zelo mlado državo. Ena tistih stvari, ko te v maniri kakšnega umetniškega filma fokus lastne perspektive porine v stanje globokega spoznanja o teži in predvsem samoti lastnega bitja. V tistem trenutku se je pisarna, v kateri je še sekundo prej bilo precejšnje število pametovalcev izpraznila in ukaz, ki sem ga moral dati, je odzvenel v popolni samoti. Na srečo, tudi zaradi tega, ker je šlo za, recimo temu vojaške zadeve, so se stvari izšle, tudi s precejšnjo pomočjo samokritičnega vedenja naslovnikov tega mojega dejanja.

05.06.2013
mag. Martin Jančar Nekaj misli o tožilstvu V skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsaj kolikor vem, le enkrat, pa še takrat v bolj humoristično zasnovanem tekstu. Za to obstajajo z moje strani dobri razlogi, predvsem to, da pretežnega dela njihove dejavnosti osebno nisem nikoli spremljal in v kar nimam vpogleda, za razliko od marsikoga, najraje ne komentiram. 22.05.2013
mag. Martin Jančar Legalizacija prostitucije

Ne, ne, ne mislim na meseno verzijo tega izraza, temveč na tisto, ki jo SSKJ opredeljuje kot /pojav, da se nekdo odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi/. Potem, ko je njena prvotna različica dobila tudi v sodbah sodišča EKČP svojo legalnost, je očitno vedno bolj običajno, da se tudi njena izpeljava vsaj legitimira, ne vidim pa dosti možnosti, da se v prihodnosti tudi ne bi legalizirala.

08.05.2013
mag. Martin Jančar ZKP-K in kaj je prinesel v praksi Maja bo minilo eno leto, odkar se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-K (prečiščeno besedilo ZKP), ki je v naše delo kar nekaj pomembnih sprememb. Javnosti je najbolj znana uvedba določenih inštitutov, ki so povezani s priznanjem obtoženega, medtem, ko je za naše delo bila bolj pomembna uvedba predobravnavnega naroka, kot popolnoma nove faze postopka. Po skoraj enem letu osebno ocenjujem, da je šlo za spremembe v pravi smeri, pa čeprav je jasno, da bo trajalo še kar nekaj časa, preden se bodo zadeve ustalile in utekle. 24.04.2013
mag. Martin Jančar Sodišča in pravo Sicer sem že navajen, da se o delu sodišč poroča v medijih na tak način, da se človek resnično sprašuje, če so udeleženci sodnega postopka in poročevalci o njem sploh bili na istem dogodku, a včasih me pri tem vendarle vsaj malo pograbi jeza. Tako sem pred kratkim zasledil v enem izmed osrednjih dnevnikov naslov “Sodišče poglobilo luknjo v proračunu”. 10.04.2013
mag. Martin Jančar O oblikovanju vodij in vodenih

Čisto mogoče je, da se motim, a vendarle se mi zdi, da je eden ključnih problemov danes dejstvo, da ne znamo podpreti tistih stebrov, na katerih stoji neka skupnost. Že mogoče, da je to zaradi tega, ker se sledi zdaj že spoznani ideji neoliberalizma, skriti v izjavi Margaret Thatcher, da družba sploh ne obstaja, a domnevam, da so razlogi tudi drugje.

27.03.2013
mag. Martin Jančar Malo introspektive Pri televizijskih serijah lahko relativno hitro ugotovite, kdaj so scenaristi prišli do konca v začetku zastavljenega koncepta serije, namreč takrat, ko se tema od, imenujmo to »zunanjega« dogajanja, obrne k samim akterjem in osebnostim njihovih vlog. S tem ne želim reči, da se nekaj podobnega dogaja tudi meni, a vendarle, od tistih prvih kolumn je preteklo že več kot šest let  in v tem vidim razlog, da se mi vedno bolj kot teme zarisujejo subjektivne percepcije mojega delovanja. Razlog vidim predvsem v tem, da je v tem obdobju perspektivno opazovalca zunanjega dogajanja počasi a vztrajno izpodrivala percepcija neposrednega izvajalca. 13.03.2013
mag. Martin Jančar Pravnomočna moralna sodba V teh burnih časih se v ospredje spet rinejo dileme, ki so kar nekaj časa počivale pod površino navideznega konsenza o vrednostni podstati naše družbe. Potem, ko smo z osamosvojitvijo padli v sodobno politično pravno ureditev v smislu demokratične politične ureditve in kapitalističnega ekonomskega sistema, smo naivno domnevali, da bo že samo formalno sprejetje ustavno pravnega okvira zagotovilo, da bodo zadeve potekale tako, kot smo si to predstavljali v idilični sliki razvitega Zahoda. 27.02.2013
mag. Martin Jančar O fašizmu

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo v javni razpravi pojavil pojem fašizem. V slovenski družbi, ki ima do komunizma, zaradi zgodovinske izkušnje, bistveno drugačen odnos, je uporaba tega izraza vezana na močnejši negativni učinek. Odnos do komunizma kot ideologije in socialistične družbeno politične ureditve, kot njegove emanacije v naši polpretekli zgodovini, pač ne nosi s seboj mobilizacijskih učinkov, ki bi si jih kdo želel.

13.02.2013
mag. Martin Jančar „Apres moi, le déluge„* in kaj me pri tem moti Ne vem, kdo je avtor citata, ki se glasi nekako takole; „S tistim, ki pri dvajsetih ni radikalec in pri petdesetih konservativec, je nekaj narobe“ , a dejstvo je, da me sedaj, ko se bližam tej prelomnici, dinamika življenja in neprestane spremembe, vedno bolj motijo. Pa ne mislim toliko na zasebno življenje. 30.01.2013
mag. Martin Jančar O razpravi ad hominem Kot nekdo, ki trdno verjame v sposobnost človeškega roda, da z medsebojno komunikacijo oblikuje rešitve, pomembne za skupno življenje in tudi sicer  v precejšnji meri pristaš tistih družbenih teorij, ki v ospredje postavljajo diskurz (recimo Habermas, Rawls in podobno) ne morem mimo določenih težav, ki jih imam ob opazovanju družbene razprave in njenih karakteristik, zlasti v zvezi z nekaterimi oblastnimi odločitvami v zadnjem času. 16.01.2013
mag. Martin Jančar Ob Novem letu 2013 Zakoračili smo v Novo leto z zloveščo trinajstico na koncu, kot se spodobi za te nove čase, z novo uvedenim delovnim dnem. In ker mi je, zlobno in kontrarevolucionarno, v roke pred temi prazniki padla knjiga Marka Zorka „Mein Kampf“, sem se verjetno navlekel njegovega humornega cinizma. Tako si ne morem kaj, da me ne bi ukinitev praznika v čast dviga BDP oziroma bruto domačega produkta, ne spomnila na njegove opise akcij v trdih časih komunističnega režima, nabiranja koloradskih hroščev in kar je še bilo takega. Pa majceno tudi na moja mlada leta, ko smo še v kinih pred filmi še gledali „Filmske novosti“, v katerih je v črno-beli tehniki bilo opevano delovno ljudstvo in dosežki naše socialistične domovine, vse seveda s svetlimi cilji dvigovanja našega skupnega bogastva in napredka. 02.01.2013
mag. Martin Jančar O spremembah Na srečo se mi pri sedanjem delu ni potrebno, tako kot v preteklosti, ukvarjati s kadrovsko in finančno problematiko. Te težave in naloge sodijo v pristojnost predsednika in direktorja sodišča in v sedanjih okoliščinah, jim tega prav nič ne zavidam.

19.12.2012
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob demonstracijah Verjetno ni nikogar, ki bi se v zadnjih dnevih ne bi na tak ali drugačen način ukvarjal s vprašanjem pomena demonstracij in njihovih posledic. Od vprašanja legalnosti in legitimnosti slednjih do izgredov, nasilja in uporabe prisilnih sredstev policije. In seveda o vzrokih, ozadjih, sporočilih in ukrepih v zvezi z njimi. 05.12.2012
mag. Martin Jančar Si res želimo dr. Housa za sodnika? Ko se pogovarjam z ljudmi o njihovih pričakovanjih v nekem sodnem postopku, je praviloma mogoče slišati kar nekaj težav, ki jih s tem imajo. Praviloma je mogoče pri vseh opaziti določeno negotovost in recimo strah pred neznanim. V kontekstu tega strahu oz. negotovosti je dejstvo, da oseba razume svoj pravni problem, ki ga je privedel pred sodnika (bodisi prostovoljno ali prisilno) kot svojevrsten patološki pojav, in pričakuje od sodišča zdravilo, ki bo to stanje odpravilo. 22.11.2012
mag. Martin Jančar O objektivnosti in pristranskosti Verjetno ni nikogar, ki se ne bi kdaj znašel v situaciji, v kateri je bila na preizkusu njegova objektivnost oz. sposobnost realno oceniti neko dogajanje. Dileme in posledice naših odločitev ob tem, nas praviloma spremljajo še kar nekaj časa, odvisno seveda od pomembnosti tega dogajanja in tudi osebe, ki nas je postavila na ta preizkus. 07.11.2012
mag. Martin Jančar Represija in javno zasebno partnerstvo

Ne morem se prav odločiti ali sem postal že star ali pa samo čas tako hitro teče, a dejstvo je, da se je pogled na nekatere stvari v mojem času, tako spremenil, kot da bi preteklo nekaj stoletij …

24.10.2012
mag. Martin Jančar O prepovedih

Od človeka, ki je večino svoje poklicne poti in pravzaprav večino svoje mladosti preživel v takšni ali drugačni povezavi z represivnimi organi, verjetno ne bi pričakovali, da bi imel kakšne večje težave s prepovedmi, ki jih država postavlja kot meje obnašanja posameznikov. A jih, kljub temu, da se sedaj ukvarjam pretežno z ugotavljanjem krivde in določanjem  kazni za kršitev prepovedi, vendarle imam.

10.10.2012
mag. Martin Jančar O skušnjavi in grehu Tokrat sem hotel razpravljati o skušnjavi in grehu, v smislu razmišljanja o vzrokih, ki človeka pripeljejo tako do moralnih kot tudi pravnih kršitev. Vprašanja, ki so se v zadnjem času izpostavila v javnosti, so namreč takšna, da, drugače, kot je to sicer v današnji javni razpravi običajno, odpirajo in presegajo ločnico med pravom in moralo. 26.09.2012
mag. Martin Jančar O varnosti in tveganju

Med mano in mojim očetom je obstajala vedno precejšnja konceptualna razlika o tem, kje je najbolje iskati svojo poklicno pot. Oče, ki je bil strojni inženir je prisegal na gospodarstvo in svoje prihodnosti, tudi v časih, ko to ni bilo najbolje, ni nikoli videl v javnem sektorju. Pri meni, ki sem praktično v najzgodnejši mladosti “padel” v  strukturo državne uprave, pa je prav nasprotno – javni sektor je bil tisti, ki mi je najbolj ustrezal.

12.09.2012
mag. Martin Jančar O balonih, Richardu Bachu in fiskalnem pravilu Ob tragični nesreči balona na Barju, predvsem pa ob kasnejših komentarjih dnevnega časopisja in drugih medijev, zlasti glede neveljavnega oz. odvzetega dovoljenja pilota in sedaj še prepovedi letenja zaradi manjkajočih spričeval letalskega prevoznika, sem se spomnil na črtico „Besede“ iz knjige Podarjena krila. To kratko razmišljanje je napisal Richard Bach, ki je bolj znan po Jonathanu Livingstonu Galebu in Iluzijah. 29.08.2012
mag. Martin Jančar O »dobrih« gospodarstvenikih in »zlih« uslužbencih

Pravzaprav nisem čisto prepričan, če je v sedanji histeriji sploh mogoče opozarjati na določene zadeve, ki jih, vsaj takšno je moje osebno prepričanje, nihče noče videti ali pa vsaj upoštevati.

16.08.2012
mag. Martin Jančar Slovenska tragikomedija V bistvu so slovenske zgodbe vedno tragikomične, tudi če pri tem upoštevam slovenske literarne klasike. Tudi tiste, ki niti približno niso stremele k kakršnikoli komediji, temveč so njih pisci zavzeto pisali o akterjih kot ujetnikih tragične usode. Res, poskusite brati kateregakoli s to predstavo v glavi in ugotovili boste, da slovenski junaki niso samo tragični, temveč tudi precej komični. 01.08.2012
mag. Martin Jančar Počitniška razmišljanja Verjetno ni naključje, da se dostikrat uporabljajo prispodobe, vezane na, recimo temu – navtiko. Od tega, da bi morala država biti svetilnik ostalim do primerjave upravljanja države z upravljanjem barke skozi neurja in podobno. Tudi nemški izrek, da “vsi tičimo v enem čolnu” opozarja na dejstvo, da je vsaka skupnost odvisna od odločitev, ki zadevajo usodo skupnosti kot celote. 18.07.2012
mag. Martin Jančar Prve izkušnje s spremembami ZKP Za nami je nekako okrogel mesec uvajanja novitet iz novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in nedvomno je, da se stvari spreminjajo bistveno hitreje kot je to marsikdo pričakoval. Nekaj prvih vtisov bi rad delil, ker ocenjujem, da bo na to temo potrebno reči še marsikaj, preden se bodo stvari stekle in utekle. 20.06.2012
mag. Martin Jančar Misli ob nekem citatu Pred kratkim mi je v roke prišla knjiga Howarda Zinna “ Narodna zgodovina Združenih držav Amerike” in v njej sem našel naslednji citat iz pisma, ki ga je Thomas Jefferson napisal nekemu prijatelju. Po prostem prevodu iz hrvaškega jezika gre nekako takole: “Ocenjujem, da je nek manjši upor tu in tam dobra stvar … To je zdravilo za trdno zdravje vlade ... Bog ne daj, da kdaj preteče dvajset let brez takšnega upora ... Drevo svobode je potrebno občasno osvežiti z krvjo domoljubov in tiranov. To je naravno gnojilo.”(*1) 06.06.2012
mag. Martin Jančar Spet o spremenjenem ZKP Ob vsem dogajanju v naši državi je verjetno nastop sprememb kazenske zakonodaje bil dokaj neopažen, če izvzamemo prve informacije o uvedbi nekaterih novih institutov v naše kazensko pravo. 23.05.2012
mag. Martin Jančar Ob debati za ukinitev Državnega sveta Sam imam velike pomisleke, kadar se javna razprava usmeri k obravnavanju tem, ki se tičejo osnov naše državne ureditve, pravi krč pa doživim, ko (na žalost spet) pride do idej, da bi posegli v slovensko Ustavo. Razlogov za to je več; prvi je gotovo v tem, da ocenjujem, da gre pri slovenski Ustavi za dokument, v katerega je bilo vloženega največ pozitivnega naboja v zgodovini našega nesrečnega naroda, saj je nastajal v obdobju najvišje nacionalne samozavesti in soglasja, in drugič, glede Ustave sem izrazit konservativec ali tradicionalist in zato mnenja, da predstavlja dokument, ki ga je potrebno pustiti pri miru – trajnost in konsistenca Ustave je namreč po moji oceni velika vrednota vsake državne ureditve (glejte samo Ustavo ZDA). 09.05.2012
mag. Martin Jančar Enim »dogaja« Če se peljete od Ljubljane proti Vrhniki, boste na začetku naselja pogosto zagledali, na dvignjenem nasipu zelenice pred blokom, mladeniča, ki drži v roki leseno imitacijo mikrofona, s slušalkami na glavi. Z zaprtimi očmi, privzdignjen na tem nasipu, kot na odru, očitno prepeva po glasbi, ki se vrti na predvajalniku. Ker se samo peljem mimo, nisem nikoli slišal, če poje na glas in kaj poje. 25.04.2012
mag. Martin Jančar O dogovarjanju v kazenskih postopkih Bolj kot se bliža dan, ko bodo začele veljati in se tudi uporabljati določbe sprememb Zakona o kazenskem postopku, zlasti tiste o dogovarjanju med tožilci in obdolženci, bolj se v praksi sprašujemo, kakšen bo “izplen”. Mnenja o tem so v celotnem spektru od naivno optimističnih (kamor sodim sam) do izrazito slovenskih, recimo fatalistično pesimističnih v smislu “eh, saj nima nobenega haska”. 11.04.2012
mag. Martin Jančar O »mutenju« Kar nekaj let nazaj sem skupaj s prijateljema, ki sta si kupila manjšo jadrnico, sodeloval na klubski regati, ki je bila namenjena zgolj zabavi. Nobenih točk, pokalov ali česarkoli razen druženja. No, zadeva je bila zaradi slabega vetra razvlečena, jadra na naši 6 metrski kadi tudi niso bila najboljša, skratka, ko je večina jadrnic že plula proti domu, smo se mi še vedno nahajali kake pol milje od svetilnika Porer, ki je bil točka, okoli katere bi morali. 28.03.2012
mag. Martin Jančar Misli ob nekem argumentu V javni razpravi okoli določb Družinskega zakonika se pojavlja argument, do katerega gojim že od začetka nekatere pridržke oz. vprašanja. 14.03.2012
mag. Martin Jančar O oblasti in reševanju krize Po svoje je zanimivo opazovati, kako se ob vsakokratnem ustoličenju vodje izvršilne veje oblasti, vanj ali v organ, ki ga vodi, projicirajo vse mogoče in nemogoče želje in strahovi. V tej mešanici evforije in groze, se podrobno spremljajo napisane in izrečene besede, analizirajo in iščejo takšni ali drugačni pomeni napisanega in izrečenega, koalicijska pogodba postane tekst, ki dobi prav mi(s)tične  razsežnosti in vsak bi rad razumel, kaj je v resnici »zadaj«. 29.02.2012
mag. Martin Jančar Legitimnost sovraštva Debate, ki so se razvnele o in ob zadnjih volitvah v državni zbor so vsaj v določenem segmentu takšne, da se človek resnično vpraša, v kakšni meri je postalo pri nas sovraštvo legitimen motiv javne razprave in seveda, kam pravzaprav  to vodi. 01.02.2012
mag. Martin Jančar O delegaciji odgovornosti Sodstvu se navadno očita, da nekako ostaja na starih, neproduktivnih vzorcih delovanja in, če prav razumem kritike, da je vsemu pravzaprav kriva nekakšna nestimulativna in  lenobo vzbujajoča varnost tega poklica.  Tega  bomo verjetno v prihodnje slišali še dosti. 18.01.2012
mag. Martin Jančar O sodiščih in medijih Pisati o odnosu med mediji in sodišči je pravzaprav dokaj tvegano. Gre za položaj, ki je, vsaj iz perspektive sodnikov in sodišč na robu zavez tako iz zakonov, ki urejajo delovanje sodišč in sodnikov, kot tudi zavez kodeksa sodniške etike. Prav slednji je, vključno z tradicionalno zadržanostjo sodstva tisti, ki tega odnosa, vsaj na videz, sploh ne more vzpostaviti oz. bolje rečeno, s pregovorno striktnostjo in nezaupanjem do medijev je vez med sodstvom in mediji v realnosti naše države in dojemanja njene oblasti nekaj, kar je po svojem bistvu nezaželeno. 04.01.2012
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob volitvah Po vsaki razpravi, ki se v naši družbi razvije ob vsakokratnih volitvah, je zame vendarle kar malo frustrirajoče, da se vedno znova dokazuje, kako malo v resnici razumemo ali vsaj mislimo resnični pomen in namen demokracije. 07.12.2011
mag. Martin Jančar O »nadmudrivanju« Razmišljanja o pravu in njegovi učinkovitosti ali ustreznosti so vedno zanimiva, predvsem zaradi tega, ker obstaja neprestana razlika med tem kako nekaj je in kako naj bi nekaj bilo. Ta povezanost in hkratna oddaljenost med dejstvi in normo je tisto, kar nas pogosto frustrira in kar, v moderni državi z svojim aktivnim zakonodajnim procesom in „proizvodnjo“  takšnih ali drugačnih predpisov, preprosto ne moremo in ne znamo razumeti. 23.11.2011
mag. Martin Jančar Ob sprejetih spremembah Zakona o kazenskem postopku Moram priznati, da sem bil že kar malo v skrbeh, ali bodo spremembe Zakona o kazenskem postopku uspele priti skozi ovire zakonodajnega postopka, tako, da sem prav vesel, da je bilo na koncu zbrane dovolj politične volje (in tudi dovolj zdrave pameti). 09.11.2011
mag. Martin Jančar Družinska razmerja in kazensko pravo Kolikor vem, je splošna predstava ljudi o kazenskih zadevah takšna, da na eni strani obstajajo barabe in na drugi strani “good guys” ali dobri fantje, ki te barabe preganjajo, sodišče pa naj bi bilo tisto, ki takšne barabe pospravi varno za zapahe, da lahko potem vsi varno in zadovoljno živimo. 26.10.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob odzivanju javnosti na tekoče kazenske postopke V prejšnjem tednu sta na dveh koncih naše države potekali dve manifestaciji, ki sta imeli opraviti s pravkar potekajočim kazenskim postopkom. Če bi hotel na kratko povzeti sporočilo obeh, je v eni bilo podano zgražanje nad tem zakaj se sploh porajajo dvomi o neki obtožbi in na drugi, zakaj se določena obtožba sploh dopušča. V eni tiho izražen strah pred tem, da sodišče ne bo ustrezno kaznovalo storilca, v drugi dokaj glasno izraženo ogorčenje, zakaj je nek obtoženi sploh lahko pred sodiščem. 12.10.2011
mag. Martin Jančar Noblesse oblige Ko sem zadnjič na tem mestu razpredal o tem, kako moramo kot udeleženci v demokratičnih procesih, zlasti kot tisti, ki posamezniku z priznanjem posebnega položaja med nami predamo svojo usodo v roke, previdni in ne smemo dopustiti, da bi si prilastil moč, ki smo mu jo dali sami, se mi je, kot oddaljen odmev, v mislih neprestano pojavljala fraza „noblesse oblige“. 28.09.2011
mag. Martin Jančar O človeku in funkciji izvajanja oblasti Kakšen cinik bi rekel, da vso pehanje ljudi za takšnimi ali drugačnimi uspehi v bistvu ni nič drugega kot na drugo raven postavljena borba za preživetje in nadaljevanje vrste, kot jo poznamo v živalskem svetu. Preživi najmočnejši in, ker ta praviloma dobi z manifestacijo in realizacijo svoje moči tudi več možnosti za prokreacijo, je pravzaprav dokazovanje moči tudi najboljša možnost, da lahko svoje gene prenese v novo generacijo. Navedeno seveda lahko preberete tudi bolj profano. 14.09.2011
mag. Martin Jančar Ob odprtju enote za forenzično psihiatrijo Ne glede na to, s koliko težavami se spopada naša država, pa je vendarle potrebno navesti, da se na področjih, ki so bolj ali manj povezane s pravosodjem in njegovim kazenskim delom, vendarle dogajajo stvari, ki predstavljajo, vsaj tako ga ocenjujem osebno, velik napredek. 31.08.2011
mag. Martin Jančar O napakah in mislih ob njih Včasih si domišljam in v tem delim, vsaj kolikor vidim, tipičen način slovenskega razmišljanja, da sem pri presojanju določenih vprašanj, tako oh in ah, iznad vsega. S pomilujočim pogledom spremljam, ko se akterji raznoraznih zadev izmišljajo popolnoma neumne razloge, ki naj bi od njih odvrnili krivdo ali pa vsaj omilili težo njihove napake. 17.08.2011
mag. Martin Jančar Pravnik na dopustu Ljudje si dostikrat predstavljajo, da imam, kot pravnik in sodnik, neprestano polno glavo predpisov in rešitev za razne pravne probleme, ki pokrivajo vse od davčnih olajšav do cestno prometnih prekrškov  ter seveda vse vmes. Tako je dostikrat primer, da se me sprašuje za zadeve, ki sem jih nazadnje srečal na pravosodnem izpitu ali pa pri kakšnem predmetu, v recimo, 2. letniku pravne fakultete. 03.08.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli o specializiranih oddelkih Zadnje spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, na podlagi katerih so se uvedli specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, so po mojem osebnem prepričanju sicer ponudile dobro možnost za učinkovitejše delo sodišč na tem področju, bojim pa se, da bo zadeva v praksi povzročila kar nekaj zapletov. 06.07.2011
mag. Martin Jančar Ekonomsko propagandni program in javne ustanove Ena izmed bolj zabavnih in poučnih stvari, kadar si na tem, da prispevaš k dvigu slovenske natalitete, je starševska šola, ki jo organizirajo v za to ustreznih zdravstvenih ustanovah. Sam sem se te zadeve, z namenom pridobitve “potrdila za prisotnost pri porodu” udeležil že drugič, ker pač veljavnost slednjega poteče po petih letih in po sedmih, kolikor je preteklo pri meni, se je očitno spremenilo marsikaj. Pa ne pri samem porodu, da se ne bo kdo ustrašil. 22.06.2011
mag. Martin Jančar Utrinek iz Štajerske Pred kratkim sem sodil (oz. natančneje predsedoval senatu) v dveh zadevah, kjer je šlo za tipični zgodbi, ki se odvijata ne samo povsod po svetu ampak tudi med vsemi živimi bitji na tak ali drugačen način. Sama opredelitev kaznivega dejanja, ki jo izdaja številka člena na ovitku spisa je bila takšna, da so se na obravnavi našli tudi novinarji, a se je tudi zanje kaj hitro pokazalo, da je zadeva preveč običajna, da bi bila vredna omembe v časopisu. 08.06.2011
mag. Martin Jančar O parodijah in satirah Za razliko od večine, ki ocenjuje, da so bile z videospotom, v katerem ima glavno vlogo blondinka, ki parodira argumente proti pokojninski reformi, prekoračene meje dobrega okusa, sem sam pravzaprav tej ideji naklonjen. Ideji namreč, da bi bilo potrebno malce  argumentacije ad absurdum, da se pokaže, kakšna je pravzaprav tale naša mala državica in ljudje, ki v njej živijo in s poudarkom, tisti, ki jo vodijo. Osebno se mi namreč ne zdi, da se je šlo v tem primeru predaleč, prav obratno, potrebno bi bilo iti še dlje. 25.05.2011
mag. Martin Jančar Nekaj malega o ozadju »megaprocesov« Včasih, ko spremljam poročanje medijev o tem, kako potekajo tako imenovani »megaprocesi«, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil na ljudi ki gledajo nogometne tekme in dajejo komentarje na igro  in igralce v smislu »kaki butl, pa kaj ne vidiš, kje je žoga, kako si lahko to falil itd«, lepo zavaljeni (v kavč in tudi sicer) s pločevinko piva v roki. Kot bi rekli moji prijatelji iz sosedstva: »Lako tako!« 11.05.2011
mag. Martin Jančar Majhna rekapitulacija Februarja so se iztekla štiri leta, odkar opravljam funkcijo sodnika in nekako primerno je, da se po takšni dobi, ki ustreza dolžini običajnega mandate funkcionarja, napravi, kot se temu reče “rekapitulacija”. Nekako v smislu, kaj sem spoznal in kaj doživel, kaj se je spremenilo in kaj se, čeprav bi se moralo, ni in seveda, kako naprej. 13.04.2011
mag. Martin Jančar O vrednostni podstati moderne družbe Osnovno vprašanje, ki se mi ob sedanjem dogajanju v slovenski družbi, pa tudi širše, postavlja, je, ali lahko le-ta sploh vzpostavlja notranje zavezujočo podlago bivanja oz. bolje sobivanja. Povedano preprosteje, ali lahko moderna družba sploh in slovenska še posebej, sploh proizvede moralno dojemanje posameznikov, ki bi omogočalo, da v njej vsi v določeni meri živimo tudi kot skupnost in ne zgolj kot nametana združba posameznikov. 30.03.2011
mag. Martin Jančar O kazenskih postopkih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi Gustav Radbruch je v svojem Malem pravnem brevirju povzel naslednji citat, za katerega, vsaj mislim, je »kriv« Franz Werfel, v Pragi rojen pisatelj. Takole pravi: »Po stari izkušnji je način razmišljanja kriminalistov globoko povezan z načinom razmišljanja kriminalcev. Policisti in kriminalci so v določenem oziru vendar poklicni kolegi. Agent provocateur, pooseblja hkrati sredino, v katerih se oba pola tega poklica stikata 16.03.2011
mag. Martin Jančar Nazaj k Ideji! Dogajanja na severu Afrike in na območju, ki ga imenujemo Bližnji vzhod, tako ocenjujem, vsakega od nas navdajajo z mešanimi občutki in v celotnem preobratu na tem območju, je gotovo edino to, da po tem nič več ne bo tako kot je bilo. Osebno sicer premalo poznam okoliščine in politične razmere »tam doli«, da bi se lahko okoli tega izrekal,  zdi pa se mi, da revolt, ki je izražen v teh protestih in bojih ni tako oddaljen tudi od družb na, pogojno rečeno, civiliziranem Zahodu, vključno s tole našo malo državico. 02.03.2011
mag. Martin Jančar Nekaj malega o patologiji pravne države in iskanju čudežnega zdravila Nesporno je, da ima pravo kot družbeni normativni sistem veliko stičnih točk z moralo, ki podobno kot pravo usmerja naše delovanje in ga postavlja v okvir pričakovanega, zaželenega ali celo idealnega življenja neke skupnosti. Moralno povzročeno delovanje in dojemanje je tako izrazito in bistveno bolj intimno povezano z vrednotami, ki jih posamezni človek, pa tudi družba kot celota oblikuje in razvija ali pa so celo, pri čemer puščam ob strani njihov resnični izvor, osrednji smisel in namen skupnega sobivanja ljudi v neki družbi. 16.02.2011
mag. Martin Jančar Ob obetajočih spremembah zakona o kazenskem postopku Moram priznati, da se raznih predlogov za spremembo zakonov nikoli pretirano ne razveselim, saj sem že od nekdaj prepričan, da zakon ni nekaj, kar naj bi se pretirano spreminjalo in dopolnjevalo. Moje stališče je, da naj se vsak zakon pripravi tako, kot je to že rekel, mislim, da Locke, kot da bo veljal 100 let. Pri zakonih, ki so tako rekoč okostje pravnega reda, kamor gotovo sodijo vsi postopkovni predpisi, mora to pravilo veljati toliko bolj. 02.02.2011
mag. Martin Jančar O pravu in ljubezni

Kot pravnik ali pa v svoji funkciji sodnika sem po naravi stvari vedno znova soočen s primeri, ki močno postavijo na preizkušnjo moje lastno dojemanje sveta in ljudi. Pošteno povedano, je dilema manjša, kadar opravljam svoj poklic, ker se moje delo tiče meni praviloma popolnoma neznanih ljudi. Ker pa pravnik nikoli ni samo povezan s svojim delom, temveč kot neka posebna žival, pogosto v zvezi s svojim poklicem, izpostavljen tudi lastnemu družbenemu okolju, se kar hitro zgodi, da te nekdo ulovi in te vrže v ponovno spraševanje o tem, kaj in v kakšni meri pravo ureja.

19.01.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob branju knjige nemškega sodnika Do sedaj sta mi prišli pod roke dve knjigi, v katerih (tuja) sodnika opisujeta svoje poglede na svoje delo in pristope, ki sta jih v praksi oblikovala. Pri prvem, sicer znanem teoretiku Richardu Posnerju (How Judges Think, Harvard University Press; 2009), ki se predvsem ukvarja s teoretičnimi aspekti sodnikove funkcije in posledicami same ureditve institucije ameriškega sodnika, je praktični del postavljen malce v ozadje. 05.01.2011
mag. Martin Jančar O določanju kazni Zadnjič sem, ob pripravi na predavanje, spet naletel na zadevo, ki me že kar nekaj časa zanima in za katero menim, da v obstoječem kazenskem postopka ni najbolje urejena, oz. sploh ni urejena. 22.12.2010
mag. Martin Jančar O iskanju ali pričakovanju (od)rešitve V kratkem času se mi je že dvakrat zgodilo, da je v razpravljanje o sedanjem času in dogajanju v naši državi, vstopila ideja o tem, da bi bilo najbolje, da vodenje te države oz. izvajanje oblasti, prevzamejo tujci. 08.12.2010
mag. Martin Jančar O moralnem vrednotenju kazenskega postopka in njegovih akterjev Kazenski postopek je zaradi svojega predmeta – obravnave storilcev kaznivih dejanj, vedno globoko prežet z moralnim dojemanjem tako okolice kot tudi javnosti. Ta prežetost pa ima in okoli tega, menim, da ni nikakršnega dvoma, vedno močne učinke tudi na tiste, ki so na tak ali drugačen način vpleteni vanj.
24.11.2010
mag. Martin Jančar O napredovanjih in podobnih zadevah Zadnjič je na naš oddelek, prav takrat, ko sem se pogovarjal s kolegico, prišel upravnik zgradbe in zamenjal nekaj napisov na vratih. Tako se sedaj na vratih treh mojih kolegov svetijo trije novi naslovi – dveh svétnikov in ene višje sodnice. Prav kolegica, vodja našega oddelka je bila med tistimi, ki je pravkar napredovala in seveda sem ji čestital. Pa je prav skromno odvrnila, nekako, “ja pač, zadnjič so tako odločili…”. 10.11.2010
mag. Martin Jančar O izločitvi dokazov Če je kaj takšnega v kazenskem postopku, kar pri sodniku vzbuja čudne občutke, je to gotovo vprašanje izločitve nedovoljenih dokazov ali t.i. ekskluzije, zlasti v kombinaciji z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Da se razumemo, gre za moralno-pravno dilemo, ki je tako razumsko kot tudi emocionalno izredno naporna. 27.10.2010
mag. Martin Jančar O nepričakovanem Pravzaprav se za eno stvar pri mojem poklicu ne morem odločiti ali me bolj zabava ali jezi. Namreč, občasni presenetljivi zasuki v postopku, ki pravzaprav izvirajo iz tega, da je sodni postopek, tudi kazenski, vedno znova, recimo temu zadeva z aleatoričnim značajem. 13.10.2010
mag. Martin Jančar O tujcih Lahko rečem, da sem bil ob nastopu Evropske komisarke za pravosodje Vivian Reding, o izseljevanju Romov v Franciji  in evropskih vrednotah, kar malce zadovoljen, da v Evropski uniji  vendarle nekdo jasno in glasno pove in opozori, na kakšnih vrednotah slednja temelji. 29.09.2010
mag. Martin Jančar Misli ob zametkih »kilometrine« Zadnjič se mi je nekako na sredi neke obravnave, sredi dela, prikradel nek občutek zadovoljstva. Ravnokar so stranke končale z ugovori pravne narave po branju obtožnice in ti so bili kar dolgi in primerno zakomplicirani. A sem zanje v trenutku našel pravo argumentacijo in vedel, kaj in kako bom senatu pojasnil, ko bomo o njih odločali. Obravnava je nato po naši odločitvi brez težav hitro stekla dalje. 15.09.2010
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob obravnavanju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo Za človeka, kot sem jaz, ki je celotno svojo delovno dobo preživel v relativno preglednem in organiziranem “javnem sektorju” je  verjetno pogled na delovanje drugega pola družbenega delovanja – torej “zasebni sektor” vedno malce specifičen. Vsaj zame, je bilo to vedno področje, ki je bilo vse preveč stihijsko in relativno nevarno okolje, da bi vanj postavil svojo, recimo temu, delovno eksistenco. Biti v popolnosti ali pa vsaj v veliki meri odvisen od ponudbe in povpraševanja, mi je, kot previdnemu človeku pač bilo  preveč tvegano. Verjetno moraš za to imeti, kot pravijo, posebno žilico, ali nekaj podobnega. 01.09.2010
mag. Martin Jančar O kršitvah pravil in njihovih posledicah Za pravnika in zlasti za kazenskega sodnika, ki je v svojem poklicu pravzaprav neprestano povezan s kršitvami pravil je verjetno, kadar je predolgo zgolj in samo z glavo v svojem delu, prav osupljivo, ko se seznani s tistimi pravili, kjer kršitve prinesejo takojšnje posledice oz. sankcije. 18.08.2010
mag. Martin Jančar O zaupanju Skoraj neverjetno je, kakšen velik pomen v človekovem življenju ima nekaj, kar imenujemo zaupanje. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da gre pri zaupanju za “prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje” oz. tudi,  “prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj”. 21.07.2010
mag. Martin Jančar Pogled čez sosedov plot ali novi hrvaški ZKP Občasno se mi zazdi, da smo, zaradi nespornih uspehov naše države na prelomu med dvajsetim in enaindvajsetim stoletjem, pri čemer mislim na vključitev v evropske integracije, uvedbo eura in podobne dosežke, na kar nekaj področjih, recimo temu, zaspali in mogoče celo zamudili nekatere druge priložnosti in premalo izkoristili naše možnosti. Mogoče pa je razlog zgolj v naši previdnosti in zadržanosti glede sprememb, ne vem. 23.06.2010
mag. Martin Jančar Misli ob nekem odrejanju pripora Danes, ko živimo v dobi informacij, je gotovo, da predstavljajo posebej zanimivo stvar velike, medijsko pospremljene aretacije. Utripajoče plave luči, policisti v neprebojnih jopičih, akcija, osumljenci v lisicah, vse to je seveda zelo zanimivo in se da lepo prikazati na televizijskih ekranih. Nekako je, verjetno zaradi vseh detektivskh serij, prisoten vtis, da to prikazuje, recimo temu “law in action”, torej dejansko moč prava. 09.06.2010
mag. Martin Jančar O(b) protestih Resnično se čudim reakcijam političnih predstavnikov ob zadnjih študentskih protestih, in priznati moram, še bolj reakcijam medijev, ki se zgražajo nad “huliganstvom, pobalinstvom” itd, kar naj bi ti protesti bili. Predvsem me preseneča začudenje prej naštetih, da se je lahko nekaj takega zgodilo. Krščen matiček, kaj za vraga pa ste pričakovali? 26.05.2010
mag. Martin Jančar Variacija po Platonu Minilo je že več kot desetletje, kar je nastala tale anekdota, ki jo pogosto povem takrat, ko poskušam komu razložiti, kako različno lahko ljudje gledamo na življenje in predvsem kakšne pristope ubiramo v njem. Takrat me je moj znanec, ki je več kot uspešen poslovnež, vprašal, na kakšen način bi lahko, tako da bi se lahko resnično sprostil, preživljal svoj prosti čas. Nekako je, tako domnevam, ob mojem navidez lagodnem potepanju, v meni videl izvedenca za te zadeve. 12.05.2010
mag. Martin Jančar O temah za pisanje Je že tako, da nikoli ne moreš imeti vsega. Recimo, tém za pisanje. Ali pa dovolj prostih trenutkov da bi pisal o njih. Recimo, o določenih strokovnih pravnih problemih. 
28.04.2010
mag. Martin Jančar Sovražim sredo Ne, ne gre za sredinsko usmerjeno politiko niti za izbiro sredine med dvema skrajnostma, jaz preprosto sovražim sredo kot dan v tednu. 31.03.2010
mag. Martin Jančar O »naših« in njih napakah Ob zadnjih odmevnih aretacijah je reakcija javnosti, recimo temu tipično slovenska. Glavni akterji poskušajo speljati celotno dogajanje okoli relativno banalnega (ne bagatelnega) kaznivega dejanja v nam tako priljubljeni svet politike, zarot, temačnih sil in podobnih kafkovsko-lucasovih tem, kar je, če pogledamo reakcije na raznih forumih, očitno še vedno zadeva, ki v Sloveniji “vžge”. 17.03.2010
mag. Martin Jančar Nekaj misli o (brezplačni) pravni pomoči V naši družbi, ki ima očitno zelo rada zgodbe o temnih mračnih silah in njih zarotah, se je ob zadnjem primeru, ki je (spet) iz Slovenije napravil javno obrekovalnico, pojavilo vprašanje o odvetnikih in njihovih povezavah, njihovi sposobnosti izvleči iz zagate pomembne osebe in njihovemu vplivu in pomenu za izid neke sodne zadeve na sploh. Če bi tako pavšalno povzel “ugotovitev” iz teh razprav je, da , če imaš dobrega odvetnika, se nimaš v sodnem postopku ničesar bati. Seveda pa moraš imeti za to na razpolago dovolj denarja. 03.03.2010
mag. Martin Jančar O taktiki in metodiki nastopanja v sodnih postopkih V srednji šoli, ki sem jo obiskoval, je bil eden izmed zanimivejših predmetov Kriminalistična taktika in metodika, pri katerem smo se učili načinov in prijemov, katere je bilo potrebno uporabiti pri posameznih vrstah kaznivih dejanj, da bi se uspešno raziskala in seveda, da bi se ugotovilo storilca in zbralo čim več bodočih dokazov v nadaljnjem kazenskem postopku. Takole na splošno bi rekel, da je znanje pridobljeno pri tem predmetu predvsem omogočalo, da si načrtoval ukrepanje in korake, ki jih je bilo potrebno napraviti, da bi na koncu prišel do uspeha. 17.02.2010
mag. Martin Jančar Redna sodišča in varovanje ustave V zadnjem času je bilo že veliko govora o tem, da je potrebno razbremeniti Ustavno sodišče, saj je slednje preveč zatrpano z vsemi možnimi zahtevami in je preprosto nemogoče, da bi zadeve reševalo z ustrezno oz. primerno hitrostjo. Da so argumenti za omejevanje možnosti o tem, da neko zadevo rešuje Ustavno sodišče močni in utemeljeni, ni sporno. Tudi spremembe, ki so bodisi že uvedene, bodisi se pripravljajo, so samo iz tega pogleda gotovo primerne in potrebne. 03.02.2010
mag. Martin Jančar O nadzoru Zadnje čase so postali neverjetno popularni razni nadzori, novi in novi sistemi kontrol in inšpekcij, informacijski sistemi, ki omogočajo vpogled v vse in vsakogar in tako naprej. Vse z namenom, da se bodisi “ugotovijo nepravilnosti”, “zagotovi učinkovito in pravilno delovanje”, “zagotovi vpogled v delovanje” in podobno. 20.01.2010
mag. Martin Jančar In mirno plula bo moja barka… Tam, daleč nazaj v srednji šoli, nam je učiteljica dala zgoraj napisani naslov, mi pa smo morali napisati spis.  Ne spominjam se več, o čem natančno sem pisal, vem pa, da sem začel s stavkom: »Sedim pri Kovaču in pijem že svoj četrti vrček piva…« in potem nekaj v melanholičnem stilu dalje. Za spis sem, kljub omenjanju piva in Kovača (in seveda hehetanju sošolcev, ko sem spis bral), dobil petico, kar je pri tej učiteljici bila redkost, zato pa mi je ostalo v spominu. 30.12.2009
mag. Martin Jančar Nekaj misli o državljanih in sodiščih Preložitev glavne obravnave, ki je v kazenskem postopku dokaj pogosta stvar,  je vedno zelo naporna, pa naj se sliši še tako čudno. Prvič, zaradi določitve novega naroka moraš premetati svoj koledar in najti nov dan in seveda poskrbeti, da bo naslednjič podani pogoji za začetek ali nadaljevanje glavne obravnave. Drugič, preložitev pomeni tudi, da ene zadeve v mesecu, v katerem si jo načrtoval ne boš končal. Tretjič in nikakor ne najmanj pomembno, tistim strankam, ki so na narok vendarle prišle moraš, vsaj takšno je moje mnenje, pojasniti, da morajo priti na naslednji narok in jim, seveda, če to zahtevajo, izplačati stroške prihoda na sodišče in izdati potrdila o prisotnosti. 16.12.2009
mag. Martin Jančar Misli po zaključenem primeru Za mano je (končno in končano) velik proces, kot bi to imenovali Američani.  Posledice pa začenjam čutiti šele sedaj… V celoletnem razmišljanju o vprašanjih, ki se ti ob takšnem primeru porajajo, tistem nezavedno zavednem občutku nedokončanosti, ki te spremlja na vsaki poti v službo, ki se v vsakem prostem trenutku nekje, prav potihoma prikrade v misli in te potem odtuji od tistih, s katerimi uživaš prosti čas, je določena hinavska sila, katere vpliv in posledice neposredno ne zaznamo. Šele, ko se misli polagoma otresejo te sile, vidiš, koliko ti je to vzelo energije in verjetno, mnogo kasneje, koliko si zato plačal. 02.12.2009
mag. Martin Jančar Misli ob napadu na sodnico Nisem prepričan, da je mogoče na bombni napad na sodnico gledati zgolj v okviru konkretnega primera. Vse preveč banalno se mi zdi razlogovanje, da je bil napad nanjo zgolj reakcija na njeno odločitev, še več, prepričan sem, da je razloge za to potrebno iskati predvsem v, recimo temu, plodnih tleh, ki so, če ne drugo, vsaj olajšala odločitev tistega, ki je menil, da s tem ko nastavi eksploziv, rešuje svojo težavo, pa naj bo ta takšna ali drugačna. 18.11.2009
mag. Martin Jančar »Bolje prečiti nego lečiti« Vedno znova me preseneča, kako malo pozornosti posvečajo ljudje pravu prav v tistih okoliščinah, kjer imajo možnost izkoristiti njegovo pravo moč – določitev jasnih razmerjih v odnosih. Pravo namreč, vsaj takšno je moje skromno prepričanje ni primarno namenjeno zdravljenju pokvarjenih odnosov med posamezniki v neki družbi, temveč prav, da se izrazim malce zdravniško, preventivi pred tem, da se odnosi med posamezniki pokvarijo. 04.11.2009
mag. Martin Jančar O prepričanju – subjektivni gotovosti Justum et tenacem propositi virum
non civium ardor prava jubentium
non voltus instantis tyranni
mente quatit solida.

Pravičnega in načelnega moža ne pretrese ne bes slabo vladanih državljanov niti muhavosti grozečega tirana, če se za nekaj trdno odloči.
Horacij (52)1
21.10.2009
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob »delavskih puntih« Konec osemdesetih let sem se, takrat še nadebuden študent prava, pri prijatelju zapletel v pogovor z nekim delavcem iz TAM-a. Bili so taki časi, da smo več ali manj vsi razglabljali o tem, da je pač socializma konec, da mora obstajati boljši sistem in tako dalje. 23.09.2009
mag. Martin Jančar Predlog za pregon pri kaznivih dejanjih, kjer je pravno zavarovana dobrina premoženje posameznika Na načelni ravni se lahko strinjamo, da je kazenski postopek namenjen temu, da se ugotovi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je kot tako zapisano v kazenskem zakoniku in za katerega so v tem zakoniku opredeljeni znaki. 09.09.2009
mag. Martin Jančar O času Ne vem, kako je vam, ampak meni zmanjkuje časa. Neprestano! Zdi se mi, kot da je nekdo tam zgoraj količino razpoložljivega bivanja razporedil tako, da mi ne uspeva živeti in delovati v danem razponu. Preprosto povedano, dan ima še vedno 24 ur in teden še vedno 7 dni itd., samo vse to dojemam bistveno krajše oz. se odvije bistveno hitreje kot se je - tako se mi zdi, nekoč. 26.08.2009
mag. Martin Jančar O »okuženosti« Izločitev sodnika zaradi tega, ker se je seznanil z dokazom, ki bi moral biti izločen iz spisa, kar je bolj znano pod oznako, da se je sodnik »okužil« je za sam potek dela sodnika kar zanimiva stvar. Gre za posledico tega, da se v našem kazenskem pravu še vedno, vsaj takšno je moje osebno mnenje, prepletajo zadeve iz predkazenskega in samega kazenskega postopka in, kar ne razumem najbolj, se teh zadev ne more (ali pa noče) bolj jasno ločiti. 12.08.2009
mag. Martin Jančar O podatkih iz baze sodne prakse Informatizacija v vsakdanjem življenju je pravzaprav kar zabavna stvar. Čeprav sam še vedno rad listam po knjigah, ker imajo, vsaj zame, nek poseben čar, pa je dejstvo, da so možnosti, ki jih dajejo »brkljalniki, iskalniki« in kar je še podobnih zadev bistveno bolj praktične. 29.07.2009
mag. Martin Jančar O sodnem spisu V času sodnih počitnic in malo prej, ko je popolnoma nesmiselno razpisovati obravnave v rednih zadevah, ker večino strank tako ali tako ne dobiš ali pa pošiljajo opravičila, ker so na dopustu, je primeren čas, da urediš administracijo in počistiš omare, kjer so se nakopičili spisi, ki potrebujejo takšno ali drugačno obdelavo. In takrat je tudi primeren čas, da si pripraviš zadeve za »drugi polčas« po sodnih počitnicah. 15.07.2009
mag. Martin Jančar O trajnem mandatu in plači sodnika Načelno v pravni državi velja, da se neodvisnost sodstva zagotavlja z dvema elementoma, ki zadevata sam status sodnika in sicer njegov mandat in ustrezno plačilo za delo. V zvezi s tema se je v zadnjih letih razpredalo toliko, da so se, vsaj takšen je moj vtis popolnoma izgubili razlogi, ki temeljijo na razumnem preudarku. 01.07.2009
mag. Martin Jančar O drogah Mogoče je to res stvar subjektivne percepcije kazenskega sodnika, a moderna družba je resnično popolnoma preplavljena z drogami. Po eni strani se tako trudi prodajati zdravo življenje kot tisto pravo, po drugi strani pa življenje postavlja pred vse toliko izkustev, ki človeka postavljajo v močno bitko med obupom in preživetjem in seveda nudi obilo sredstev, ki te izkušnje premagujejo ali omilijo. 17.06.2009
mag. Martin Jančar O »vpisniku« Naš kazenski vpisnik oz. pisarna, preko katere poteka celotna administracija kazenskega oddelka je v zadnjem času vedno bolj podoben čebelnjaku, iz katerega in v katerega se odnašajo spisi, v njemu pa vpisujejo, odpravljajo in urejajo različne stvari, ki so pač povezane z našim delom. 03.06.2009
mag. Martin Jančar O neprištevnosti
Pri sojenju za kazniva dejanja, kjer se postavlja vprašanje o storilčevi prištevnosti je v slovenski družbi pogosto zaznati komentarje tipa » ja, se je izmazal, ker jih je naplahtal, da je nor«. To kaže na več stvari.
25.05.2009
mag. Martin Jančar Nekaj malega o delu v zunajobravnavnem senatu Ena izmed dolžnosti okrožnega sodnika je tudi sodelovanje v »zunajobravnavnem» senatu ali senatu, ki ga opredeljuje 6. odstavek 25. člena ZKP. Ta senat, kot je znano, sestavljajo trije sodniki in odloča (večinoma) o pritožbah zoper različne sklepe preiskovalnega sodnika, odloča na prvi stopnji zunaj obravnave itd. 06.05.2009
mag. Martin Jančar O nepotrebnih stroških Vsake toliko mi iz našega računovodstva pošljejo obvestilo, da sem kakšen sklep o priznanju stroškov in nagrade zagovornika prepozno napisal ali ga dostavil, zaradi česar so morali plačati zamudne obresti. Na srečo se mi to zgodi izredno redko in praviloma gre za malenkostne zneske. Naše računovodkinje pa tega nikakor ne štejejo za malenkost in se zato resnično potrudim, da je vse opravljeno čim prej. Vsako zadrževanje tega namreč povzroča popolnoma nepotrebne stroške. 22.04.2009
mag. Martin Jančar O odgovornosti Zadnje čase sem bil nekajkrat soočen s tistim neprijetnim občutkom, ki ga po mojem doživi vsak, ko se zave, da je od njegovega delovanja ali nedelovanja odvisna kasnejša posledica in da se pri tem ne bo mogel sklicevati na nikogar drugega kot le nase. To je seveda, na kratko rečeno, breme odgovornosti. 08.04.2009
mag. Martin Jančar O kesanju in pokori Pred kratkim se mi je na sojenju zgodila dokaj redka stvar. Bolje rečeno, zgodila se je po obsodbi in prvič sem imel resnični občutek o tem, da lahko pravična kazen in tudi pravilni kazenski postopek povzroči tudi tiste posledice, ki so njun namen, namreč spoznanje obtoženega, da je storil nekaj, kar ne bi smel, in njegov trud, da se spremeni in zastavi življenje na bolje. 25.03.2009
mag. Martin Jančar Še nekaj preprostih misli o meji s Hrvaško Če obstaja kakšna stvar, ki me plaši, je to, kako neodgovorno se razpihuje strasti prebivalstva v zadevah, ki potrebujejo ne samo trezno presojo, temveč globok preudarek in seveda ustrezno pravno rešitev. Resnično ne morem razumeti, da nekdo ne pomisli, kaj lahko iz tega zraste in kam lahko to pripelje. 11.03.2009
mag. Martin Jančar O spolnih napadih z zlorabo položaja Vedno znova, ko sodim primere iz iz sedanjega 173. ali 174. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), sem postavljen v položaj, ko se čudim, kako slabo razumemo sebe in kako težko ravnamo z živaljo v sebi. Saj ne rečem nič, vsi smo ljudje, vendar je naša človeškost primarno sestavljena ravno iz sposobnosti, da v primerih, ko iz nas privre divja zver, slednjo zaustavimo in jo s hladnim in bridkim jeklom razuma pošljemo nazaj v njen pekel. Pri tem moramo seveda, vsaj čez čas, tudi sprejeti in ponotranjiti spoznanje, da je odločitev pravilna in črpati energijo prav iz lastne samozavesti. 25.02.2009
mag. Martin Jančar Primerna/pravična kazen Ena izmed stvari, ki me pošteno razjezi je, kadar me sprašujejo o izrečeni kazni v kakšnem konkretnem primeru. Skorajda vedno so pripombe predvsem v smislu, da je kazen prenizka, pogosto pa so vprašanja povezana tudi z očitkom: "Pa kako je mogel/mogla tako obsoditi ?" 11.02.2009
mag. Martin Jančar Beseda strank ali zakaj je dobro prisluhniti Ne vem, kako doživljajo konec kazenskega postopka moji kolegi, a zame je "beseda strank" svojevrsten veliki finale. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) od 246. do 350 člena določa, po kakšnem vrstnem redu se izvede ta del postopka in tudi, kaj okvirno mora vsebovati končna beseda posameznih strank, a te določbe le malo povedo. 28.01.2009
mag. Martin Jančar Vročanje Že večkrat sem se na tem mestu spotaknil na eno izmed Ahilovih pet vseh pravnih postopkov, še zlasti pa kazenskega in sicer pravilnega vročanja pisanj. Zakonsko je sicer postopek vročanja predpisan in predvidene skorajda vse podrobnosti, pa je še vedno, kljub vsemu, s to zadevo toliko težav. 14.01.2009
mag. Martin Jančar Annus Horribilis 2009? Nekako me sedanja situacija spominja na tisti pogovor dveh starih pesimistov, pri katerem eden pravi, da bomo še star kruh jedli, drugi pa ugotavlja, da bo še tega zmanjkalo ... Vsakodnevno bombardiranje z novicami tega tipa nehote vzbudi občutek, da gre vse zelo hitro po klancu navzdol in da ni stvari, ki nas bi zaustavila. 31.12.2008
mag. Martin Jančar Zapiski iz sodne galaksije Lepo mi je, ko vsakokratna vlada takoj pomisli na našo - sodno - vejo oblasti in zaviha rokave, da bi dokončno in za vse večne čase rešila naše in težave države. Mi je pa smešno, ker nobena ne pove naravnost v čem vidi problem, čeprav je tako očitno. Problem so namreč sodniki! Definitivno! Iz leve in desne perspektive se sodnik pojavlja kot tista prav neugodna stvar, ki jo je potrebno "pod nujno" popraviti. 17.12.2008
mag. Martin Jančar O odločanju Življenje slehernika je ves čas, od otroštva naprej, eno samo sprejemanje odločitev, tako v privatnem kot poslovnem življenju. Tudi ko ne sprejmemo nobene odločitve, v bistvu sprejmemo odločitev, da odločitve ne bomo sprejeli. Opravljanje dela sodnika pa je pravzaprav eno samo sprejemanje odločitev o življenju drugih. 03.12.2008
mag. Martin Jančar O ponavljanju, priznanju in kazni Ena izmed stvari, ki me posebej živcira, so sojenja pri več zaporednih kaznivih dejanjih ali več istovrstnih dejanjih, po možnosti z več sostorilci. Recimo obtožnice, ki očitajo najprej enemu obtožencu storitev 5 dejanj velike tatvine, potem v isti obtožnici še 3 ista dejanja v sostorilstvu z drugim obtožencem in nato še 5 dejanj drugega obtoženca. 19.11.2008
mag. Martin Jančar Kazenski zakonik je tukaj - prvi vtisi in posledice Da bo Kazenski zakonik (KZ-1) povzročil kar nekaj zapletov, smo pričakovali in vedeli vsi. Tako strokovna javnost kot tudi drugi, še celo predsednik države, so opozarjali, da v tem primeru hitenje ni primerno in naj si vsi, za Boga, vzamejo čas za temeljiti premislek o tem kako in zakaj spremeniti enega izmed temeljnih zakonov v državi. 05.11.2008
mag. Martin Jančar O izvedencih Opredelitev izvedenca je v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) dokaj jasna. 248 člen določa, da se izvedenca odredi, kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje. Dokaj jasno je tudi kako se v postopku izvede dokaz z izvedencem in podobno. Ni moj namen pisati o tem, kaj o tem govori zakonodaja. 22.10.2008
mag. Martin Jančar O površnosti Malce sem jezen nase, ker se mi je zgodilo, da sem pri izreku sodbe spregledal, da pri odvzemu premoženjsko pravne koristi zneska nisem uvrstil pod pravilno točko izreka sodbe. In to na "posvetovalcu" , ki ga ne moreš spreminjati oz. popravljati. Neumna malenkost, ki bi jo prav gotovo opazil, če bi bolj natančno pregledal tekst izreka. 08.10.2008
mag. Martin Jančar Samoizpolnjujoča se prerokba (Self-fulfilling prophecy) Zaupanje v državne institucije je tisto, kar omogoča, da se državljani neke države lahko sploh gibljejo v okviru zarisane svobode, ki jim jo zagotavljajo človekove pravice in pravna država. To zaupanje, vsaj tako govorijo ankete javnega mnenja, ima negativen trend, oziroma kratko, zaupanje v državo pada. 24.09.2008
mag. Martin Jančar O obravnavanju posilstva na zmenku Gotovo so kazniva dejanja iz 19. poglavja Kazenskega zakonika (KZ), zoper spolno nedotakljivost, tista dejanja, ki za sodnika predstavljajo precejšen napor. V dokaznem postopku je potrebna posebna občutljivost tako sodnika kot izpraševalca, kot tudi sodnika, kot tistega, ki vzdržuje raven spodobne komunikacije med strankami. 10.09.2008
mag. Martin Jančar Nekaj malega o sodnikih porotnikih Sodišče se po sodnih počitnicah počasi ponovno polni z ljudmi. Da bi se izpeljale vse načrtovane glavne obravnave, je potrebno začeti kaj hitro, tako da je po 15. avgustu praviloma že vse v pogonu. Na kazenskem oddelku tudi sicer sodne počitnice ne pomenijo kaj dosti, ker imajo naše stranke, zlasti obtoženi, malo drugačen položaj, zlasti tisti, ki sedijo v priporu. 27.08.2008
mag. Martin Jančar O pisanju sodb Sodne počitnice so, zaradi tega, ker se ne razpisuje glavnih obravnav, dobro obdobje za pisanje sodb. Predvsem zaradi tega, ker ti miselnega toka ne prekinjajo druge stvari in se ji lahko resnično popolnoma posvetiš. Že res, da je to popolnoma običajen del sodnikovega dela, a je, vsaj zame, tudi eden bolj napornih. 13.08.2008
mag. Martin Jančar O normi Zelo zanimiva se mi zdi razprava ob sporočilu stavkovnega odbora sodnikov, da bo stavka potekala v nadaljevanju na tak način, da se bo delalo samo do norme in nič več... Izjava ministra brez pravosodnega izpita je bila glede na splošni pristop do zahtev sodnikov pravzaprav pričakovana. Če je torej stavka v okviru norme, mora biti z normami nekaj narobe, beri premalo. Otročja izjava, značilna za sedanje čase, za katero sem najprej mislil, da je bila izrečena nepremišljeno, ker pa se je kasneje večkrat ponovila, temu očitno ni tako. 30.07.2008
mag. Martin Jančar Demokratični deficit Naj na začetku malce obnovimo, kaj demokracija sploh pomeni. Pri teoriji države navadno demokracijo formalno opredelimo kot dejstvo, da obstajajo v neki državno urejeni skupnosti trajne in institucionalizirane oblike vplivanja prebivalcev te države na izvajanje državne oblasti. 02.07.2008
mag. Martin Jančar Kaj po opozorilni stavki sodnikov? Opozorilna stavka sodnikov se je pravzaprav iztekla tako, kot je bilo pričakovati. Že v kolumni O stavki sem napisal, da je stavka v vsakem poklicu zgolj izraz tega, da se nekdo, ki bi se moral pogovarjati v argumentirani razpravi ne odziva na bolj ali manj upravičene ali pa tudi neupravičene zahteve, skratka, da je odziv na odsotnost komunikacije. Boljšega dokaza, kot mi ga je za to trditev dal pristojni minister pravzaprav ni. 18.06.2008
mag. Martin Jančar Tajkuni, patrije in preiskovalne komisije Delovanje poslancev v preiskovalnih komisijah, pa celo na sejah Državnega zbora za takšne in drugačne pojave v družbi, je v zadnjem času usmerjeno večinoma v prav konkretne primere, pri čemer ni za spregledati, da se očitajo posameznikom dejanja, ki naj bi bila protizakonita oz. takšna, ki potrebujejo predvsem sodni epilog. 04.06.2008
mag. Martin Jančar Problemi logistike glavnih obravnav Ena od očitnih razlik v delu civilnega in kazenskega sodnika je, da ima prvi največ dela s pisanjem sodb, drugi pa s samo izpeljavo obravnav. Že v osnovi imamo pri pravdi običajno dve stranki, ki jima je v interesu, da se spor konča (seveda z upanjem na zmago), medtem, ko je pri kazenskem postopku predmet kršitev zakona, od katere vsaj navadno žrtev/oškodovanec (v vlogi subsidiarne stranke) nima kaj dosti, obdolženi pa seveda tudi ni najbolj navdušen nad čimprejšnjim zaključkom, če je kriv, seveda. 21.05.2008
mag. Martin Jančar O stavki Do sodniške stavke gojim mešane občutke. Če bi to poskušal izraziti s sodnim izrazom bi pisal ločeno pritrdilno mnenje, kar pomeni preprosto to, da v ospredje postavljam samo in zgolj eno stvar, ki pa je zame tako ključna, da ji podrejam vso pozornost, ne da bi se opredelil glede ostalih zahtev. 07.05.2008
mag. Martin Jančar O razpravljanju Verjetno bi se moral zamisliti nad dejstvom, da mi je vedno ljubše sedeti v obravnavni dvorani in opravljati moje delo. Zadnje čase se mi to namreč vedno pogosteje dogaja in mi je pravzaprav na poti le dejstvo, da je število dvoran pač omejeno in ne morem kar tako razpisovati obravnav. Pri pisanju sodb, je, priznam, moja delovna vnema bistveno manjša, a o tem kdaj drugič. 23.04.2008
mag. Martin Jančar Popačenje prava Pa ga bomo dobili! Čisto pravo, novo kaznivo dejanje, samo za nas, sodnike namreč. Bodoči Kazenski zakonik, ki bo kot kaže, kljub vsem pomislekom strokovne javnosti sprejet kakršen pač je, uvaja kaznivo dejanje /Protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja/. Po navedbah predlagatelja tradicionalno kaznivo dejanje, ki ga poznajo vse civilizirane države Evrope, pri čemer se eksplicitno našteva Nemčijo, Dansko in Španijo. 09.04.2008
mag. Martin Jančar Kazenskopravna izvršba Da ne bo pomote, z ničemer ne problematiziram obstoja v nadaljevanju omenjenih kaznivih dejanj, niti njihovega opisa niti sankcij, samo v praksi imam včasih občutek, da sodišče ne igra druge vloge kot je tista, ki zadeva izvršbo v smislu izterjave dolga. Odtod tudi naslov - kazensko pravna izvršba. 26.03.2008
mag. Martin Jančar O kaznih Ob resni zahtevi po uvedbi kazni dosmrtnega zapora, (ponovnem) povečanju kazni za prometne prekrške in podobnem ni odveč, da se spomnimo, kaj kaznovanje sploh pomeni. Sankcioniranje določenih vedenj in ravnanj je resda imanentno naravi prava, včasih do te mere, da so nekatere teorije prisilo označujejo za esencialno sestavino prava. 12.03.2008
mag. Martin Jančar O vrednosti pravnikovega dela Nehote se mi v zadnjem času spet poraja vprašanje, za katerega sem mislil, da imam odgovor že od spremembe družbeno političnega in ekonomskega sistema dalje. Namreč o vrednosti in posledično ceni dela pravnika. Najprej ob spremembah sodniških plač, nato pa še s spremembo sistema določanja odvetniške tarife, ki se obeta. Ne morem se namreč upreti misli, da se poskuša razvrednotiti delo pravne znanosti in stroke. 27.02.2008
mag. Martin Jančar Posledice prelagajanja bremena komunikacije na pravo - razmisleki ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje in zakona o mediaciji Po svoje je zanimivo, da se je nekako vzporedno z dogajanji ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje pojavil tudi osnutek Zakona o mediaciji. Med njima ne obstaja nikakršna povezava a je vendarle zanimivo, da se hkrati pojavljata dva predloga zakonov, ki se v komunikacijskem smislu ne bi mogla bolj razlikovati, pa vendar se, v svojem pomenu za učinkovito delovanje družbe in države, dopolnjujeta. 13.02.2008
mag. Martin Jančar Delamo za to da živimo, ali živimo zato, da delamo? Zadnjič sem v dnevnem časopisju prebral, da je Microsoft razvil software za nadzor delavcev, ki bo omogočal, kot se jim je zapisalo, »da bodo pri svojih delavcih preverjali delovanje srca, telesno temperaturo, hitrost dihanja, gibanje telesa, mimiko obraza in krvni tlak«…Če se vam zdi, da so do takšnega veleumja prišli samo pregovorno neumni beli ljudje na drugi strani luže, poglejmo nekaj domačih primerov. 30.01.2008
mag. Martin Jančar Sodišče in „enakost orožij“ v osnutku novega ZKP Božič 2007 mi je prinesel dva več kot zanimiva teksta. Prvi je bil odločba o moji novi plači in drugi Osnutek novega ZKP. Prvi, torej odločba o plači me bo očitno zaposlovala nekaj časa, ker je kljub natančnemu in večkratnemu branju ne razumem in ne vem niti tega, kakšna je sedaj moja nova plača in kar je še hujše, kakšna je bila do sedaj moja plača. Glede na to, da pa je bilo javno rečeno, da sodniki svojega dela itak ne opravljamo samo zaradi plače (kar do neke mere gotovo drži), se bom s tem ukvarjal kdaj kasneje. 16.01.2008
mag. Martin Jančar O Erosu sodniškega poklica Zadnjič me je na stopnicah kolegica ustavila z besedami: „Kaj se pa ti tako režiš?“ Niti sam se nisem tega zavedal a očitno sem deloval blazno srečen... Ravno sem končal glavno obravnavo in sem se, resnično zadovoljen, vračal v svoj kabinet. 12.12.2007
mag. Martin Jančar Zapisnik, izjave in zvočni zapisi Oni dan, ko sem se vrnil domov po še eni obravnavi, sem se počil v kavč in gledal neko „pravno“ nadaljevanko. Priznam, da se mi le redka izmuzne in prav z užitkom gledam sojenja v anglosaksonskem sistemu. Dostikrat seveda tudi vzdihnem od hrepenenja po nekaterih stvareh, ki so tam samoumevne... 28.11.2007
mag. Martin Jančar Neznosna lahkost zakonskega urejanja Zadnji dogodki ob sprejemanju sprememb in dopolnil obstoječih zakonov in pisanje novih so v meni spet vzbudili jezo na to fetišizacijo zakonov, ki je tako tipična za moderno družbo. 14.11.2007
mag. Martin Jančar Sodba v imenu ljudstva (in za ljudstvo) ! Še preden sem sam nastopil sodniško službo, me je v primerih, ki so bili zanimivi za javnost najbolj motilo to, da praktično nikoli nisem ugledal tistega sodnika, ki je odločitev sprejel. Še bolj me je in me še danes moti, da nisem nikoli *slišal* obrazložitve. Tako se paradoksalno najprej kot državljan seznanim z interpretacijo strank posameznega kazenskega ali pravdnega postopka, ki jasno poudarjajo samo svojo plat ali pa z novinarsko informacijo, ki včasih zasleduje druge cilje. 31.10.2007
mag. Martin Jančar Spremenimo Zakon, ker to zahteva Svet! Kadar zmanjka predlagateljem zakonov resnično dobrih in utemeljenih razlogov za določeno ureditev, uporabijo za pomoč pogosto argument, da to zahteva nek mednarodni ali evropski akt, kot da zakonodaja ni suverena pravica in dolžnost slovenskega ljudstva. 17.10.2007
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Ravnikar Šurk Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Ravnikar Šurk Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Ravnikar Šurk Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022 00:00
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022 08:17
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022 07:49
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022 08:52
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022 12:35
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

25.04.2022 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

22.04.2022 09:14
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (1) Desetletja sem se ukvarjala z mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto vseh vrst in ob tem spoznavala njen nastanek, "družinske" vzpone in padce, predvsem pa odziv družbe in državnih institucij do te problematike. Spoznanja so neprecenljiva, saj se problemi iz družin širijo in dobivajo dimenzije, ki si jih mnogi niti ne predstavljajo. 20.04.2022 07:30
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022 13:11
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022 07:58
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022 08:55
Vlasta Nussdorfer Ima sramota danes še kak drug pomen? Povod za novo kolumno je bil TV intervju z gospodom Ivom Boscarolom. Vse je namreč presenetil, ko je zmagovitega paradnega "konja" letalstva prodal Američanom, ob tem pa prav bogato nagradil zaposlene in občino Ajdovščina. Ob številkah človeku sicer povsem  zastane dih, a prav tako ob dobrodelni gesti, ki je sploh nismo vajeni. Ne pomnim da bi jo že doživeli. Gospod Boscarol je pač uspel in zakaj bi ga moralo biti tega sram? Menda bo celo nadaljeval, dokler ne bosta Fructal in Elan spet naša! Tega se prav veselim. 06.04.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022 12:53
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022 09:17
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022 08:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

25.03.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Dve različni nogavički V preteklosti smo 21. marca praznovali prvi dan pomladi, a ta v zadnjih letih pohiti in nas običajno preseneti že dan prej, ko se združi z dnevom sreče, ki ga slavimo 20. marca. Seveda pa slehernega 21. ni moč iti mimo svetovnega dneva Downovega sindroma. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kako je s pravicami teh ljudi? In kako z njihovimi starši in skrbniki? Jih vidimo in slišimo ter kako se do njih vedemo? 23.03.2022 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022 09:11
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022 09:19
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022 09:11
Vlasta Nussdorfer Kdo trese kozarec Poučna zgodba neznanega avtorja z gornjim, pomenljivim vprašanjem, je v teh časih še kako aktualna, ne vem pa, kako najti odgovor, ko pa se jih ponuja kar nekaj. Zgodba z jasnim sporočilom o usodnem razdvajanju ljudi in krivdi zanj, velja za vse čase, še posebej za današnji, zagotovo prelomni trenutek. 09.03.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022 11:09
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022 07:51
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022 07:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022 09:27
Vlasta Nussdorfer Ne prezrite marsičesa Volitve v državni zbor, ki vodijo tudi v sestavo nove vlade, so že razpisane in to kljub nekaterim željam po "covidni" prestavitvi. To je bil namreč prvi možni datum in predsednik republike ga je izkoristil. Pojavljajo se številni plakati, ki vabijo radovedne poglede in obljubljajo marsikaj, čeprav smo šele v zgodnjem predvolilnem obdobju. Čisto zares se bo namreč začelo čez mesec dni, čez dva pa bomo že hiteli na volišča. Tako se vsaj govori. Bo udeležba tokrat res višja? 23.02.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

21.02.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022 14:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022 13:04
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022 08:20
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022 07:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022 08:08
Vlasta Nussdorfer Muke pravosodja Zadnjo kolumno sem napisala po povsem konkretnih, a neverjetno škodljivih idejah enega izmed poslancev in nato celo pristojnega odbora DZ o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj. K sreči zadeva kasneje ni bila obravnavana na januarski seji hrama demokracije, saj je bila po glasovanju umaknjena z dnevnega reda. A to nikakor ne pomeni, da problemov in težav v širšem pravosodju ni oziroma ni več. O nekaterih bi rada zavzela svoje stališče. 09.02.2022 08:19
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022 12:57
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022 07:00
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022 07:58
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

28.01.2022 10:13
Vlasta Nussdorfer Spreminjati s tresočo roko Pravosodje in njegovo delo spremljam že 44 let. Sprva dolgih 35 na tožilstvu; od pripravnice do vrhovne državne tožilke, nato šest let kot varuhinja človekovih pravic in zadnja tri leta kot svetovalka predsednika republike. Koliko usodnih sprememb je doživelo pravosodje, pa tudi  popravkov in dopolnitev procesne in materialnopravne zakonodaje, koliko reorganizacij, koliko predsednikov in generalnih tožilcev, kako je raslo in se spreminjalo odvetništvo, kako  preoblikovalo državno pravobranilstvo in kako močno so odmevale odločitve ustavnega sodišča v različnih sestavah in obdobjih ter kako težko je dobiti nove ustavne sodnike danes. Še nikoli težje. Kakšen pa je ugled vseh teh institucij v očeh ljudi? Ne zgolj laikov, celo pravnikov. Zaupate v sodne odločitve, verjamete v pravičnost in poštenost ali le zamahnete z roko in porečete: "Pravice preprosto ne gre iskati na sodišču! Ni je in tudi ko pride, bo najmanj prepozna. Vsaj za nekoga." 26.01.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022 07:48
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022 09:32
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022 08:51
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022 09:15
Vlasta Nussdorfer Vroče volilno leto So taki in drugačni dnevi. Nekateri nam ostanejo v spominu, drugi odidejo v pozabo, celo z željo da se nikoli ne bi ponovili. Prvi januar je zagotovo prav poseben. Drugačen od vseh preostalih dni v slehernem letu. Pomeni prelomnico med starim in novim. Če želimo ali ne. Pa ne zgolj za posameznike, tudi za družbo, državo in svet. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj smo v ospredje postavljali virus in želje, da preneha mutirati in počasi izzveni. Pa ne le zdravstveni, tudi virus sovraštva in delitev, ki nas hudo slabijo. Bo kdaj tako, ko pa smo vstopili v super volilno leto? Se stanje lahko še bolj zaostri in kaj bi to pomenilo? Kaj torej pričakujete in kaj za vas pomeni leto 2022? 12.01.2022 08:07
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022 12:42
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022 07:56
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

03.01.2022 07:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021 10:23
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021 08:20
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021 08:45
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021 09:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021 13:07
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021 07:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Izgubljeno upanje Zahodnega Balkana? Območje Zahodnega Balkana je po različnih družbeno-ekonomskih kazalnikih eno od najbolj zapostavljenih evropskih regij. Ljudje v tej regiji zato živijo primerjalno slabše kot denimo v državah članicah Evropske unije. Zato se emigracija iz držav Zahodnega Balkana nikoli ni ustavila. Ali in kako je mogoče izboljšati vladavino prava in zvišati kakovost življenja na Zahodnem Balkanu? 03.12.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer O pravičnosti in poštenosti malo drugače V teh dneh beremo in poslušamo o nekaterih razvpitih sodnih primerih, ki so se obrnili povsem drugače od pričakovanj večine. Vseh nas, ki seveda izjemno zajetnih sodnih spisov niti slučajno nismo videli "od znotraj" in najbrž še koga, ki jih sicer kar dobro pozna. Ko smo spremljali prve medijske objave o "odrezani roki", smo povsem razločno slišali obdolženčevega očeta pripovedovati in celo kazati, kako je do usodnega rezanja roke nesrečnega dekleta prišlo. Obsodba bi lahko "padla" po "televotingu" še isti večer. Zagotovo bi glasila: krivi. Tista "ljudska" seveda. 01.12.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021 13:09
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021 09:17
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa t