c S
KOLUMNE
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021
mag. Martin Jančar Sodstvo med analognim in digitalnim V poznih sedemdesetih letih je moj oče pomagal pri ustanovitvi obrata sicer slovenskega podjetja v Srbiji. Ideja je bila, da se Jugoslavija na ta način enakomernejše razvija in se je zato slovenskim gospodarstvenikom naložilo, da poskušajo ustanoviti podobno uspešne tovarne tudi na področjih, ki sicer niso bila industrijsko razvita. Ideja, kljub dobremu namenu ni bila najboljša v izvedbi, očetu pa, razen manjšega državnega odlikovanja, tudi ni kaj dosti prinesla. 27.10.2021
mag. Martin Jančar Kršitve javnega reda in miru in državna prisila V zadnjem času se vedno znova pojavlja vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti delovanja tako protestnikov kot policistov, zato je verjetno na mestu vprašanje, kaj zajema pojem javnega reda in miru. V tej zvezi se namreč pojavlja vprašanje čemu pravzaprav služi instrumentarij, ki je namenjen „varstvu javnega reda in miru“, od prekrškov do kaznivih dejanj. Možna bi bila sicer bistveno bolj globoka razprava o tem pojmu, ker se v teoriji pojavlja v različnih izpeljankah, a ostal bom pri naši pozitivnopravni ureditvi. 13.10.2021
mag. Martin Jančar PC pogoji in svoboda odločitve Glede ukrepov ob epidemiji Covid sem praviloma zadržan. Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi nepotrebno prilivati gorivo na ogenj, in drugič, ker zahteva kritika ali hvala takšnih ali drugačnih oblastnih ukrepov večji vpogled, kot ga lahko ima posameznik. Vendar pa ocenjujem, da je vendarle potrebno imeti pri določanju in izvrševanju takšnih ukrepov bistveno bolj pretanjen občutek, kot se kaže sedaj. 29.09.2021
mag. Martin Jančar Spremembe opredelitve prekrška „Nedostojnega vedenja“

Do prekrškov, po pravici povedano, imam malce nenavaden odnos. Njihova narava in pomen sta se v času, ko se ukvarjam s pravom, vsaj kolikor lahko ocenim, precej spremenila. Najprej na področju samega izrekanja glob „na kraju samem“, akterjev prekrškovnega postopka, vsekakor pa glede višine denarne kazni, ki se lahko izreče. Prav slednje včasih privede do tega, da se kazen, izrečena v kazenskem postopku, po svoji teži včasih zdi zanemarljiva. Kar se tiče kazenskega prava smo v postopkih sicer nevezani na morebitne vzporedne prekrške, a včasih lahko temeljito porušijo tudi kakšen sicer jasen odnos med obema.

15.09.2021
mag. Martin Jančar Ob aferi Pegaz Ko sem spremljal članke, povezane z ugotovitvami novinarjev glede vohunskih programov, ki naj bi bili uporabljeni za nadzor in napade zoper posameznike, sem se moral spomniti nekih davnih časov. Vohunski software Pegaz, ki ga je izdelalo izraelsko podjetje NSO Ggroup, naj bi po ugotovitvah medijev bil uporabljen zoper številne izpostavljene posameznike, omogočal pa naj bi praktično vse posege v prenosne telefone in aplikacije na njih, vključno z daljinskim upravljanjem. Program je bil prodan pretežno vladam različnih držav, uporabljal naj bi se tudi v neposredni soseščini in nekatere domneve so, da tudi pri nas. 01.09.2021
mag. Martin Jančar Afganistan Sedanje dogajanje v Afganistanu je dober prikaz pomena in vloge prava v vsaki družbi. Prizori, ki jih vidimo - množice, ki bežijo in iščejo pot iz kaosa, niso samo prizori bežanja pred neposredno nevarnostjo, ki bi grozila posameznikom, temveč predvsem pred negotovostjo, ki jo prinaša vojaška zmaga talibanov. Mogoče najbolj izrazit dokaz tej trditvi so, paradoksalno, prizori množičnega dvigovanja gotovine v bankah – ljudje se zavedajo, da prihaja obdobje, kjer ni več gotovosti, da bodo družbeni sistemi delovali, kot so do sedaj. Bolj prikrito verjetno poteka marsikaj, kar se pogosto ne opisuje, ker je tako moralno vprašljivo, da postavlja pod vprašaj mite o neki inherentni morali človeka. 18.08.2021
mag. Martin Jančar Misli s plovbe Na nekem hrvaškem otoku ti »muring« (priveznico za barke na pomolu) postreže nenavaden mornar. Praviloma pospremi svoje delo z vprašanjem ali se ve, od kod ime barke. Imena bark (in moja ni izjema), se kar ponavljajo. Recimo, razen raznih ženskih imen, se najdejo globokoumna, kot so Carpe Diem, Panta rei in kar je še podobnih. Če je prvo verjetno najbolj znano iz filma Društvo mrtvih pesnikov, je drugo pač med tistimi latinskimi in grškimi frazami, ki zvenijo učeno in jih je mogoče uporabiti po potrebi. 21.07.2021
mag. Martin Jančar Ob referendumu o noveli Zakona o vodah

Moram priznati, da sem glede prihajajočega referenduma, milo rečeno, malce v dilemi. Najprej, vprašanje zavrniti novelo > Zakona o vodah ali jo dopustiti, tako se zdi, ni vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjali na preprost način, ki je značilnost referenduma. Da ali ne, preprosto ni odgovor na relativno kompleksno problematiko, ki jo odpirajo te zakonske spremembe.

07.07.2021
mag. Martin Jančar Nekaj o tožilcih Pravzaprav sem hotel pisati o t.i. „tožilskem kompleksu“, pojavu, ki se povezuje z mojim siceršnjim preučevanjem razlogov za sodne zmote. Glede kognitivne disonance in povezanih pojavov sem že pisal, zlasti v zvezi s knjigo Marka Godseya Blind Injustice. Knjiga, ki se osredotoča na eno kategorijo akterjev – tožilcev – je izpod peresa Daniela S. Medweda z naslovom Tožilski  kompleks, Ameriška dirka do obsodb in njen vpliv na nedolžne (Prosecution Complex – America's Race to Convict and Its Impact on the Innocent, New York University Press, 2012). 23.06.2021
mag. Martin Jančar Obravnavanje zadev na sodiščih Včasih se zdi, da se nahajam v akvariju med tropskimi ribicami, ki jih od zunaj opazuje cela vrsta znanstvenikov, ki poskušajo ugotoviti, kaj je naš smisel življenja, kako funkcioniramo in kaj pravzaprav počnemo s stvarmi, ki so nam jih nametali v naš bivanjski prostor. Tako sem recimo zadnjič poslušal oddajo, v kateri se je razpravljalo, kaj je razlog, da nekateri primeri niso obravnavani tako ali drugače, ob tem se je postavilo cel kup domnev in insinuacij, kaj naj bi bilo razlog, da sodniki postopajo tako ali drugače. V večino zadev se niti ne mislim spuščati, a verjetno je potrebno tudi nekaj povedati glede tega. In bom sedaj to poskušal narediti. 09.06.2021
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob Kafkinem Procesu Če sem čisto pošten, dela Franza Kafke me nikoli niso pretirano privlačila. Njegov Proces sem, kot bi rekli včasih „reda radi“, prebral, a sem se skozi to delo prebijal z neko zlovoljnostjo. Verjetno zaradi tega, ker me je na svoj način begalo postavljanje dogajanja v nenavadne okoliščine in med akterje, katerih vloge na prvi pogled niso imele smisla. Verjetno je razlog v temu, ker sem ob prvem branju že izhajal iz razumevanja pravnih postopkov in subjektov, njihovih vlog in predvidenega pomena. A z literaturo je pač tako, kot z vsem drugim, gre za stvar okusa in okusi so si pač različni. 26.05.2021
mag. Martin Jančar Nekaj misli iz »nemške sodniške trilogije« Pred kratkim sem zaključil z branjem, kot jo sam imenujem, nemške sodniške trilogije. V eni od prejšnjih kolumn sem že omenil, da me je zanimal pogled nemškega prvostopenjskega sodnika na težave pri njihovem delu. Nemčija, tako je na podlagi splošnega slovenskega mita o tej državi mogoče sklepati, bi morala imeti že zdavnaj rešitve, saj so bolj organizirani, tehnološko naprednejši itd. A kot kaže, zadeve niso tako enostavne. Kar nekaj težav, s katerimi se soočajo zahodni kolegi, smo v Sloveniji že odpravili ali pa smo vsaj malce na boljšem. 12.05.2021
mag. Martin Jančar Korupcija z dobrim namenom Načelno sem zelo proti tako idealiziranju kot demoniziranju posameznih poklicnih ali drugih skupin. Čeprav nam takšne označbe, v kolikor niso prepoznane kot zavržne, nenazadnje olajšujejo orientacijo v kompleksnem vsakdanjem življenju, so nujno problematične. Sam ne verjamem, da obstaja jasna ločnica med tako ali drugače opredeljenimi posamezniki, ki bi v medsebojno komunikacijo vnašali celotno vrednostno podobo. Marsikaj tega je produkt psiholoških procesov, s katerimi se rešujejo notranji konflikti. O tem sem pravzaprav nekaj že napisal v prejšnji kolumni. V bistvu gre za to, da marsikdo na zelo nenavaden, hkrati pa na način, ki ga je psihologija še znanstveno obdelala, rešuje konflikt med tem, kaj počne in kako razume dogajanje v sedanjem času in tem, kako je na svet gledal in deloval v preteklosti. Ta pojav seveda ni nekaj novega in karakterizira družbeno življenje verjetno od pamtiveka. 28.04.2021
mag. Martin Jančar „Napake so bile storjene“ Zanimivost današnjega sveta je tudi v tem, da je izredno neizprosen do napak. Temu se pravzaprav ne moremo čuditi. Če ponujamo ljudem neskončno število nasvetov, kako naj živijo svoje življenje – od tega, kakšno hrano naj uživajo, kakšen življenjski stil naj izberejo, kako naj delujejo v svetu, da bodo uspešni – potem je jasno, da je mogoče tistim, katerim se ideali zdravja, materialnega bogastva in siceršnjega uspeha izmikajo, očitati, da so tudi sicer pomanjkljivi. In ker pri načinu svojega življenja delajo napake, so si tudi sami krivi. In ker so krivi sami, ne morejo očitati drugim, da jih neupravičeno kritizirajo. 19.04.2021
mag. Martin Jančar Variatio delectat

Načelno telefonske klice, s katerimi mi poskušajo sporočiti, da je že čas, da se odpravim na posebne, „samo zame“ ukrojene diagnostične preglede, da sklenem prav posebno ugodno zavarovanje ali da sprejmem, ne vem, kakšno oh in ah nagrado, praviloma hitro zaključim. Pri tem poskušam biti vljuden, ker si sam niti predstavljati ne znam, kako mukotrpno delo mora to biti. Načelno sam namreč ne kličem ljudi, če že ni treba, da bi pa kaj takega opravljal za svoj ljubi kruhek, pa me navdaja prav s posebno grozo. Domnevam namreč, da se večina klicev zaključi najmanj z zavrnitvijo, bolj verjetno pa s čim bolj sočnim, kar premore naš in še kak tuj jezik. Ljudje, ki opravljajo to delo, morajo po mojem imeti zelo veliko mero potrpljenja, trdo kožo in verjetno močan želodec.

31.03.2021
mag. Martin Jančar Posilstvo Naj na začetku postavim jasno trditev, da ne bo napačno razumljeno, to kar bom napisal v nadaljevanju. Vsak spolni odnos, ki ne temelji na vzajemni volji udeleženih (ne glede na to koliko in kakšnega spola so), je nezaželeno ravnanje. V tem smislu je tudi jasno, da je takšno ravnanje deviacija normalnosti in, da jo je potrebno, kot tako tudi obravnavati. To nazadnje pomeni tudi s kriminaliziranjem takšnega ravnanja oz. opredelitvijo takšnega ravnanja kot kaznivega. Pika. 17.03.2021
mag. Martin Jančar Nemški sodniki o težavah nemškega sodstva V bistvu knjig, ki jih napišejo nemški sodniki, ni niti tako malo, tudi ne takšnih, ki so dokaj kritične do lastne funkcije oz. poklica. Pred časom sem že pisal o knjigi Stephana Zantkeja: Če je Nemčija tako sr..., zakaj ste tukaj, vmes pa sem prebral ali preposlušal še nekaj drugih. Če pustimo dela velikih imen nemškega pravosodja, kot so Hans Jürgen Papier ali Thomas Fisher, me gotovo najbolj zanimajo mnenja prvostopenjskih sodnikov. Zgoraj navedeni je eden od njih, dokaj kritični pa so do stanja svojega stanu še npr. Patrick Burow, Jens Gnisa in Thorsten Schleif. Naslovi njihovih del (npr. Konec pravičnosti - Sodnik bije plat zvona, Pravosodje pred breznom – sodnik obtožuje in Sodba: Nepravično – Sodnik razkriva, zakaj je pravosodje zatajilo) so seveda oblikovani tako, da se knjige bolje prodajajo, a ni mogoče zanikati, da argumenti, ki jih navajajo, nimajo teže. 03.03.2021
mag. Martin Jančar Dileme predavatelja na daljavo Četrt stoletja in nekaj malega zraven, je preteklo od trenutka, ki mi bo ostal za vedno zarezan v spomin. Stal sem pred vrati velike predavalnice Pravne fakultete v Mariboru, za katerimi je bilo slišati žuborenje glasov študentov, na poti na moje prve „vaje“. Čeprav sem se nanje pripravljal dobrih štirinajst dni, mi je razen močnega utripa srca v glavi odmevalo še vprašanje, ali sem res prepričan, da bom kos tej nalogi. Izkušnje do takrat tega niso ravno potrjevale. Ko sem recimo prvič stal kot poveljujoči pred postrojem policistov, ki so čakali na moj ukaz, sem bil v precejšnji zadregi. Spominjal sem se, kako sem sam gledal na kakšnega (praviloma preveč napuhlega) poveljnika, ki ni užival zaupanja v moštvu. Podobno je seveda veljalo tudi za moje učitelje in profesorje – nekaterim si sledil s tisto skorajda slepo vero, pri drugih si pazil na vsako drobno napako in iz nje potrjeval prepričanje o ne-kvaliteti.  Biti na drugi strani teh izkušenj je ob vsem tem seveda posebej težko. 17.02.2021
mag. Martin Jančar Ob primeru Navalni Načelno sem zadržan, kar se tiče komentiranja konkretnih kazenskih postopkov v tujini (domačih razumljivo niti ne smem), a očitno je, da moderna družba precej gradi na njihovem pomenu in učinkih. Dejstvo je tudi, da sami sodni postopki veliko povedo o tem, kakšno je razumevanje državne oblasti in celo države same. Problem je v tem, ker se dandanes skuša vse stvari prikazati na ločnici črno – belo, prilagojeno za vsakokratno publiko, ki se jo zapira v lastne mišljenjske okvire. Znotraj teh je stežka ali nemogoče sprejemati drugačne poglede ali celo vzdrževati kritično razmišljanje. Matt Taibbi v svojem delu Hate Inc. opisuje pot, ki je privedla do takšnega položaja in zaradi katere se je pojavila, ne več razdeljenost, temveč dobesedno razklanost v ZDA. Tudi druge države niso izjema in zato podobno velja za ocenjevanje držav in njihovih voditeljev, ki se delijo po skrajno simplificirani ločnici na „dobre – slabe“ oz. „dobri - slabi“. 03.02.2021
mag. Martin Jančar Družabna omrežja in cenzura Pravzaprav je resnično presenetljivo je, kako so družabna omrežja spremenila našo civilizacijo. Sploh v sedanjih razmerah, ko se je osebna interakcija zmanjšala do te mere, da zunaj spletnih in podobnih digitalnih komunikacij, skorajda ne obstaja. Kolegiji, seje, sestanki, šolanje in podobno, poteka preko raznih Zoomov, Meetov, Jitsyev in kar je še tega. Prav tako stiki s prijatelji običajno potekajo preko Facebooka, Instagrama, Messengerja, Viberja, Snapchata in Whatsappa, ki so že pogosto nadomestili „običajne“ SMS-e in „navadne“ telefonske pogovore. Po pravici povedano, če hočem navezati stik s svojim starejšim sinom, moram pošiljati sporočila prek najmanj treh navedenih zadev, ker nikoli ne vem, katera je pri njem trenutno aktualna. 20.01.2021
mag. Martin Jančar Ob izidu knjige Temelji kazenskega procesnega prava Lansko leto, ki ga je resnično bolje pozabiti, sem zaključil s kar nekaj novimi naslovi v svoji knjižnici. Vsak ima svojega črva v glavi (ali kot pravijo nekateri „vsak bik ima svoj štrik“) in eden izmed mojih je afiniteta do temeljnih pravnih del. Bilo bi seveda krivično naštevati, katera so ključna. Res je tudi, da se zbirka knjig s tem predikatom, lepo povečuje. Lani sta tako novo izdajo doživeli Pavčnikova Teorija prava in Krajnčevo Rimsko pravo, prvič pa je izšlo delo Temelji kazenskega procesnega prava, avtorjev Katje Šugman Stubbs, Primoža Gorkiča in Zvonka Fišerja. Slednje je, kolikor vidim po kratkem branju, na dobri poti, da se pridruži druščini, ki jo omenjam. 06.01.2021
mag. Martin Jančar Pred odhodom iz 2020

Če rečem, da bo leto 2020 leto, ki ga bomo hoteli čim prej pozabiti, se mi bodo verjetno mnogi v tej misli pridružili. Če sem še na začetku leta v svojih pisanjih, ki so se morala dotikati razmer, s katerimi smo se, zaradi epidemije, soočali, tako v zasebnem, kot službenem življenju, bil previdno optimističen, se je ta naravnanost počasi spreminjala v negativno smer. Ta trend se žal nadaljuje.

23.12.2020
mag. Martin Jančar Zaupanje v poroto ali sodnika? Knjiga Chrisa Dawa QC (Queen's Counsel) z naslovom Sojenje Justici (Justice on Trial, Radical Solutions for a System at Breaking Point) mi je v roke priletela zaradi njegovega citata iz knjige Marka Godseyja, omenjene v prejšnji kolumni. Šlo je za njegovo trditev, da porote, nasprotno splošnemu prepričanju, pogosto preprečijo preveliko obsodilno vnemo na strani sodnikov. Načelno me ta tema preganja že nekaj časa, prvič, ker je zanimiva v smislu izvrševanja ideje ljudske suverenosti, in drugič, ker predstavlja določeno antitezo ideje, ki označuje kontinentalni sistem in stavi na mit idealnega sodnika. Slednji naj bi se ustrezno formiral skozi izobrazbo, poklicno in družbeno okolje, odrekanje na različnih nivojih, sistem nadzora in kontrole pa naj bi morebitne aberacije od tega ideala poskušal čimbolj odpravljati. Ta pozicija se mi je od nekdaj zdela vprašljiva. 09.12.2020
mag. Martin Jančar Administrativno zlo Verjetno ni napaka, če se človek, ki odloča o zadevah, ki posegajo neposredno v življenja posameznikov, sprašuje, kakšne napake lahko stori. Predvsem, kako se jim izogniti, in če to ni mogoče, kako odpraviti bodisi napake bodisi njihove posledice. Da se napake pojavljajo in niso samo stvar nepremišljenih političnih ali osebnih odločitev, je po mojem jasno. 25.11.2020
mag. Martin Jančar Imuniteta zdravnikov? Pobuda Slovenskega zdravniškega društva Vladi RS, da po zgledu iz tujine, podeli izvajalcem zdravstvenih storitev začasno imuniteto za kazenske in civilne tožbe, ki bi lahko sledile nepopolni oskrbi v času izrednih zdravstvenih razmer, je v slovenskem prostoru naletela na precej odzivov. 11.11.2020
mag. Martin Jančar Ob noveli ZKP-O V kratkem se bo ponovno spremenil Zakon o kazenskem postopku (ZKP), saj pričakujemo novelo ZKP–O. O tem, da so spremembe osrednjega procesnega zakona že krepko preko polovice abecede v času odkar je sprejet, po moji oceni ni več potrebno zgubljati besed. So odraz osrednje pomanjkljivosti procesnega zakona, na katero je bilo opozorjeno že ob njegovem sprejemu, in sicer da gre za neke vrste vmesni zakon, dokler pač ne bomo opredelili novejšega, modernim časom prilagojenega postopka. O tem, da tega koraka nikoli nismo naredili, sem se že večkrat kritično in tudi javno izrekel. 28.10.2020
mag. Martin Jančar Ponovno o pravu in letalstvu Pred par dnevi sem nekako po dvanajstih letih ponovno sedel na prednji sedež jadralnega letala. Zadnji podobni dogodek je bil, ko sem še služboval v Celju in sem se dnevno vozil mimo letališča v Levcu v službo. Kot je to pri šolanju jadralnih pilotov običajno, so v juliju vsakodnevno leteli „na vitlo“. Nekega dne se nisem mogel upreti in sem namesto na levo v službo zavil na desno. Na letališču sem prijaznega učitelja letenja zaprosil za en „štart“ in za majhno nadomestilo napravil šolski krog z Blanikom – češkim jadralnim letalom, s katerim sem sam začel svojo jadralsko pot. Vse na poletu mi je bilo tako domače kot za koga kavč doma. Na koncu sem bil zadovoljen in Levec sem zapustil s prijetnim občutkom, da zadevo še obvladam in se lahko, ko bo to mogoče, spet vrnem pod nebo. 14.10.2020
mag. Martin Jančar Kako se je izvrševala smrtna kazen in misli ob tem Med dolžnosti slovenskega kazenskega sodnika sodi, kot svojevrstna pravna eksotika, tudi ukvarjanje zadevami, ki sodijo daleč v preteklost in so z današnje perspektive milo rečeno globoko v nasprotju z dojemanjem trenutnega časa. Razlog temu je nerazrešen odnos do zgodovine in in s tem povezanih vprašanj. Koliko je to specifično za naše okolje, je seveda posebno vprašanje, ker se s tem verjetno ukvarjajo še kje drugje, a vendar gre za specifično delovanje, ki se globoko razlikuje od običajnega dela. Slednje je namreč povezano s problemi pri iskanju rešitev v današnjem času in kontekstu, ta pa se je in se resnično hitro spreminja. 30.09.2020
mag. Martin Jančar Vojna in spoznanje dobrega Ena izmed boljših knjig, ki mi je prišla v roke v zadnjem času je avtobiografsko delo Daniela A. Sjursena Duhovi Bagdada: Vojaki, civilisti in mit o Valu (Ghost Riders of Baghdad: Soldiers, Civilians and the Myth of the Surge (*1)). Možakar je zanimiv, ker je, sicer vzoren diplomant vojaške akademije West Point, postal odločen kritik ameriškega vojaškega posredovanja po svetu. Avtor je sicer po činu major, veteran vojne v Iraku in Afganistanu, celo nekdanji predavatelj zgodovine na West Pointu in, da ne bo pomote, ob tem še relativno mlad možakar v tridesetih letih (rojen leta 1983). 16.09.2020
mag. Martin Jančar Odločanje in moralne dileme Pred kratkim mi je v roke prišel zanimiv zbornik iz serije Bioetika v znanosti in družbi, ki se ukvarja z nekaterimi pomembnimi vprašanji pandemije. Pod naslovom Pandemija korone – etične, družbene in teološke refleksije neke krize (Die Corona – Pandemie, Ethische, gesellschaftliche und theologische Reflexionen einer Krise) so izdajatelji Kröll, Platzer, Ruckenbauer in Schaupp v zborniku zajeli prispevke 23 avtorjev in več intervjujev z vodilnimi v bolnišnicah in domovih za starejše občane. 02.09.2020
mag. Martin Jančar Umor ... je napisal

Zgornji naslov v ženskem spolu verjetno poznamo vsi. Pisateljica Jessica Fletcher, ki jo je nepozabno zaigrala Angela Lansbury (gospa ima danes častitljivih 94 let) v majhnem mestu Cabot Cove v zvezni državi Maine in občasno na kakšnem obisku drugje, se stalno sooča s skrivnostnimi umori. Podobno kot pri Sherlocku Holmsu, pristojni policisti niso prav brihtne sorte in praviloma izberejo na prvi pogled krive in seveda najbolj očitne storilce. Mimogrede, pri vsaki kriminalki je zlato pravilo, da tisti, ki se vam na prvi pogled zdi storilec, gotovo ni pravi. V navedeni kriminalki se seveda na koncu vedno izkaže, da je storilec popolnoma druga oseba, gospa potrdi svojo pronicljivost in vsi uživamo v misteriju zgodbe.

19.08.2020
mag. Martin Jančar Pravo ali politika? Občasno se najde kdo, ki mi predlaga, da bi odšel v politiko. Ni jih prav dosti in ne prav prepogosto, a so trenutki v vročih poletnih večerih, ko je scena ravno prava in kakšen vrček piva preveč. Je pa res, da se frekvenca teh pozivov povečuje in sam jo razumem, kot znak razočaranja nad tem, čemur smo vsakodnevno priča. Verjetno me bo spet kdo obtožil, da stvari preveč zavijam v celofan, a kaj naj človek, ki še vedno poskuša vzdrževati kanček zadržanosti in dostojnosti, sploh drugega stori. 05.08.2020
mag. Martin Jančar Misli ob branju Kantorowitzevega Boja za pravno znanost

Ko sem zadnjič pripravljal recenzijo Kantorowitzevega dela Boj za pravno znanost, ki je izšlo v mali knjižici Pravnih obzorij, sem moral malo obnoviti svoje znanje in pobrskati po literaturi, ki se ukvarja s pravno filozofijo. Razen klasične Teorije prava Marijana Pavčnika in Arthurja Kaufmanna (ter kar nekaj drugih, ki so v moji knjižnici) je dober vir in nasploh zabavno branje knjiga The Short History of Western Legal Theory L. M. Kellya.

08.07.2020
mag. Martin Jančar Ob spremembah višine kazni za kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 Spremembe kazenske zakonodaje so presenetljivo hitre, ko se zasluti politična korist, ki se lahko iz tega doseže. Takrat se bliskovito spremenijo členi ali deli kazenskega zakonika, pa čeprav gre za pravni akt, ki zaradi svojega sistemskega značaja, prav takih sprememb ne bi smel doživljati. Predvidljivost in vnaprejšnja določenost kaznivih dejanj in kazni zanje sodita med temeljne postulate te pravne panoge, zato pač morajo biti spremembe premišljene in domišljene, sicer je lahko več škode kot koristi. 24.06.2020
mag. Martin Jančar Protesti in sorazmernost delovanja države Zavedam se, da tale moja pisanja pogosto izpadejo kot zgodbice v stilu „stric Pepi se spominja ...“ a to je pač posledica tega, da imaš s tekom časa vedno več točk iz preteklosti, na katere se opiraš pri presojanju problemov sedanjosti. Tudi protesti, ki potekajo, tako se vsaj zdi, vedno pogosteje po svetu, tako spodbudijo misli, da odtavajo v preteklost. Moja je v tudi v tem pogledu specifična, ker sem bil na nek način že na obeh straneh takšnih dogodkov. 10.06.2020
mag. Martin Jančar Konec epidemije in odsotnost spoznanja? Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. 27.05.2020
mag. Martin Jančar Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. 13.05.2020
mag. Martin Jančar Sodnik pod masko Dve kolumni nazaj sem pisal o tem, da se pripravljam na prvo obravnavo, natančneje povedano predobravnavni narok v novih okoliščinah varnostnih ukrepov zaradi pandemije. Temu je sledil še eden, ker pač imam trenutno srečo in se mi kaj več pripornih zadev ni nabralo oz. mi jih je uspelo rešiti pred tem. Izkušnja je zanimiva že zaradi tega, ker je pravzaprav v veliki meri otežena običajna človeška interakcija, ki nikoli ni samo verbalna, temveč tudi vizualna. 29.04.2020
mag. Martin Jančar Pandemija in sovražnik

Ne vem, zakaj, a pred kratkim sem se spet spomnil na intervju, ki ga je imel v osemdesetih letih za nemško televizijo takratni partijski funkcionar Stane Dolanc. Nemški novinar ga je takrat vprašal, kaj meni o prihodnosti Jugoslavije in Dolanc mu je odvrnil, da če bo kdo napadel Jugoslavijo, bodo narodi že stopili skupaj in se ubranili. Vprašanje, ki je sledilo, je bilo, če gledamo iz današnje perspektive prelomno: "In kaj, če vas nihče ne napade?" Novinar odgovora ni dobil in vprašanje je obviselo v zraku. Danes vemo, kaj je sledilo - Jugoslavije ni napadel nihče, prav zlahka smo za njeno uničenje poskrbeli sami.

15.04.2020
mag. Martin Jančar Pismo sodnika z domače fronte Ko sem prejšnji teden nastopil dežurstvo, se nisem mogel upreti misli na tisto angleško komedijo o starejših možakarjih v Veliki Britaniji v času druge svetovne vojne. Tako imenovana domača fronta (Home front) je bila oznaka za delo vseh tistih, ki so v času tega svetovnega spopada opravljali naloge, ki so služile normalnemu delovanju države v posebnih okoliščinah vojne. Zdravi, odrasli moški so se pač bojevali na fronti, ostali državljani pa poskušali skrbeti za to, da država ni čisto obstala. V zadnji podobni zadevi mi je bilo na določen način lažje, bil sem bistveno mlajši, dali so mi orožje, pokazali kam in v koga moraš streljati in to je bilo to. Tale zadeva je prav zaradi tega, ker nimaš orožja in ne veš, kam ga uperiti, na določen način težja, vsekakor pa zelo nenavadna. 01.04.2020
mag. Martin Jančar Koronavirus in pravo V tem času, tako nenavadnem zaradi epidemije in spremljajočih dogajanj, je še najbolj mogoče prepoznavati tako pomen prava kot tudi njegovo nenaravnost. In nenazadnje razumeti, zakaj je pravo tako trdno povezano s človeško družbo, da imamo rek, da kjer je družba, tam je tudi pravo (ubi societas, ibi ius). 18.03.2020
mag. Martin Jančar Ko strojepiska odide v drugo službo ... Pravzaprav ne vem, kako si ljudje predstavljajo organizacijo dela v sodstvu. Iz osebne izkušnje vem, da je nekomu, ki ni nikoli delal v sodnem sistemu, to praviloma neznano. Še tistim, ki so opravljali sodno pripravništvo, ostane marsikaj, kar je pomembno, izven dometa ali interesa. Dejstvo sicer je, da je večina stvari dokaj podrobno urejena s predpisi, (ne samo postopkovnimi, temveč tudi predpisi, ki sicer veljajo v državnih ustanovah, zraven je še Sodni red – čisto posebna vrsta pravnega akta), a praksa še vedno terja rešitve, ki so specifične bodisi za področje, ki ga posamezen del sodišča pokriva, bodisi za območje oziroma kraj, kjer sodišče deluje. Če nekaj dobro deluje, recimo v Mariboru, ne pomeni, da bo dobro delovalo v Ljubljani. 04.03.2020
mag. Martin Jančar Nekaj utrinkov o pomenu dokaznega prava Tile algoritmi so po svoje zelo zabavna reč. Tako me sedaj neka akademska spletna baza podatkov vsakodnevno zalaga s sugestijami o branju znanstvenih razprav, ki so bolj ali manj povezane z vprašanjem dokaznih standardov. Kriv sem sam, ker sem tam preveč brskal, ko sem se ukvarjal z načelom in dubio pro reo. Dokler me ne prime, da bi ponovno raziskoval kak drug institut, bo pač tako. Tako, kot bi moral počasi poiskati kaj drugega pri Aliekspressu, ker moja zbirka, resda zelo poceni kitajskih ur, že počasi moti mojo boljšo polovico. No, tudi zbirka razprav, ki čakajo, da se jim posvetim, nezadržno narašča in se zato včasih prav z nostalgijo spomnim strokovnih revij, ki so izhajale enkrat na četrtletje in si za kaj več moral resno in fizično brskati po policah v knjižnici. 19.02.2020
mag. Martin Jančar Zgodba o hišici, politiki in pravu Ko sem bil še majhen „pubec“, smo na majhni kmetiji, ki smo jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja za majhen denar kupili, da bi nam služila kot vikend, podrli prastari hlev. Za hlevom je bila izkopana precej velika luknja, kamor se je stekala deževnica in se je uporabljala za napajanje živine, sam pa sem tam najraje s fračo streljal žabe (ne me obsojati, so bili pač drugačni časi). Kakorkoli že, na tem mestu se je oče odločil zgraditi manjšo hišico na sodoben način, za razliko od stare hiše, ki je bila še cimprana in iz lesa. Potem, ko smo na načine, ki so bili v tistih časih potrebni za nabavo, zbrali opeko, cement in podobne reči, ki jih za to potrebuješ, je oče uspel na podoben način zbrati tudi ljudi, ki bodo to izgradili. 05.02.2020
mag. Martin Jančar Kako bi nas videl James Bond? Tokrat moje razmišljanje nima kaj dosti opraviti ne s pravom in ne poklicem, ki ga opravljam. Gre za vprašanje, ki se mi pogosto postavlja, ko spremljam mednarodno dogajanje in sicer, koliko smo kot pripadniki določenega naroda, resnično enakopravno upoštevani v širših okvirjih dogajanj v svetu. 22.01.2020
mag. Martin Jančar V novo desetletje Pravzaprav bi se moralo v vsako novo leto, še zlasti pa v novo desetletje (prosim, ne začeti s tem, kdaj se matematično začne), stopiti s pozitivno mislijo. Štetje časa, ki tako neusmiljeno polzi skozi naše roke, medtem ko se ukvarjamo z vsakdanjimi problemi, ki jim pripisujemo tako veliko težo, bi moralo s seboj nositi tudi občutek zadovoljstva z vsem, kar nam je uspelo uresničiti in kar nam pomeni neko vrednoto. Da si, ko se ozreš nazaj, lahko mirno rečeš: lepo je bilo in tako bo tudi v prihodnje. 08.01.2020
mag. Martin Jančar Izločitev sodnika in sprehod skozi zgodovino

Knjiga Jamesa Whitmana, na katero se zadnje čase sklicujem, je po mojem resnično pomembna v smislu razkrivanja izvora posameznih še zdaj veljavnih institutov. Uvid v njihovo genezo je pomemben zato, da razumemo tudi morebitne probleme, ki v zvezi s tem nastajajo. In ti se nedvomno pojavljajo, saj je tematika nepristranskosti sojenja v zadnjem času še posebej pereča.

18.12.2019
mag. Martin Jančar Bolje po krivem obsoditi ali po krivem oprostiti?

Domneva nedolžnosti ima poleg pozitivnopravnih podlag in izpeljav, kot sem napisal že zadnjič (kolumna V dvomu), v svojem jedru bistveno etično utemeljitev. Pri razmisleku ni treba pretirano globoko prodreti v to jedro, da ne bi v tem prepoznali starega načela, znanega kot zlato pravilo: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« To pravilo se pojavlja na tak ali drugačen način skozi zgodovino in ga pozna večina verskih naukov, izraženo pa je nenazadnje tudi v najbolj znani sekularni izpeljavi – Kantovem kategoričnem imperativu.

04.12.2019
mag. Martin Jančar V dvomu

Verjetno nisem edini, ki se mu je med študiranjem kazenskega prava kot ena izmed osrednjih posebnosti te pravne panoge v spomin vtisnil in dubio pro reo – v dvomu za obdolženega. Če na kratko povzamem smisel tega izreka: sodišče v primeru premalo zanesljivo dokazanih dejstev, ki naj bi obtoženca obremenjevala, ta šteje za neobstoječa oziroma jih razlaga v korist obtožencu.

20.11.2019
mag. Martin Jančar Utrinki s posveta o kulturi pravičnosti v letalstvu Ne vem, čemu bi lahko pripisal, da se mi v življenje vedno znova prikradejo poti k moji prvi ljubezni – letalstvu. Morda je to nekaj v slogu misli Richarda Bacha, da želja nekako v ozadju generira realnost posameznika, ali pa zgolj banalno dejstvo, da prej ali slej ponovno srečaš in ostajaš v stiku z ljudmi, s katerimi si nekdaj, kot se temu napol romantično reče, »delil nebo«. Tako me je pred kratkim spet prineslo v te kroge, ko sem sodeloval na srečanju z naslovom Kultura pravičnosti v letalstvu. Gre za zanimiv projekt, ki na evropski ravni povezuje tiste, ki se z letenjem ukvarjajo neposredno – torej piloti, in tiste, ki, recimo temu, usmerjajo letalski promet – predvsem letalski kontrolorji. K tej skupini spadajo tudi tisti, ki na tem področju opravljajo funkcijo pregona: ustrezni letalski nadzorni organi (Agencija za civilno letalstvo) in kot končno telo, ki se vključi, ko je nekaj na tem področju šlo po zlu – tožilci in sodstvo. 06.11.2019
mag. Martin Jančar Replika na odziv sodnika Zvjezdana Radonjića Ob pisanju te kolumne se mi pred očmi neprestano pojavlja prizor iz filma, ki sem ga kot najstnik oboževal – Blue thunder (Modri grom), ko poveljnik Braddock neukročenemu pilotu policijskega helikopterja Franku Murphyju zabrusi: »Če hodiš po jajcih, ne skači« (»If you are walking on eggs, don't jump.«). Kadarkoli podajam svoje videnje sodniške funkcije, je hoja po jajcih pravzaprav nujno prisotna – na eni strani je nemogoče in nedopustno, da kot sodnik ne bi izražal kritičnega mnenja o razmerah in okoliščinah opravljanja sodniškega poklica, na drugi strani pa je treba vzeti v ozir varovanje ugleda sodstva. 23.10.2019
mag. Martin Jančar Zaupanje v sodnike (misli ob branju Pitamičeve razprave) Pred kratkim je izšla že četrta knjižica Pravnih obzorij v malem formatu, ki vsebuje razpravo Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Gre za inavguralno predavanje, ki ga je Pitamic imel 15. aprila 1920 in s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Verjetno ni treba poudariti, da ta datum tudi kaže, da ne gre za literaturo, ki bi zaradi vsebovanja pojma revolucija pri kakšnem bralcu vzbujala pomisleke ali celo burne reakcije. 09.10.2019
mag. Martin Jančar Oblast in strah Čeprav bo to odkrito priznalo le malo ljudi, je življenje v sodobni družbi skorajda organsko povezano z določenim občutkom tesnobe. Njen značaj je namreč tak, da nas s spravljanjem v okvire svojih zahtev nujno sooči z negotovostjo prihodnjega dogajanja. Negotovost izvira iz dejstva, da na prihodnost pogosto ne moremo vplivati, vsaj ne na način, ki bi izhajal iz naše lastne aktivnosti. Po domače povedano, nimamo gotovosti, da bomo dogajanje v prihodnosti lahko obvladali s tem, kar znamo ali zmoremo. 25.09.2019
mag. Martin Jančar Sumljivost instituta priznanja krivde Predobravnavni narok in možnost, da obdolženi prizna krivdo za očitano kaznivo dejanje, ki sta bila v kazenskem postopku uvedena z novelo ZKP-K in se začela na sodiščih izvajati leta 2012, sta kmalu po uvedbi – bolje rečeno, še preden sta se začela dodobra izvajati – že imela številne kritike. Razlogov je gotovo več, a v ozadju vseh se po moji oceni skriva odpor do tega, da bi se kazenske zadeve lahko urejale zunaj strogega formalizma sodnega postopka. 11.09.2019
mag. Martin Jančar Mučiti ali ne, to je zdaj vprašanje ...

Včasih, ko sem predaval o slovenski ustavni ureditvi človekovih pravic, sem pogosto uporabljal primer, ki pravzaprav ni zrasel na mojem zelniku, temveč sem ga pobral od dr. Mira Cerarja. Prepoved mučenja, ki jo opredeljuje Ustava RS v 18. členu, je namreč takšna, da je, za razliko od nekaterih drugih določb tega poglavja Ustave, ni mogoče niti začasno razveljaviti. Spada torej med absolutne, kar je seveda bralcem tega portala znano. Sam primer gre nekako takole: ste policist na letališču Brnik in ujamete terorista, ki pove, da je na letalu nastavil bombo, ki bo eksplodirala in pobila vse potnike. Ali smete uporabiti mučenje oziroma ali ga lahko pravno upravičite, da bi prisilili zajetega, da pove, kako bombo demontirati in jo napraviti neškodljivo? Debata, ki se ob tem navadno razvije, zajema bistvena vprašanja, ne samo ustavne in splošne pravne ureditve, temveč tudi vprašanja morale in drugih elementov človekovega bistva.

28.08.2019
mag. Martin Jančar Primer Jeffreyja Epsteina Baje je Woody Allen nekoč rekel: »Sicer ne vem, kakšno je vprašanje, a odgovor je gotovo seks.« In pri marsičem, kar je v ospredju moderne družbe, gre za vprašanja, ki so tako ali drugače povezana s to primarno platjo naše narave. Nenazadnje, gre za fizično emanacijo nečesa, kar je primarno povezano s temeljnimi potrebami in zanimanji vsake živalske in s tem tudi človeške vrste. In čeprav mi bo kdo pripisal pretirano freudovsko naravnanost, je nekje v ozadju marsikatere, ne samo kazenskopravno pomembne deviacije, temveč tudi pravno neregulirane družbene prakse, vprašanje prav tega vidika naše narave. 14.08.2019
mag. Martin Jančar Tehnična sredstva nadzora in odločitve Ustavnega sodišča Odločitev Ustavnega sodišča U-I-144/19-16 z dne 4. 7. 2019, da do nadaljnjega zadrži izvrševanje 150.a člena > Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki daje zakonsko podlago za uporabo tako imenovanih lovilcev IMSI, je zelo neposredna in jedrnata: »Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov. Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost posegov, ki jih omogoča, se ukrep bistveno razlikuje od ostalih predhodno navedenih ukrepov.« (11. točka navedenega sklepa) 31.07.2019
mag. Martin Jančar Prepričljivost in posledice Z večjo javno dostopnostjo prvostopenjskih sodb se bo počasi spreminjal tudi način poročanja o posameznih sodnih primerih, o tem sem prepričan. In ne samo to, po mojem mnenju bo posledica tudi, da se bo spremenilo pisanje sodb samih. Prepričljivost odločitve bo namreč odvisna tudi od aktivnega vpogleda zunanjih akterjev (še najbolj, ne pa izključno, novinarjev), ki bodo lahko vzpostavili lasten pogled in oceno prepričljivosti ali neprepričljivosti sodne odločitve. 17.07.2019
mag. Martin Jančar Neusmiljeni sodnik Stephan Zantke in njegova knjiga Algoritmi, ki ponudijo v spletnih trgovinah v branje literaturo, za katero nekako presodijo, da ti bo ustrezala, so prav zanimivi. Tako sem pred kakim mesecem iskal Alexyjevo Theorie der Grundrechte (Teorija temeljnih pravic), ko mi je Bezosova pošast ponudila knjigo, na naslovnici katere je bila slika sodnika. Po celotni višini naslovnice se razteza slika možakarja v sodniški togi – avtor osebno, sodnik sodišča v Zwickauu, mestu v deželi Saški. Če bi že to koga v naši deželi privedlo do potrebe, da sproži ustrezne postopke pred ustreznimi komisijami, je bil naslov še bolj zanimiv: »Wenn Deutschland so scheiße ist, warum sind Sie dann hier? – Ein Strafrichter urteilt« (oziroma v prostem prevodu: »Če je Nemčija tak drek, kaj počnete potem tukaj? – Sodbe kazenskega sodnika«; https://www.m-vg.de/riva/shop/article/15133-wenn-deutschland-so-scheisse-ist-warum-sind-sie-dann-hier/). 03.07.2019
mag. Martin Jančar Nekaterih stvari ni mogoče opravičevati …

Poklici, ki so povezani s določenimi pritiski, so že po naravi bolj izpostavljeni konfliktom in reakcijam tistih, na katere je pritisk usmerjen – spomnite se samo risalnih žebljičkov na sedežih učiteljev in učiteljic ter podobnih bolj ali manj duhovitih stvari. Temu se seveda posameznik izogne, če si izbere poklic, ki takšnih situacij zaradi narave dela ne pozna. Nekateri poklici omogočajo, da se skorajda v celoti izključiš iz medčloveške interakcije. Če nočeš težav, se je še najbolje ukvarjati s takšnim delom. Z ljudmi so pač vedno križi in težave.

19.06.2019
mag. Martin Jančar Pisanje in napor

Včasih mi kdo, predvsem zaradi te kolumne, malce zbadljivo navrže: »Ti, ki rad pišeš, boš to že zlahka naredil ...« in podobno. In čeprav gre največkrat za kolege, ki so pisanja, zlasti pravnih besedil, precej vajeni, ni mogoče preslišati podtona – da sami najbolj ne uživajo v tem. To ni nikakršna velika skrivnost – tako kot v drugih poklicih delo ne pomeni nujno zasebnega zadovoljstva, je tudi pri poklicih, ki so vezani na ustvarjanje pisnih besedil, pisanje praviloma povezano z naporom in ne užitkom. 

05.06.2019
mag. Martin Jančar Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. 24.05.2019
mag. Martin Jančar O grbavcu, človeku brez noge in kljusetih Tale sprememba, ZKP-N, me v delu, ki zadeva uvedbo vsebinske pritožbe oškodovancev zoper sodbe, glede na posledice spominja na tisti stari vic o hudiču na pokopališču. Za tiste, ki ga ne poznajo, zgodba gre takole: Grbavec mora zvečer domov iz gostilne čez pokopališče. Ura je pozna, odbila je polnoč, sam je tudi malce majav in se tako med nagrobniki počasi prebija proti domu. Naenkrat v soju mesečine opazi na večjem nagrobniku strašljivo postavo z žarečimi očmi, netopirskimi krili in špico na koncu repa – sam Nečisti se mu je prikazal. Gromko ga vpraša: »Kaj imaš na hrbtu?« Grbavec mu preplašeno odgovori, da, pač, grbo. »Daj sem!« (mu z izrazito mariborskim naglasom, ker se stvar odvija na Pobrežju) reče hudič in šviis, grba čudežno izgine, pokončni grbavec pa jo pobriše s pokopališča, kolikor ga noge neso. Pa pripoveduje naslednji dan ves zravnan ob šanku (tisti čas, ker je spil le dva kozarca) to zgodbo. Pivski bratec, ki mu je na Galipoliju (ja, tako je star vic) odneslo nogo, zvito pomisli, če bi mogoče hudir še njemu hibo odpravil. In jo ubere,  malce alkoholno  podprt, opolnoči na britof. In glej ga vraga, spet čepi zlodej na nagrobniku. Tudi njega vpraša, a malce drugače: »Kje imaš grbo?« Presenečeno odvrne naš junak: »Jah, nimam je!« pa mu zlodej reče: »Tu maš zdaj!« in šviis, na hrbtu ubožca zraste grba. 08.05.2019
mag. Martin Jančar Pravo in umiranje

Začeti bi moral pravzaprav z opozorilom, da besedilo v nadaljevanju ni namenjeno utemeljevanju stališča za ali proti evtanaziji, bolj presenečenju nad tem, koliko spoznanj se nam lahko razkrije pri odkrivanju tistega dela naše življenjske poti, ki predstavlja njen konec – smrti. Nanje sem naletel pravzaprav naključno, ob prebiranju zbornika Človek in končnost: Institucionalizacija konca življenja med znanostjo in življenjskim svetom. Gre namreč za vprašanje t. i. delirantnih pojavov v procesu umiranja, kot se glasi tudi naslov avtorice razprave Angelike Feichtner (1).

17.04.2019
mag. Martin Jančar Z druge strani prepovedanih drog Od vseh zadev, ki sem jih v teh letih obravnaval, so poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (ali 234.a v KZ) ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu (196. v KZ) – vsaj takšen imam občutek – tista kazniva dejanja, ki so najpogosteje »na sporedu«. O prvih sem presejal že precej prahu v tiskalniku (novodobna različica prelitega črnila), o drugih pa pravzaprav nisem imel prav dosti dilem. 03.04.2019
mag. Martin Jančar Bralne vaje in spremembe ZKP Saj vem, da v teoretičnem smislu razglabljanje o tako banalnih stvareh, kot so operativni problemi sodnega postopka, ni posebej privlačno. A je pač tako, da tistim, ki se odločijo za pot v pravosodje in sodne postopke, prav te, čisto praktične težave povzročajo največ težav. Zdaj ko se ponovno spravljajo skozi zakonodajni postopek spremembe Zakona o kazenskem postopku, se poskuša reševati prav takšno, relativno banalno stvar. Gre za poskus, da se operacionalizira tisti del kazenskega postopka, ki je v javni razpravi dobil naziv »bralne vaje« – izvajanje listinskih dokazov v kazenskem postopku. 20.03.2019
mag. Martin Jančar Institut sobotnega leta tudi za sodnike V nekih drugih časih, ko se še ni vsem mešalo od kompleksa boga in prepričanja, da trdna odločenost in volja omogočata pravzaprav vse, telo pa bo to voljo, ob ustrezni telovadbi in prehrani, tudi fizično podprlo, je Federal Judicial Center, zvezna agencija ZDA, ki se ukvarja z izobraževanjem in raziskavami v sodni veji oblasti, naročil študijo. Namen te raziskave, ki jo lahko dandanes vsakdo sname s spleta, je bil razmislek o tem, ali bi lahko zmanjšali pojavnost izgorelosti (angl. burnout) ter povečali produktivnost in kreativnost sodnikov z uporabo rešitev, znanih pod imenom sobotnih priložnosti (sabbatical opportunities). Na kratko rečeno, gre za zadevo, ki je tudi v naši kulturi poznana kot »sobotno leto«. 06.03.2019
mag. Martin Jančar Machiavelli za sodnike Pred kratkim mi je prišla v roke knjiga, ki ima tako pregrešen naslov, da v današnji družbi povzroča skorajda podobno nelagodje kot kakšna knjiga, na platnicah katere je preveč rdeče barve. Naslov knjige avtorjev Ronalda K. L. Collinsa in Davida M. Skoverja je Sodnik – 26 makiavelističnih lekcij (The Judge – 26 Machiavellian Lessons) in je odeta v srhljivo črne platnice. Vsebina zlovešči napovedi, ki jo odseva zunanjost, hrabro sledi – avtorja drzno povesta, da je njun cilj pomagati sodnikom, da postanejo tudi učinkoviti politični igralci v sodobni družbi. Ne samo to, avtorja želita sodnike naučiti, kako lahko z nasveti, ki jih je za vladarje razvil zloglasni Niccolo Machiavelli, na subtilen in pameten način dosežejo svoje politične cilje. 20.02.2019
mag. Martin Jančar Iskrice ob nekem opravljenem državnem pravniškem izpitu

Pred nekaj tedni je eden od »mojih« pripravnikov, Rok Pograjc, uspešno opravil državni pravniški izpit. Za tiste, ki tega niso »dali skozi« in prebirajo tole kolumno, mogoče podatek, da gre za zadevo, ki za vsakega pravnika pomeni pomembno prelomnico. Na eni strani gre za nujo, ker šele uspešno opravljen izpit omogoča resnično samostojno delo pravnika – bodisi odvetnika ali drugega poklica v pravosodju –, na drugi strani pa je pomemben, celo hudo naporen preizkus naučenega, tako na fakulteti kot tudi v praksi.

06.02.2019
mag. Martin Jančar »Kak zakalyalas stal« ali Kako se je kalil ZKP-1 Ne morem se upreti, da ne bi uporabil tega naslova. Za tiste, ki ga ne poznajo – gre za eno najbolj znanih del sovjetske literature pisatelja Nikolaja Ostrovskega. Oče je to knjigo pogosto sarkastično navajal, ko mi kakšna stvar pri delu ni šla ravno od rok, in s tem namigoval na trpljenje in trud glavnega protagonista pri premagovanju osebnih tegob in ustvarjanju sovjetske družbe. Tako je pokukal v sobo, vprašal, ali nastaja Kako se je kalilo jeklo – seveda v ruščini –, in se odpravil dalje po opravkih. Sam pa sem s škripajočimi zobmi dalje kracal po zvezku – oče je bil inženir strojništva in je sovražil dejstvo, da sem imel grdo pisavo. Ker je bil prepričan, da vaja dela mojstra, mi je zato naložil, da sem prepisoval cele pasuse knjig – razlog, zakaj pisanja, zlasti »na roko«, še danes nimam prav rad. Kvaliteta pisave spravlja mojo strojepisko še vedno v obup, očitno je šlo za enako propadel projekt kot zgoraj omenjena družbena ureditev. 23.01.2019
mag. Martin Jančar Misli ob aferi glede Spieglovega novinarja Relotiusa Prvič sem se neposredno srečal z učinkom propagande med osamosvojitveno vojno. Na Šentilju sem kot pripadnik vojaške enote milice skupaj z drugimi zvečer sedel pred televizijskim ekranom in gledal prenos iz (mislim, da) Cankarjevega doma. Situacija za nas ni bila zavidljiva, proti Šentilju je prodirala tankovska kolona, na hribu Bold so bili razporejeni »niški« specialci in na drugi strani redna vojska iz karavle Šentilj. Mejni prehod je v kotanji in v taktičnem smislu smo bili v slabem položaju. Zato smo si toliko bolj želeli, da bi dobili kakšne bolj vesele informacije o tem, kako dalje. Dogovorjeno je bilo premirje, ki nas je navdajalo z upanjem, da se bo zadeva iztekla brez streljanja. 09.01.2019
mag. Martin Jančar Misli ob Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb

Avgusta letos je Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejela Smernice za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi. Nastale so na podlagi pobude nevladne organizacije prej navedeni komisiji zaradi ravnanja sodnice pri razglasitvi sodbe v kazenskem postopku, v katerem se je obdolžencema očitalo kaznivo dejanje zlorabe prostitucije po 175. členu Kazenskega zakonika (KZ-1).

12.12.2018
mag. Martin Jančar Novembrske misli Življenje je tako naneslo, da sem po dolgem času bral razprave in literaturo, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji prava. Če močno poenostavim, se v filozofiji in teoriji prava razprava pogosto vrti okoli tega, kaj sploh spada v pravo in njegovo preučevanje, še bolj pa, ali obstaja neka nujna vsebina ali kriteriji, ki determinirajo ali vsaj verificirajo pravilnost tistih oblastnih odločitev, ki jim dajemo osrednji pravni pomen. Še bolj preprosto, ali je (zlasti, ne pa tudi edino) zakonodajalec tisti, ki pri svoji dejavnosti pravzaprav ni omejen z ničimer drugim kot zgolj z omejitvami, ki mu jih postavljajo drugi zakoni ali ustava. Vrednostno je takšno razumevanje prava nujno izvotljeno, kar posledično omogoča zakonodajo, ki je lahko celo »samovoljna, grozovita in zločinska«, če parafraziram Radbrucha, ki takšno pojmovanje na kratko povzame v Petih minutah filozofije prava. 28.11.2018
mag. Martin Jančar O Justiciji in Kloacini Ne presenetijo me več pogosto posamezniki, ki nam na predavanjih in usposabljanjih podajajo večinoma suhoparno, a za naše delo nujno potrebno snov. Zato me je toliko bolj navdušilo predavanje pravosodnega svetnika Vrhovnega sodišča Luke Vaukna na zadnji sodniški šoli. Naslov njegovega predavanja, Praktična konkordanca in (ne)dovoljenost dokazov, je na nezavedni ravni vodil v dodatno dozo kofeina, katerega učinek pa je že po prvih besedah zamenjala čisto endogena reakcija, ki jo lahko povzroči dober in iskreno pripravljen govorec. 14.11.2018
mag. Martin Jančar Ob umoru Džamala Kašogija Domnevni  umor  savdskega novinarja Džamala Kašogija je, če vsaj delno držijo navedbe turških oblasti, izredno brutalno dejanje. Če na kratko povzamem, Kašogi je drugega oktobra odšel na konzulat Savdske Arabije, da bi si uredil potrebno dokumentacijo za poroko s svojim turškim dekletom. Po navedbah turških oblasti naj bi bilo v tem času v prostorih konzulata petnajst oseb, ki so prav za ta namen z zasebnim letalom priletele iz Savdske Arabije in nato v prostorih konzulata Kašogija ubile, njegovo truplo razkosale in ga nato odpeljale iz prostorov konzulata. 17.10.2018
mag. Martin Jančar Misli ob odločitvi Ustavnega sodišča Up 995/15 in nekaterih drugih kritikah kazenskega postopka Pravijo, da je ena tipičnih lastnosti človeka, da poskuša najti v nekem dogajanju določene znane oporne točke ali vzorce, ki mu olajšajo spopadanje z vsakokratnimi izzivi. Na nove izzive se pač poskuša najprej odzvati na ustaljene in že preizkušene načine ter se tako izogniti napakam. Toda kot je mogoče prebrati v pogosto deljenem »memu«* na družbenih omrežjih, ki naj bi citiral Einsteinovo misel – ponavljanje enega in istega načina reševanja težav, ki ne prinese pravih rezultatov, je tudi znamenje neumnosti. Novi izzivi namreč pogosto zahtevajo ne samo ponavljanje starega vzorca, temveč tudi kak korak v novo smer. 03.10.2018
mag. Martin Jančar Tudi odrasle ubijajo, mar ne? Vprašanje iz naslova seveda izhaja iz filma Tudi konje ubijajo, mar ne?, filma, katerega sporočila takrat, ko sem ga gledal kot mladenič, nisem najbolje razumel in katerega sporočilo je presenetljivo aktualno prav danes. Prikazuje namreč vso absurdnost in bedo boja za preživetje v gospodarski krizi. Ta beda je še posebej bizarna, ker zlorablja nekaj, kar bi naj bilo dejansko uživanje – ples. Postavlja dilemo, ali je takšno pehanje sploh vredno življenja. Ne nazadnje tudi zato, ker prikazuje nebogljenost navadnega človeka v primežu širših zgodovinskih dogodkov – v tem primeru velike gospodarske krize v ZDA leta 1932. 19.09.2018
mag. Martin Jančar O strahu in upravljanju države Verjetno je glede mojih današnjih razmišljanj najprej potrebno odločno opozorilo ali, kot bi rekla današnja mladina, »disclaimer«, da sam trenutno nimam političnih preferenc v nobeni smeri. Tudi na zadnjih volitvah sem svoj glas neki politični stranki oddal iz razlogov, ki bi jih v kakšni anketi označili s kategorijo »drugi razlogi«, in ne, ker bi verjel v njen program ali ga zagovarjal. 05.09.2018
mag. Martin Jančar V sodni dvorani Ena izmed pozitivnih strani dela sodnika na ljubljanskem okrožnem sodišču je, če se seveda navdušuješ nad takimi rečmi, delo v zgradbi sodne palače na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. Glede tega vidika dela, še zlasti, ko sediš v velikih razpravnih dvoranah, verjetno ni mogoče najti sodnika, ki bi ostal popolnoma ravnodušen. 22.08.2018
mag. Martin Jančar O čem razmišljajo superbogati? Med večernim sprehodom po rivi razmišljam, kako je počitnikovanje v kakšnem bolj poznanem kraju na jadranski obali, zlasti zaradi dediščine naše rajnke države, pogosto zanimiva izkušnja, ker na razmeroma majhnem območju naletiš na ogromen razpon med načini preživljanja dopusta. 08.08.2018
mag. Martin Jančar Ob odločbi Ustavnega sodišča o ZOPNI Všeč mi je občutek, tako značilen za prve dneve sodnih počitnic, ko ta veličastna zgradba na Tavčarjevi postane tiha in brez vibracij, ki jih je zaznati, kadar je delovanje sodišča v polnem teku. Sodna palača postane podobna sakralnim objektom, v katerih ni slišati glasnega govorjenja in kjer je končno mogoča kontemplacija tudi o vprašanjih, ki niso samo, recimo temu, obrtne narave, temveč postavljena o temah, značilnih za ta zapleteni pojav, ki mu služimo in katerega akterji smo pravniki. 25.07.2018
mag. Martin Jančar Utrinki pred dopustom Na levi strani moje domače delovne mize se je nabral za dobrega pol metra visok kup knjig, ki bi jih želel podrobneje prebrati. Od tega je zgolj eno mogoče pogojno označiti kot beletristiko, preostale so bodisi neposredno ali pa vsaj posredno, kot pravnoteoretična ali pravnofilozofska dela, povezana s poklicem, ki ga opravljam. 27.06.2018
mag. Martin Jančar Misli ob branju biografije Gustava Radbrucha Praktično delo v pravu je največkrat neobremenjeno z vprašanjem, kakšni so ljudje, ki so oblikovali  ta naš miselni »prostor«, v katerem delujemo. Kdo in kakšni so recimo poslanci, ki so s svojimi mislimi in idejami pomagali pri nastajanju nekega zakona, ni vprašanje, ki bi kdaj prišlo v interesni fokus pravnika. 13.06.2018
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah Volitve v državni zbor – če se ponovijo na svoja običajna štiri leta – so zanimive tudi zato, ker kažejo, kako se spreminjajo fokus in potrebe prebivalstva države. Analize, ki jih opravijo politične stranke, njihovi strategi in specialisti, ki obvladajo trženje na tem specifičnem področju, pokažejo na tiste občutljive točke, ki se jih lahko nato ustrezno poudari in izkoristi. 30.05.2018
mag. Martin Jančar O perspektivah Bil je predvečer silvestrovega leta 1982. Moje pripravništvo na Postaji milice Tezno se je zaključevalo in tega dne sem bil po razporedu v patrulji z mentorjem Avgustom »Gustlom« Črepinkom, okoli dva metra visokim vodjo varnostnega okoliša. Bilo je že pozno zvečer, ko sva morala na Hočko Pohorje, ker so krajani prijavili vlome v več vikendov. Stoenka je komaj zmogla strmo pot po zasneženi cesti in blizu Veronike, lokala, dobro znanega Mariborčanom, sva zavila na slabo spluženo cesto, ki jo je obdajal zamet, kakšne pol metra sveže zapadlega snega. 16.05.2018
mag. Martin Jančar O goljufih in oderuhih Američani dobro poznajo rek P. T. Barnuma, ki ga lahko prevedem samo približno, češ, vsako minuto se rodi nov naivnež (there is a sucker born every minute). In brez takšnih ljudi bi verjetno tudi moj posel bil bistveno manj potreben. In drznem si reči, da tudi družbeno ekonomska ureditev, v kateri živimo in ki prosto po Fukuyami predstavlja konec našega civilizacijskega razvoja, občutno prispeva k temu. 18.04.2018
mag. Martin Jančar O truplih Že na začetku naj opozorim, da ta prispevek ni za vse, predvsem zaradi tega, ker posega v nekatere tabuje, ki na tak ali drugačen način ljudem omogočajo soočanje z lastno minljivostjo. Zamisel zanj se mi je porodila, ko sem v časopisu prebral članek, ki je odražal pretresenost, ki jo je avtor občutil ob doživljanju sodnega postopka, v katerem je osrednji del predstavljalo ugotavljanje okoliščin smrti oškodovanca. 21.03.2018
mag. Martin Jančar O „Russiagate“ in „Mullerjevi“ obtožnici Na drugi strani luže vse od novembra 2016 eno od osrednjih tem predstavlja tako imenovano „rusko vmešavanje“ v volilno dogajanje ob izbiri predsednika ZDA. Očitki znotraj tega se gibljejo od zatrjevanj, da je Trump t.i „mandžurski kandidat“ do tega, da so Rusi s svojimi vpadi v družabna omrežja ustvarili spore in nasprotja med različnimi ameriškimi družbenimi skupinami. Zadeva, ki se včasih poimenuje tudi „Russiagate“ ne preneha tudi po več kot letu trajajoči, drugače se to ne da opisati, histeriji. Sploh za privržence demokratske stranke se zdi, da se ne morejo izviti iz zapletenosti v to temo. 07.03.2018
mag. Martin Jančar O skupinskem in timskem delu (misli ob odhodu sodelavke) Z določenimi zadevami pri svojem delu se miselno pogosto ne ukvarjaš prav veliko, ker predstavljajo neko danost, ki načelno ne povzroča večjih težav. Stvari so pač takšne, si rečeš, jih integriraš v miselno shemo svojega delovnega okolja in deluješ v njej. O izvoru in morebitnih nadgradnjah se tako ne sprašuješ oziroma do tega pride le, če se nekaj v tem okolju spremeni. 07.02.2018
mag. Martin Jančar O »globoki državi« O pojmu »globoke države« se v Sloveniji po mojem ni prav veliko govorilo, vsaj ne tako, da bi sam postal pozoren na to. Če se ne motim, je na ta fenomen, kot že toliko drugih poprej, opozoril dr. Boštjan M. Zupančič. Obstoj ali neobstoj slovenske »globoke države« in njene posledice so tako dobile svoje mesto tudi v kontekstu razprave o delovanju naše države. 24.01.2018
mag. Martin Jančar Misli ob brskanju po nemški ureditvi kazenskega prava Pravzaprav je presenetljivo, kolikokrat se zgodi, da moraš pri vsej sodni praksi, ki je nastala v  desetletjih na območju naše države, pogledati tudi, na kakšen način rešujejo zadeve druge države. Včasih zaradi čisto resne potrebe, da razrešiš dileme pri reševanju konkretnega primera, včasih pa tudi zaradi tega, da lahko po dobri stari slovenski navadi malce potarnaš, kako imajo to lepo urejeno drugje. 10.01.2018
mag. Martin Jančar Na koncu leta 2017 Leto 2017 je bilo v marsičem zanimivo leto. Zaključilo se je prvo desetletje odkar opravljam delo okrožnega sodnika in deset let je preteklo, odkar skoraj vsak drug teden napišem IUS kolumno. To leto sem trčil ob meje zmogljivosti in to leto, ne navsezadnje, so plenice končno zapustile moje gospodinjstvo. To leto so me tudi prvič (in to ne samo enkrat) zamenjali za dedka mojega sina, kar pomeni, da sledi desetletij tudi na zunaj postajajo vse vidnejše. 27.12.2017
mag. Martin Jančar Odločitev Ustavnega sodišča Up-124/16 – ločenemu mnenju ustavnega sodnika ddr. Jakliča ob rob S tem prispevkom se ne želim pridružiti trenutno aktualni debati, ali in v čem je komuniciranje ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča primerno ali neprimerno. Javna razprava o tem se mi namreč zdi popolnoma nepotrebna, saj je to predvsem stvar Ustavnega sodišča samega. Kot kazenski sodnik pa ne morem mimo tega, da je ustavni sodnik ddr. Jaklič s svojimi ločenimi mnenji vsaj dvakrat zaigral na meni ljube strune, če se lahko tako izrazim. Prvič z ločenim mnenjem glede hitrosti poslovanja Ustavnega sodišča v pripornih zadevah in drugič v zadevi Up-124/16 z dne 27.10.2017. Tej temi se bomo posvetili v tej kolumni. 13.12.2017
mag. Martin Jančar Hollywoodski spolni škandali in kaj se lahko iz tega naučimo Kot marsikdo ve, Hollywood oziroma celotni zabavljaški svet Združenih držav Amerike pretresajo škandali, povezani s spolnostjo. Pravzaprav se je začelo že pred nekaj leti z razkritjem, da naj bi Bill Cosby – vsem dobro znani prijazni oče in zdravnik dr. Huxtable iz nadaljevanke The Cosby Show – v času največje slave omamljal mlade igralke in jih zlorabljal. 29.11.2017
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča o pritožbi oškodovancev zoper sodbo Pri sprejemanju novele ZKP-N se dogajajo vse mogoče reči in očitno sledi nov krog, ki bo prinesel nekaj kompromisov. Medtem ko nekateri triumfalno pišejo, da stroka ni dopustila pometanja z uveljavljenim in očitno idealnim konceptom našega kazenskega postopka, drugi pa celo razmišljajo o formalnem pregonu tistih iz sodniških vrst, ki so si drznili kritizirati in izražati domneve o morda bolj profanih, pekuniarnih motivih za zavrnitev predlaganih sprememb, je v sodstvu nekaj skrbi povzročila tudi odločitev Ustavnega sodišča Up-320/14-32, U-I-5/17-11 z dne 14. 9. 2017, ki bo gotovo vplivala na potek kazenskega postopka, še bolj pa na delo kazenskega sodnika. 15.11.2017
mag. Martin Jančar O objestnosti v prometu V prejšnjih tednih sta mojo pozornost pritegnila dogodka, ki sta med seboj povezana, čeprav izvirata iz dveh držav – sodba v zadevi Horvatinčić na Hrvaškem in napovedana uvedba kazni dosmrtnega zapora za predrzno vožnjo, posledica katere je smrt druge osebe, v Veliki Britaniji. 18.10.2017
mag. Martin Jančar Ob zavrnitvi novele ZKP-N Novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-N bo morala zaradi veta Državnega sveta v ponovno glasovanje, ker je, kot izhaja iz zahteve Državnega sveta, »nekaj členov v zakonu takšnih, da pomenijo nedopustne posege v pravico do obrambe, ki jo znižujejo celo pod ustavno dopustni minimum, prav tako bistveno poslabšujejo položaj socialno šibkih osumljencev, ko obramba ni obvezna, in ker gre za pomembno konceptualno spremembo slovenskega kazenskega procesnega prava, ki sodno preiskavo spreminja v policijsko tožilsko, pri tem pa ustvarja neenakost orožij strank v kazenskem postopku, ne da bi bila podana ustrezna utemeljitev, zakaj je takšen poseg potreben in utemeljen«. 04.10.2017
mag. Martin Jančar O moralni avtoriteti Kot kaže, je izjava predsednika države, da ni moralna avtoriteta, povzročila precej razburjenja. Osebno mi je to zanimivo, ker opozarja na nekatere težave, ki jih prinaša sodobna družba in zadevajo oba pojma v tej besedni zvezi. Tako moralo kot avtoriteto. 06.09.2017
mag. Martin Jančar Misli ob singapurski zgodbi Ena izmed zgodb, ki sem jih imel priložnost slišati in prebrati na letošnjih počitnicah, je izkušnja mojega starejšega sina in njegove mame ob obisku Singapurja. Presenetile so ju urejenost in čistoča države ter discipliniranost njenih prebivalcev. Baje, tako mi je bilo opisano, na ulicah ni prerivanja, smeti, vsi čakajo v lepih vrstah, prav tako ni opaziti nobenih brezdomcev, beračev in podobno. To je bilo v letošnjem poletju moje drugo srečanje s Singapurjem. V medijih je država tudi letos med prvimi tremi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljajo tako imenovani think tanki, ki izhajajo iz idej tako imenovanih neoliberalističnih ekonomistov 23.08.2017
mag. Martin Jančar Ob zahtevah po ukinitvi Al Jazeere Že od nekdaj sem informacije o dogajanju doma in po svetu poskušal dobivati tako, da sem sledil medijem, ki so bili »za«, in tistim, ki so bili »proti«, ali – kot je danes bolj običajno – »levim« in »desnim«. To navado imam še danes, tudi pri mednarodnih medijih. Resnica je navadno nekje vmes, kadar ni tako, pa vsaj poznaš razmišljanje na različnih straneh. 09.08.2017
mag. Martin Jančar Poletne misli Tako kot večina si občasno, kadar se v glavi umiri hrup vsakdanjih problemov, postavljam tudi vprašanja o globlji podlagi svojega delovanja in življenja, če to lahko tako označim. Ničesar dramatičnega ne mislim s tem; gre samo za to, da so vprašanja o namenu, smislu in podobnem običajno potisnjena nekam v ozadje. Vsak od nas to počne. Resnično avtonomnega, spontanega in poglobljenega razmišljanja si zaradi današnjega hitrega življenjskega tempa verjetno niti ne moremo privoščiti.  26.07.2017
mag. Martin Jančar Sodnik na dopustu Nekdo je nekoč rekel, da je sodniška funkcija takšne narave, da se je zavedaš in živiš v skladu z njo tudi takrat, ko plezaš po planinah. Sam ocenjujem, da je tako razmišljanje izraz slovenske delovne etike, ki je na deklaratorni ravni tako pomembna, da je skorajda greh reči, da gre vendarle prvenstveno za opravljanje dela, za katerega dobivaš plačilo. Zgolj plačilo za opravljeno delo je v skladu s to delovno etiko vse preveč profano, pravi motiv je višji, v udejanjanju samega sebe in sledenju oz. služenju višjim,  moralno opredeljenim ciljem. 12.07.2017
mag. Martin Jančar O pornografiji iz maščevanja Dve kaznivi dejanji mi kažeta, kako se naša družba spreminja in kakšen pomen imajo za nas elektronske naprave, medmrežje in siceršnje virtualno okolje. Ti dve kaznivi dejanji sta kvalificirana oblika kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov iz šestega odstavka 143. člena, uvedena pred nekaj tedni z najnovejšimi spremembami Kazenskega zakonika (KZ-1), in kaznivo dejanje zalezovanja po 134.a členu, ki je bilo uzakonjeno že prej. 28.06.2017
mag. Martin Jančar Ob požaru v Kemisu Nikakršnega dvoma ni, da se požar v tovarni Kemis v bližini Vrhnike ne bi smel zgoditi. Prav nikakršnega. Lahko se še tako sklicujemo na splet naključij in nesrečnih okoliščin, pa vseeno ne moremo prezreti dejanskih in potencialnih posledic tega dogodka, kakršne preprosto ne bi smele nastati. Pika. 31.05.2017
mag. Martin Jančar Lex Mercator, Agrokor in podobno Vse od začetka svojega ukvarjanja s pravom imam precejšnje zadržke do »interventne« zakonodaje, če ji lahko tako rečemo. Mogoče prav zaradi tega, ker so se moja študijska leta ujemala z zadnjim obdobjem obstoja SFRJ. Zaradi ekonomskih težav je namreč rajnka država stvari pogosto urejala z uredbami z zakonsko močjo, namenjenimi reševanju takšnih ali drugačnih problemov, ki jih je porajala ekonomska kriza. Stanje je bilo zelo podobno današnjemu. Kot študenta prava me je motilo, da razen redkih izjem pravzaprav ni bilo pravnega področja, ki ga posegi zakonodajalca (ali uredbodajalca) ne bi spreminjali, včasih prav v temeljih. Tako sem v tem času doživel resnično ogromne premike v spreminjanju pravnega reda – od ustavne do gospodarske ureditve. 17.05.2017
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Včasih so bili prazniki preprostejši, vsaj ti, ki so pravkar minili. Nanje mi je ostal spomin, da je bilo zjutraj iz kuhinje po radiu slišati koračnice, borbene pesmi, spominske oddaje in govore. Po tem sem praznične dni prepoznaval še pozneje in na neki način to pogrešam, kot še marsikaj iz časov mladosti. Verjetno nisem edini, ki z zadnjo svetovno vojno osebno nisem imel opravka, a sem imel pri vsem vsaj občutek, da smo bili kot narod »na pravi strani zgodovine«, to je na tisti, ki je porazila nacizem in fašizem in iskala pot v boljše življenje.  03.05.2017
mag. Martin Jančar O sodnih zmotah Ta kolumna je nekakšno nadaljevanje prejšnje. Pozoren bralec me je namreč opozoril na knjigo In Doubt – The Psychology of the Criminal Justice Process, v kateri se avtor Dan Simon ukvarja tudi z vprašanji, na katera sem opozoril pred štirinajstimi dnevi. Po zaslugi zloglasne multinacionalke se je knjiga v nekaj dneh znašla pred mano in je zaradi zanimive vsebine že »v obravnavi«. Današnjo temo je spodbudilo prav to branje. 19.04.2017
mag. Martin Jančar Nekaj malega o pričah Ne vem, kako je pri kolegih, a kadar ugotovim, da kakšna moja zadeva temelji predvsem ali samo na izpovedih prič ali očividcev oziroma da so te izpovedi ključne, mi je takoj jasno, da bodo z njo precejšnje težave. Redko se vse izjave prič tako ujemajo, da je mogoče popolnoma nedvoumno sestaviti sliko dogodka ali pa sklepati na dejstvo, ki je za odločitev pomembno. Še posebej se zaplete, kadar je zadeva v ponovnem sojenju ali kadar je dogodek precej oddaljen. 05.04.2017
mag. Martin Jančar Ob predlogu novele ZKP-N Eden izmed predlogov za prenovitev Zakona o kazenskem postopku je tudi tisti, ki dopušča možnost zaslišanja osumljenega (pa tudi prič) v predkazenskem postopku. Zaslišanje osumljenega bosta tako v primeru, kadar obvezna obramba ni predvidena ali kadar se je osumljenec odpovedal pravici do odvetnika, državni tožilec ali policija lahko opravila tudi brez zagovornikove navzočnosti, takšno zaslišanje pa bo moralo biti zvočno in slikovno posneto. Predlog je v javnosti takoj naletel na več kritik, povezanih z možnimi zlorabami ali s tehnično opremljenostjo tožilskih in policijskih prostorov. 08.03.2017
mag. Martin Jančar Smrt je naš posel in poslu gre dobro Leta 2013 je bil britanski marinec Alexander Blackman pred vojaškim sodiščem spoznan za krivega umora, ker je v afganistanski provinci Helmand ustrelil ranjenega afganistanskega borca. Posnetek kamere na čeladi, ki so jo očitno pozabili izključiti, pa kaže tudi na vojakovo zavedanje, da je taka usmrtitev v nasprotju s pravili bojevanja. Borbena delovanja so prenehala, žrtev je bila hudo ranjena, Blackman pa je pristopil k njej in jo ustrelil s pištolo, ob citatu iz Hamletovega govora: »Shuffle off this mortal coil, (*1) you cunt.« (Zadnje besede verjetno ni treba prevesti.) Po dejanju je soborcem rekel: »Jasno je, da to ne bo šlo naprej, fantje. Pravkar sem prekršil Ženevsko konvencijo.« 22.02.2017
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob ureditvi snemanja glavnih obravnav Nobena skrivnost ni, da je sprememba Sodnega reda, ki omogoča snemanje celotnih glavnih obravnav, v praksi povzročila precej vprašanj in dilem – od načina same ureditve oziroma izbire pravnega akta, ki to ureja, do tega, kako naj se to v prostorih sodišč izvede. Pri kazenskem postopku je to še bolj očitno zaradi nasprotja med določbama tretjega odstavka 301. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in 17. člena Sodnega reda. Od tod izvira precej pomislekov in tudi zaradi tega je bila podana zahteva po tolmačenju teh sprememb Sodnega reda. 25.01.2017
mag. Martin Jančar O žalitvah v sodni dvorani Avgusta lani je v medije po vsem svetu prišla britanska sodnica Patricia Lynch, ki je obdolženemu Johnu Henniganu izrekla kazen za žalitev temnopolte ženske in njenih dveh otrok. Obdolženi je bil pred tem že večkrat obravnavan zaradi rasističnih izpadov, tokrat se je s sodnico srečal že devetič. Med izrekanjem kazni ji je zabrusil, da je »kar precejšnja pi…a«, na kar mu je odgovorila: »Precejšnja p… ste tudi vi. To, da ste do mene napadalni, pa vam ne bo koristilo.« Obdolženi ji je odvrnil, da naj se »j…«, sodnica pa nazaj, da naj se tudi on. Konec je bil tak, da je obdolženi zavpil: »Sieg Heil!« in začel peti pesem z nacistično vsebino, sodnica pa je komentirala: »Zelo smo impresionirani – odpeljite ga.« 11.01.2017
mag. Martin Jančar Propaganda in EU Načelno sem glede mednarodne politike in informacij v zvezi z dogajanji po svetu, celo glede mednarodnega prava, zadržan in na vse, kar se dogaja v zvezi s tem, gledam s precejšnjo mero skepse. Vsakemu, ki poskuša nabrati informacije v zvezi s tem, kar se dogaja zunaj meja lastne države, je tako ali tako jasno, da celotnega konteksta dogajanja, s tem pa tudi resničnega razumevanja, nikoli ne bo imel. Še ob vključenosti in aktivnem zanimanju v lastnem okolju so informacije, na katerih si gradiš svojo podobo sveta, odvisne od marsičesa, kaj šele tam, kjer je družbeno okolje zgrajeno na bistveno drugačnih temeljih – od religije do tradicije. 28.12.2016
mag. Martin Jančar O smrti Smrt. Tista pika na koncu povedi, ki je naše življenje. Tista tema, o kateri razmišljamo bodisi takrat, ko se z njo srečamo kot zunanji opazovalci, bodisi takrat, ko se nam pojavi kot nadležna misel v kakšnem temnem čustvenem trenutku. Tista stvar, o kateri ima vsakdo veliko vprašanj, nihče pa resnično pravega odgovora, vsaj ne takega, ki bi si ga tudi želel. In še cinično-sarkastična misel: ga ni, ki tega dogodka ne bo nekoč doživel. 14.12.2016
mag. Martin Jančar Ob smrti Fidela Castra Umrl je Fidel Castro, zadnji od velikih revolucionarjev, kot so jih imenovali. Pridružil se je zgodovinskim osebnostim, kot so bili Lenin, Mao Cetung, Tito, Che Guevara in Ho Ši Minh, ki so nosili in celo poosebljali pretvorbe, kakršne je zahteval zadnji veliki družbeni eksperiment – oblikovanje socialističnih držav. 30.11.2016
mag. Martin Jančar Misli ob volitvah v ZDA Ena od zabavnejših stvari po ameriških volitvah je spremljanje javne razprave o njenih rezultatih – zaradi zmage Donalda Trumpa letos še toliko bolj. Najbolj zanimivo je resnično presenečenje nad rezultatom. Kljub izrednim možnostim, ki jih ponuja sodobna informatika, je večina analitičnih orodij odpovedala. Osuplost nad rezultatom je bila tolikšna, da je bilo v nekaterih primerih prav mučno spremljati, kako očitno so se porušili koncepti povolilnih aktivnosti in celo novic po objavljenih rezultatih. 16.11.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli o zakonih in sodbah Zakonodaja mora upoštevati širše družbeno okolje, v katero posega s svojo regulativno močjo, hkrati pa ga mora tudi spreminjati: enkrat tako, da uravnava nestabilnost družbene dinamike (statičnost kot pravna varnost), drugič pa tako, da doseže določene spremembe. 02.11.2016
mag. Martin Jančar Onkraj razumnega dvoma Pred kratkim sem zasledil, da je bil po zgodbi Martina Uhernika, ki po navedbah medijev pomeni največjo zmoto slovenskega pravosodja, posnet igrano-dokumentarni film. Ta zgodba si takšno upodobitev tudi zasluži, ker slovenska javnost – tako laična kot strokovna – po moji oceni potrebuje intenzivno zavedanje o tem, kakšne posledice ima kazenski postopek za posameznika. 19.10.2016
mag. Martin Jančar O vplivu seksa na sojenje Pa sem vas ujel – naslov prodaja časopise, pravijo. Priznam, ko sem na spletu naletel na članek Untangling the Causal Effects of Sex on Judging, sem si tudi sam obetal predvsem argumentov za spodbujanje viktorijanske miselnosti v svojem družinskem okolju ali pa vsaj za izgovore pri morebitnem slabšanju delovne produktivnosti. Prepričan sem, da so na ta učinek računali tudi sami avtorji, ker bi sicer preprosto zamenjali tisti nesrečni sex z gender. Mislim, da je ta marketinška poteza tudi prispevala k nagradi leta 2008 za najboljši znanstveni članek. 05.10.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli na mejah prava Zadnje čase je naneslo, da se moram ukvarjati z vprašanji, ki gredo globlje, kot je sicer običajno za vsakdanje delo. Ne razumite narobe, delo kazenskega sodnika je zaradi teže posledic, ki jih nosijo odločitve sodišč v posameznih zadevah, že sicer nujno povezano s temeljnimi vprašanji človekove eksistence, a večinoma sta tako znanost kot tudi preteklost v sodni praksi oblikovali rešitve, ki jih lahko uporabi. Včasih pa pride na mejo in pogleda tudi čez. 21.09.2016
mag. Martin Jančar Prihaja novela ZKP-N, (daleč) na obzorju pa se kaže ZKP-1 Potem ko sem v zadnji Pravni praksi prebral črtico dr. Cirila Keršmanca o tem, kakšno je oziroma bi lahko bilo dogajanje ob sprejemu novele Zakona o kazenskem postopku, zlasti glede odpora ob sprejemanju reformnih projektov, preprosto moram še sam dodati nekaj popra. Pa ne samo zato, ker tako kot on v naši državi lahko redno spremljam slovensko različico nadaljevanke Da, minister. 07.09.2016
mag. Martin Jančar Misli ob dogajanju na Filipinih Včasih resnično ne moreš verjeti, kakšne vse ideje se danes udejanjajo po svetu, potem ko jim ljudje, v bolj ali manj demokratičnem procesu omogočijo uporabo državne moči – oblasti. Ta zadnji eksces, ki me je, po pravici povedano najbolj zbodel prav zaradi tega, ker ga na družabnih omrežjih kar preveč omenjajo kot “dobro idejo”, je dogajanje na FIlipinih. 24.08.2016
mag. Martin Jančar O (zasebni) lastnini in njeni utemeljenosti Ni mogoče zanikati, da se v zadnjih nekaj letih spet pojavljajo vprašanja, ki zadevajo podlage človekovih pravic. Bolje povedano, odpirajo se dileme, katerih rešitev pravzaprav je bila mednarodna kodifikacija človekovih pravic, v Evropi še posebej izrazito z Evropsko konvencijo in mednarodnim sodiščem. 10.08.2016
mag. Martin Jančar O iskanju Hitlerja Pred kratkim sem na enem od dokumentarnih televizijskih kanalov gledal oddajo Lov na Hitlerja (Hunting Hitler). Zasnovana je na domnevi, da je Hitlerju uspelo pobegniti iz Berlina in je nato do konca svojih dni živel najverjetneje nekje v Južni Ameriki. Ekipo, ki namigom o njegovem bivanju sledi po vsem svetu, sestavljajo nekakšni eksperti za pregon ljudi, predvsem bivši policisti, najde pa se še kak zgodovinar in podobno. 13.07.2016
mag. Martin Jančar O Brexitu Brexit ... ne morem si kaj, da ne povlekel nekaj vzporednic z zgodbo Republike Slovenije in njenem izstopu iz SFRJ. Zanimivo je, da se odločitev za izstop Velike Britanije tako lepo pokriva s četrt stoletja našega odhoda iz takratne skupnosti (sic) jugoslovanskih narodov in narodnosti, kot se je rajnko državo pogosto označevalo. 29.06.2016
mag. Martin Jančar Kavelj 22 Primer slovenskega podjetnika, ki se je znašel ujet med dejstvom, da potrebuje za svoje preživljanje in zdravljenje sredstva, nad katerimi trenutno bdi država, in dejstvom, da sam taisti državi dolguje bistveno manjši znesek, zaradi česar se mu odreka izplačilo prej navedenega denarja, je ponovno opozoril na to, kako zlahka se v moderni državi znajdeš v godlji. Zanalašč uporabljam pojem moderne države, ker Slovenija pri tem ni nikakršna izjema. 15.06.2016
mag. Martin Jančar Spreminjanje dokaznega postopka Pred časom je precej prahu dvignila novica, da se je v nekem sodnem spisu znašla napisana sodba, še preden se je osrednji del postopka sploh začel. Povsem verjamem, da je bil za stranko, ki si je spis prišla pogledat, to precejšen šok. Vendar je za takšno najdbo verjetnejša bolj benigna razlaga, ki z dokončno sodbo ni povezana. Sistematika kazenskega sodnega spisa (o civilnem ali gospodarskem bi verjetno lahko trdili enako) je namreč obsoletna in predvsem nemetodična; tudi to lahko pripelje do takšnega dogodka. 01.06.2016
mag. Martin Jančar Nekaj naključnih misli Zadnjič sem malce štel, koliko kolumn sem napisal od leta 2007. Pokazalo se je, da več kot dvesto. Nič čudnega torej, da se moram včasih resnično potruditi, da najdem novo temo. Priznam tudi, da je o resnično perečih problemih z moje perspektive in zaradi mojega poklica malo težje pisati. 18.05.2016
mag. Martin Jančar Zakaj brati Fullerjevo Moralnost prava? Fullerjeva knjiga Moralnost prava je ena izmed tistih, ki se jim pri študiju teorije in filozofije prava ne moreš in ne smeš izogniti – čeprav na ameriški prispevek kontinentalna pravna filozofija gleda malce zviška (vsaj tako se občasno zazdi). Njena intelektualna podlaga, pa če to hočemo ali nočemo priznati, so namreč razmišljanja velikih filozofov starega kontinenta, v njihovem vrhu pa so, tako bi si drznil trditi, nemški filozofi, zlasti Hegel in Kant. Zato je evropska filozofija prava resda intelektualno izredno precizna, a hkrati prav s tem preprečuje lahkotnost in iskrivost razmišljanja o pravu. Ali povedano v jeziku mladih: pogosto je vsaj malce »zatežena« 06.05.2016
mag. Martin Jančar Argumentacijski napor Človek ima lahko o vsaki stvari določeno stališče, prepričanje ali podoben odnos. V večini primerov se s tem ne ukvarjamo kaj dosti, ta odnos med nami in okoljem ostaja stvar naše intime oziroma našega dojemanja resničnosti. Vsak od nas tako večino časa ostaja v mejah svoje slike in razlage sveta. 20.04.2016
mag. Martin Jančar Ob branju Hararijeve Kratke zgodovine človeštva Priznati moram, pa naj zveni še tako svetoskrunsko, da poskušam zadnje mesece prosti čas preživeti čim dlje od pravnih vprašanj in problemov. Ob poklicu, ki ga opravljam, je to mogoče doseči na več načinov, predvsem z raznimi oblikami telesnih aktivnosti. Toda s športom, kar bi bilo najbolj zdravo in modernim časom primerno, sva bolj ali manj na bojni nogi. Ob drugih okoliščinah, ki mi trenutno krojijo življenje in ki jih lahko zgolj pogojno štejem k sprostitvi, tako preostane beg v literaturo in v virtualno realnost v njej, ustvarjeno na stari dobri »analogni« način. 06.04.2016
mag. Martin Jančar O prevzemanju odgovornosti Pred kratkim je ena vidnejših slovenskih novinark Milena Zupanič v Delovi Sobotni prilogi v zvezi z dogodki na novogoriški urgenci med drugim zapisala: »Zakon ulice ali – z drugo besedo drhalizacija – je na dnevnem redu slovenskega vsakdana. Odgovorni se izogibajo odgovornosti in s tem silijo novinarje v aktivnosti, za katere nis(m)o usposobljeni.« Opozorila je na omejitve javnega preverjanja usposobljenosti poklicev, ki zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti, ter na pomen zaupanja in sodelovanja v vsakdanjem življenju. Članek je sklenila z mislijo: »Instituciji in posamezniku pritiče toliko moči, kolikor odgovornosti je pripravljen sprejeti.« 23.03.2016
mag. Martin Jančar Ob razkritjih v zvezi s policijskim postopkom zoper ministra Dogajanje in javna razprava v zvezi s policijskim postopkom zoper ministra za javno upravo kažeta na nerazčiščena vprašanja v zvezi s pooblastili policije, ki bodo po moji oceni imela bistveno večje posledice, kot se zdi zdaj. Prekrivajo se namreč z nekaterimi drugimi razsežnostmi, ki zahtevajo vnovično preučitev razmerja med posamezniki in državo. 09.03.2016
mag. Martin Jančar Ob smrti Antonina Scalie, sodnika Vrhovnega sodišča ZDA Smrt ameriškega vrhovnega sodnika Antonina Scalie pomeni za ameriško javnost in stroko pomembno okoliščino, ki bo vplivala tako na politično življenje kot tudi na prihodnje delovanje vrhovnega sodišča. Scalia je bil nekakšen enfant terrible, njegove odločitve, ločena mnenja ali argumentacije odločitev in izjave pa so doživljale v medijih precejšen odmev. 24.02.2016
mag. Martin Jančar Pravna kultura in spremembe K današnjemu razmišljanju me je navedla opazka dr. Aleša Novaka v poglavju o velikih pravnih kulturah v novi izdaji knjige Teorija prava akademika prof. dr. Marijana Pavčnika. Pri opisu srednjeevropske pravne kulture opozori, da se je (tudi) zaradi zasnove zakonodaje v tem prostoru uporabljanje prava prikazovalo kot mehanična, deduktivna dejavnost. Dodaja, da je k temu prispevala tudi prevladujoča mentaliteta sodnikov, ki so bili»v srednjeevropskem okolju vedno razumljeni kot državni uradniki, ne pa kot nosilci sodne veje oblasti«.(*1) 10.02.2016
mag. Martin Jančar Nekaj misli o spolnem nasilju Novice o skupinskih napadih spolne narave na ženske v Kölnu so se pojavile v času, ko berem knjigo Exorcising Hitler (Izganjanje Hitlerja), v kateri se Frederick Taylor ukvarja s povojnim dogajanjem na teritoriju nemškega rajha oz. natančneje s postopkom denacifikacije na tem območju. V zadnjem tednu sem si bolj po naključju ogledal tudi dokumentarec Hunting Grounds (Lovišča) iz leta 2015, ki razkriva posilstva v univerzitetnih naseljih ameriških univerz. 27.01.2016
mag. Martin Jančar Zadnja v letu 2015 Za zadnjo letošnjo kolumno se nekako spodobi, da je malo retrospektivna in hkrati usmerjena tudi v svetlo prihodnost, ki jo mora prinesti novo leto. Res je omenjanje svetle prihodnosti v naših vsakdanjih razmerah sprejeto bolj kot sarkazem ali v najboljšem primeru črni humor, a vendarle – kot poje Domicelj – saj po novem letu boljše bo. 30.12.2015
mag. Martin Jančar Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 18 Pred kratkim objavljeno mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov z naslovom »Položaj sodstva in njegov odnos do drugih vej oblasti v moderni demokraciji«, na katero sem bil opozorjen, je zame zanimivo iz več razlogov. Najprej gotovo zaradi dejstva, da gre za vprašanja s področja teorije države in prava, nato pa zaradi dejstva, da je mogoče marsikateri del – če ne že kar celoto – tega besedila brati, kot da bi bilo opisano aktualno dogajanje v Republiki Sloveniji. 16.12.2015
mag. Martin Jančar Ob stavki policistov V obdobju, ki prinaša občutne spremembe na varnostnem področju, je stavka policistov na prvi pogled resnično neprimerna. Če se jim na svoj specifični način pridružijo še vojaki, pa gre, milo rečeno, za skrb zbujajočo zadevo. 02.12.2015
mag. Martin Jančar Misli ob javni podpori kandidatom za sodnika ESČP Očitno je, da se tudi v zvezi z imenovanji na sodniško funkcijo oblikuje neka nova stvarnost, ki bo tako kot vse imela posledice, drznil bi si reči, da celo za vsebino sodnikovega dela. Pri tem opozarjam, da se sam za zdaj niti ne želim niti ne morem določneje opredeliti, ali je to slabo ali dobro. 18.11.2015
mag. Martin Jančar Ob javnih debatah o begunski problematiki Priznam, k pisanju te kolumne me žene sveta jeza. Priznam, tokrat od zadeve nisem oddaljen, kot bi morda moral biti. Mogoče zato, ker sem vnuk ženske, ki se je morala z Goriškega skupaj z brati kmalu po koncu prve svetovne vojne preseliti na Štajersko, mogoče zato, ker sem tudi vnuk ženske, ki je drugo svetovno vojno preživela v taborišču Ravensbrück, mogoče zato, ker se je moj stric rodil v izgnanstvu v Srbiji, mogoče zato, ker je bil očetov stric kot talec ustreljen v mariborskih zaporih. Mogoče zato, ker sem med osamosvojitveno vojno na Šentilju videl ljudi, ki so odhajali v Avstrijo na varno, ker verjetno niso računali, da se bo stvar končala tako hitro, kot se je, in z razpletom, s kakršnim se je. Mogoče ... 04.11.2015
mag. Martin Jančar Ob razpravi o kršitvah človekovih pravic v sodnih postopkih Nekateri so že ugotovili, da uvrstitev naše države na raznorazne lestvice ni ravno postopek, s katerim bi lahko dobili dejanski vpogled v našo družbeno stvarnost. Po mojem prepričanju – in menim, da pri tem nisem osamljen – na podlagi teh uvrstitev ne moremo primerjati niti posameznih držav niti česarkoli drugega. Ne želim reči, da te lestvice niso napravljene metodološko pravilno, vsekakor pa se mi postavlja vprašanje, ali so (v celoti) korektne. 21.10.2015
mag. Martin Jančar O izstopu iz »pravne igre« Od nekdaj mi je bila všeč primerjava pravnega življenja z igro, v kateri nosimo maske, ki jih trenutna vloga v tej igri narekuje. Ljudje, skupine in premoženje, ki jim je priznana takšna sposobnost, nosijo »maske«, ki »zastirajo« človekov naravni obraz, kot pravi akademik dr. Pavčnik.(1) In čeprav je pravna igra »resna in življenjsko pomembna«,(2) jo je vendarle mogoče razumeti in živeti na tak način, da lahko v vsoti vseh strahov, ki tvorijo tvoje človeško bistvo, ostajaš včasih tudi zunaj nje. Včasih si želiš, da bi lahko to storil tudi drugje, a vedno znova ugotavljaš, da ne moreš. 07.10.2015
mag. Martin Jančar Med pravno varnostjo in pravičnostjo v EU To, s čimer se bom ukvarjal v nadaljevanju, v pretežni meri nima opraviti z begunsko krizo, je pa ta vsekakor povod za razmišljanje. Po eni strani zaradi tega, ker dogajanje po moji oceni vpliva na percepcijo ljudi in generira njihov strah, po drugi strani pa dejansko posega v temeljna razumevanja o pravu. 23.09.2015
mag. Martin Jančar O begunski krizi (spet) Ko sem aprila pisal o migracijskih tokovih in med drugim navedel, da verjetno ni mogoče pričakovati podpore za proaktivno migracijsko politiko, si, po pravici povedano, današnjih dogodkov nisem mogel niti predstavljati. Da bodo kolabirale pregrade migracijskemu toku na toliko točkah in da bo dotok tako množičen, si resnično nisem mislil. 09.09.2015
mag. Martin Jančar Obrazložitve in učinkovitost dela Resnično me veseli, da se počasi, a zanesljivo odpira razprava o obrazložitvah sodnih odločb oziroma sodb. Najsi bo pogojena z željo po večji kakovosti izražanja ali po sposobnosti prenašanja sodb v podatkovne zbirke, bistvo je, da se začnejo postavljati prava vprašanja in iskati prave rešitve. Moje izhodišče je predvsem pozicija operativnosti, beri vidik, ki išče možnosti za učinkovitejše (hitrejše, kakovostnejše itd.) delo sodnika. 26.08.2015
mag. Martin Jančar Še nekaj o »arbitražnem zapletu« Kot kaže (in kot upam), bo zadeva v zvezi z arbitražnim sporazumom o določitvi meje med Republiko Slovenijo in Republiško Hrvaško vendarle manj brizantna, kot je marsikdo pričakoval. Verjetno zaradi tega, ker je predana v roke tretjim, in ne več v izključni domeni dveh držav. Mednarodno javno pravo je bolj v prid rešitvi problema kot  možnosti njegovega nadaljevanja. Stvar je, v nasprotju z obdobjem pred arbitražnim sporazumom, internacionalizirana in zato podvržena tudi dejanski moči tretjih držav ali Evropske unije kot celote. Vprašanje pa je seveda, komu  bodo ti pritiski v prid. 12.08.2015
mag. Martin Jančar Misli ob težavah znancev Ne vem, ali imam nesrečo in se name obračajo ljudje, ki statistično bolj potrjujejo izjemo kot pravilo, a v zadnjih nekaj mesecih sem najmanj petkrat odgovarjal na vprašanja znancev, kaj naj storijo, ker jih bližnji tako ali drugače ogrožajo. Moja poklicna kariera je bila vedno povezana s podobnimi stvarmi, a to se danes vendarle dogaja malce pogosteje kot prej. 29.07.2015
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob pogajanjih o grških dolgovih Zdaj ko so se zadeve z Grčijo vsaj začasno končale z nekakšnim dogovorom in ko se težišče prenaša nazaj v notranjepolitično okolje te nesrečne države, se mi porajajo nekatera vprašanja. Predvsem o tem, ali je mogoče takšno napetost, kot je bila povzročena v času pogajanj, zlasti z referendumom, resnično olajšati na miren način oziroma ali je mogoče pričakovati, da se bodo stvari umirile brez posledic. 15.07.2015
mag. Martin Jančar O molku in podobnih zadevah... Vsako pisanje se začne iz potrebe, da se drugim sporoči ali pojasni neka tema, ki je v takšnem ali drugačnem interesu pišočega. Tukaj bi to po definiciji morala biti problematika, povezana s pravom in vprašanji, ki jih to področje človekovega življenja zadeva. In ker je pravo označeno z vsemi možnimi predikati - od tehnike in gole moči do umetnosti (spomnite se Celsusove Ius est ars boni et aequi) - tem pravzaprav nikoli ne bi smelo zmanjkati. Sploh če je tvoje delo - če sledimo ustaljenemu gledanju pravne teorije - celo ustvarjanje prava. 01.07.2015
mag. Martin Jančar Nekaj misli o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime Če bi moral izbirati, katera kazniva dejanja mi najbolj presedajo, bi bila to gotovo dejanja iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika – zoper čast in dobro ime. Razlogov za to je več, povezani pa so tako s specifiko vsebine tega poglavja kot z dejstvom, da so na okrožni pristojnosti ta kazniva dejanja povezana z mediji, natančneje povedano, obtoženi je praviloma novinar, oškodovanec, zasebni tožilec ali pa vsaj nekdo, o katerem se zdi vredno pisati. In ker, kot pove že naslov, gre za vprašanje časti, je razprava že po naravi stvari bolj razgreta, to pa pomeni tudi več dela z brzdanjem prisotnih. Vendar pojdimo od začetka. 17.06.2015
mag. Martin Jančar Kaj »dobimo« s sodbo? Očitno je, da debate okoli najodmevnejše sodbe v najodmevnejšem sodnem primeru ne bodo ponehale še nekaj časa, če sploh. Pa čeprav se zadeva še vedno ni zaključila in (odvisno od udeležencev v razpravi) svojega zaključka v krajšem ali daljšem času ne bo dosegla. A tema tega prispevka ni ta konkretna zadeva, njegova tema je, kaj si (res samo še laična?) večina domišlja, da s sodbo v neki kazenski zadevi dobi, predvsem pa, česa s sodbo ne dobi. 20.05.2015
mag. Martin Jančar »Računalnik lahko boljši od sodnika« Pred kratkim sem z zanimanjem prebral intervju z dr. Juretom Leskovcem, mladim znanstvenikom in profesorjem na Stanfordu. Priznati moram, da predvsem zaradi tega, ker je bil naslov zelo obetaven: »Računalnik lahko boljši od sodnika.« 06.05.2015
mag. Martin Jančar Ob tragedijah migrantov v Sredozemskem morju V zadnjih dneh lahko v medijih beremo novice in gledamo prizore, ki so ne samo pretresljivi, temveč odpirajo številna, tudi zelo neprijetna vprašanja. Mislim seveda na izgubljena življenja ljudi, ki v želji po varnejšem in boljšem življenju, pogosto pa zgolj iz potrebe po preživetju skušajo nezakonito po morju priti v Evropo. 22.04.2015
mag. Martin Jančar Sodniki in družabna omrežja O delovanju oseb iz javnega ali vsaj javnosti zanimivega življenja in komuniciranja na tako imenovanih družabnih omrežjih se bo nesporno še veliko razpravljalo. Dejstvo je, da so prispevki na Twitterju in drugih družabnih omrežjih postali zanimivi ne samo za »sledilce« ali »prijatelje«, temveč tudi kot vsebina novic v medijih. 25.03.2015
mag. Martin Jančar O napakah in razlagi pravnih tekstov Ko se v zadnjem času spet postavljajo vprašanja o odgovornosti tistih, katerih (pravne) odločitve so se izkazale za napačne, se moramo vsaj malce ustaviti in vprašati, odkod »napake« v takšnem odločanju in zakaj nastajajo. 11.03.2015
mag. Martin Jančar Misli ob nekem filmu V kinu si je mogoče ogledati najnovejši, z oskarjem nagrajeni film Clinta Eastwooda Ostrostrelec, ki pripoveduje zgodbo o Chrisu Kylu, ameriškem ostrostrelcu v vojni v Iraku. Nobena novica ni, da je poleg izrazito dobrega obiska film tako v ZDA kot tudi širše doživel precej polemik. Nekaj jih odpira osebnost človeka, čigar življenje je podlaga za filmsko zgodbo, druge pa film sam. Na kratko povedano, gre za bolj ali manj resnično zgodbo o Kylu, pripadniku tjulnjev, specialne enote ameriške mornarice. Njegova glavna kvaliteta je, da je v vojni v Iraku ustrelil in ubil 160 ljudi in da so ti uboji »potrjeni«, da torej obstaja uradna vojaška ugotovitev o tem. 25.02.2015
mag. Martin Jančar O pogajanjih in priznanjih krivde Ob uvedbi instituta pogajanj o priznanju krivde, še bolj pa ob uvedbi predobravnavnega naroka, na katerem se lahko obdolženec izjavi o krivdi, zame ni bilo nobenega dvoma, da bosta oba močno vplivala na hitrost in način izvedbe kazenskega postopka. Pred kratkim je bil v Pravni praksi št 3-4 objavljen članek prof. dr. Katje Šugman Stubbs o anomalijah pri uporabi navedenih institutov, na podlagi tega članka pa še prispevek v Mladini pod naslovom Law and Order, ki nekatere ugotovitve tega članka povzema. 11.02.2015
mag. Martin Jančar Peticijam ob rob Zame, ki se vsaj službeno že po naravi stvari praviloma srečujem z dvema videnjema istih dejstev, je dvoboj privatizacijskih peticij še posebno zanimiv. Zanimiv zaradi tega, ker po moji oceni sploh ne gre za vprašanje, ali privatizacijo podpreti ali jo zavrniti, temveč bolj za to, kaj naj sploh pričakujemo od države, predvsem v razmerju do gospodarstva. 28.01.2015
mag. Martin Jančar Za silvestrovo 2014 Ko me je nazadnje doletelo, da sem pisal pravo silvestrsko kolumno, sem se spraševal, ali bo leto 2009 annus horribilis – leto groze. Šest let pozneje je horribilis postal modus vivendi – zavedanje, da smo v krizi in da je vse, kar počnemo, povezano z njo ali namenjeno temu, da se iz nje izkopljemo. 31.12.2014
mag. Martin Jančar Kdo je zmagal? V naši državi je očitno pomembno, da v vsaki stvari iščemo absolutnega zmagovalca in da iz vsake zadeve naredimo tekmo, v kateri je vse odvisno od tega, katera stran bo prevladala nad drugo. 17.12.2014
mag. Martin Jančar Želeli ste, poslušajte * Kaj smo pravzaprav pričakovali? Razprava o dogajanju na mariborski srednji šoli in medijska obravnava sta imeli tragično, a nikakor nepričakovano posledico. Na žalost ne gre za prvo takšno zgodbo. Spomnimo se, da se je iz podobnega razloga končalo tudi življenje znanega novinarja. In nikakor nisem pretiran pesimist, če domnevam, da se bo kaj podobnega ali celo hujšega še dogajalo. 03.12.2014
mag. Martin Jančar O operacionalizaciji Če človek v zadnjem času spremlja vire informacij, lahko ugotovi, da se mnogi sprašujejo, zakaj se v tej naši državi nič ne premakne, kljub temu da so nedvomno izkazane potrebe po spremembah. Da se pri tem vsi ozirajo predvsem na politiko, je jasno, saj ni nobene dileme o tem, da so rezultati volitev prav plod želje, da se preseka ukalupljenost dogajanja v zadnjih nekaj letih. 19.11.2014
mag. Martin Jančar Nekaj misli o položaju človeka in sodnika Ko se v kakšni družbi razprava dotakne mojega poklica, me pogosto vprašajo, kako gledam na kakšne storilce kaznivih dejanj, ne tako redko s podvprašanjem, kako imam lahko »želodec« za posebno zavržne primerke. Včasih dodajo še izjavo v smislu: »Jaz tega ne bi mogel, bi ga kar ubil …« 05.11.2014
mag. Martin Jančar Misliti prihodnost Mislim, da ni sporna trditev, da se, ne glede na to, kakšen je naš svetovni nazor ali vrednote, ki opredeljujejo naše delovanje, nahajamo na neke vrste globalni prelomnici. Naj se zadeva v prihodnosti obrne tako ali drugače, sedanjost čisto enostavno ne dopušča več, da bi probleme vsakodnevnega bivanja reševali na do sedaj ustaljene načine. To spoznanje ni omejeno zgolj na ekonomijo, politiko ali celo pravo, veže se še na številna druga področja, celo na področje religije. 22.10.2014
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob lokalnih volitvah Letošnje lokalne volitve so, pa če si to hočemo priznati ali ne, ponovno razgalile relativno nemoč prava, da samo zagotovi ustrezno vrednostno povezanost neke družbe. Dejstvo je, da so ljudje v demokratičnem procesu izbirali in izbrali osebe, ki so bodisi že obremenjene s pravnomočnimi obsodbami bodisi so v kazenskih postopkih. In to ne zaradi bagatelnih kaznivih dejanj, temveč kaznivih dejanj, katerih glavna značilnost je prav varovanje tistih dobrin, ki so pomembne za delovanje skupnosti. 08.10.2014
mag. Martin Jančar O privatizaciji Pravijo, da naj bi človek pisal o tistih stvareh, ki mu postavljajo vprašanja in odpirajo dileme, predvsem pa bi tema morala biti nekaj, na kar se spozna ali ima potrebno znanje. Za to, česar se bom lotil v nadaljevanju, ne verjamem, da, razen pravne forme in poslov v katerih te stvari potekajo, posedujem zadovoljivo mero vpogleda oz. znanja. A vendarle, ne morem mimo tega, da se mi odpira preveč vprašanj in dilem, da bi mogel, kot pravijo "iti molče mimo". 24.09.2014
mag. Martin Jančar O presledkih in redundanci v kazenskem postopku Nekoč sem že navedel citat ruskega preizkusnega pilota Marka Gallaja o tem, kako opredeliti hitro premikanje (šlo je za vprašanje, kako naj padalec čim prej pride s sedeža do mesta odskoka na dvokrilnem letalu). Gallaj pravi, da je skrivnost v tem, da se izvajajo počasni premiki brez nepotrebnih presledkov. Obstaja pa v letalstvu tudi pravilo o redundanci bistvenih sistemov, torej, da so potencialno kritični sistemi v letalu podvojeni – zaradi varnosti. 10.09.2014
mag. Martin Jančar Ob napadu na policista Popolnoma jasno je, da se ob vsakem primeru, kjer so ob izvajanju svojih nalog napadene ali poškodovane osebe, ki izvršujejo tisto, kar tvori srž vsake države – namreč monopol fizičnega prisiljevanja, začnejo odpirati vprašanja, ali je vse opredeljeno in organizirano tako kot je potrebno. 27.08.2014
mag. Martin Jančar Čas za poroto? Ob sedanjih razpravah, ki se tičejo delovanja  sodstva, ni problematično samo to, ali in na kakšen način biti kritičen do sodne veje oblasti, temveč predvsem, kakšne posledice ima lahko to za legitimnost njenega delovanja. Če se je prej kritično izražalo predvsem ob konkretnem primeru, gre sedaj kritika že bistveno preko okvira partikularnega in se postavlja pod vprašaj celotno sodstvo in njegovo delovanje. Ob polemiki, ki se je razvila glede raziskave prof.dr. Šturma in na katero je tudi Vrhovno sodišče podalo svoj odziv, je očitno, da se postavlja pod vprašaj legitimnost celotnega (kazenskega) sojenja. 30.07.2014
mag. Martin Jančar Primeru Patria ob rob Načelno se izogibam tem, ki polarizirajo slovensko javnost. Razloga sta najmanj dva. Prvi je ta, da po izkušnjah sodeč, s tem človek samo priliva olje na ogenj in drugič, ker gre pogosto za reči, ki jih niti ni mogoče razrešiti na enostaven ali vsaj enoznačen način. A tokrat po mojem ne gre drugače in se bom moral dotakniti tega, kar dejansko predstavlja prislovično bruno v mojem očesu. 16.07.2014
mag. Martin Jančar Včasih bi spet raje bil pilot Če sem čisto pošten, pravo pravzaprav v moji mladosti ni imelo posebne privlačnosti. Če bi me kdo v osnovni šoli vprašal, kaj bi rad počel v življenju, bi bil moj odgovor - pilot, še v srednji šoli pa bi bil ta odgovor najverjetneje pilot policijskega helikopterja. Srednja šola, čeprav je predmetnik vseboval precejšnjo mero prava, torej nikakor ni spremenila moje naravnanosti k tisti posebni obliki zadovoljstva, ki jo nudi omenjeni poklic, in tega nekomu, ki ga ni spoznal, ni mogoče opisati. Tako je  študij prava bil pravzaprav rezervna odločitev, potem, ko so se zadeve zapletle glede vpisa na študij tujih jezikov. 03.07.2014
mag. Martin Jančar O (ne)odločanju Zadeve že malce spominjajo na tisti stari vic, pri katerem nastopata ribič in kibic … Če ga nekako povzamem; ribič na obali reke lovi ribe, opazuje pa ga kibic, ki je poln nasvetov in kritike o tem, kako prijeti palico, katero vabo uporabiti, kako metati vabo, kako ribo pripeljati varno do podmetalke in tako dalje. Po nekajurnem “svetovanju” ribiču končno zadeva presede in predlaga, da začne kibic sam loviti, ta pa mu veselo odgovori, da kje pa, da nima živcev za to. 18.06.2014
mag. Martin Jančar O zornem kotu Pravzaprav nisem čisto prepričan, kako nasloviti tole kolumno. Razmišljal sem, da bi nosila naslov „O perspektivi ali o perspektivah“ ker bi s tem poudaril, da lahko perspektiva opazovalca daje tudi (časovno) perspektivo delovanja in učinkov. A, bodi dovolj, naj beseda teče o zornem kotu. 04.06.2014
mag. Martin Jančar O odgovornosti za odločitev Sam sem dokaj skeptičen do medijskih razprav o kompleksnih vprašanjih, ker je iz narave stvari jasno, da le-te že po svoji zasnovi ne morejo odpreti primernega diskurza. Omejeni so namreč tako z dragoceno minutažo, kot tudi s sposobnostmi voditeljev, da se osredotočijo na bistvo problema. To pa zahteva precejšen uvid v zadeve, tako na praktični, kot, kar je bistveno težje, teoretični ravni. 21.05.2014
mag. Martin Jančar O zaupanju v sodstvo Osebno mi je vedno zanimivo, da se ob vsaki odmevnejši sodbi odpre debata o zaupanju v sodstvo. Da stopnja zaupanja ni laskava, je očitno, očiten pa je tudi paradoks, na katerega je bilo s strani sodstva tudi opozorjeno in sicer, da je bila stopnja zaupanja največja prav takrat, ko so bili razlogi za nezaupanje največji. 07.05.2014
mag. Martin Jančar Misli ob oddaji „Doomsday preppers“ Človekov vsakdan je v svoji osnovi prav to, kar pojem /vsakdan/ pomeni – dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih, ne razlikuje bistveno od kateregakoli dneva. V življenju povprečnega človeka to pomeni jutranje obrede, odhod na delo, delo na delovnem mestu, prihod domov, nekaj malega posvečanja družinskemu življenju in nato nočni počitek. Takšna je pač narava te stvari in ko je enkrat utečena, rutina življenja postane nekaj, kar miselno niti ne zaznavamo. 23.04.2014
mag. Martin Jančar Ob opozorilu Vrhovnega sodišča glede finančnega stanja sodišč Očitno je, da  so pri nas debate, takoj, ko se dotaknejo razpoložljivih ali potrebnih javnih sredstev, že na samem začetku obsojene na neverjetno odsotnost racionalnega uvida, da ne rečem kaj hujšega. Pri tem pa je najslabše, da se razprava prenaša v za to popolnoma neprimerne forume,  ki ne samo, da nimajo ustreznega vpogleda v problematiko, temveč predstavljajo nevarnost nastanka škode, ki bi se ji morali na vsak način izogniti. 09.04.2014
mag. Martin Jančar Ob zapletih pri imenovanju predsednika KPK Če večino ljudi danes povprašate, v čem je bilo bistvo afere Monica Lewinsky v ZDA, bodo verjetno odgovorili, da v tem, ker se je predsednik ZDA spustil v spolno razmerje z mlado pripravnico. Pa v tem sploh ni bil pravi problem. Čeprav se je dejansko postavljalo vprašanje moralnosti in gotovo tudi vprašanje o tem, ali je in na kakšen način se je zadeva dogajala, pa vendarle srž problema ter tudi političnih in pravnih posledic, ni bila v tem. 12.03.2014
mag. Martin Jančar O švicarskem referendumu Ob zadnjem švicarskem referendumu, s katerim so se njeni prebivalci, resda z minimalno večino, a vendar, odločili za uvedbo kvot pri priseljencih iz EU, je na področju EU močno završalo. Evropska unija je Švico opozorila, da s takšno odločitvijo ogroža tudi uživanje ugodnosti, ki jih je deležna zaradi svojega specifičnega odnosa z EU, nekatere države, kjer prej niti približno niso imeli zadržkov s tako ali drugače omejujočo imigracijsko politiko, pa so prav tako doživele določen »šok«, ker so ugotovile, da tudi njeni prebivalci lahko kaj hitro padejo v kategorijo »nezaželenih«. 26.02.2014
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob vprašanju »žvižgačev« Dandanes se dosti govori in piše o t. i. “žvižgačih”, osebah, ki se izpostavijo in razkrijejo določeno napačno ali protizakonito ravnanje, ki so ga zaznali praviloma v nekem delu izvajanja državne oblasti. Primer Edward Snovden je samo zadnji in mogoče najbolj odmeven prav zaradi tega, ker gre za zadeve, ki so tudi sicer za splošno javnost najbolj zanimive – zarote in vohunjenje na najvišji ravni. 12.02.2014
mag. Martin Jančar O disciplini na sodišču Vsake toliko bodisi doživim sam, ali pa preberem v črni kroniki, da pri kakšnem kazenskem postopku obtoženi zganjajo “cirkus”, ki sega od slačenja oz. pojavljanja na sodišču v Adamovem kostimu, do direktnega naslavljanja sodečega senata ali sodnika z raznoraznimi nazivi in prilastki. 29.01.2014
mag. Martin Jančar O umorih, ki jih storijo obveščevalne službe Razprave okoli t.i. “lex Perkovič” in o umorih  Stjepana Crnogorca in Nikice Martinovića, za katere je bila podana kazenska ovadba, odpirajo nekatera vprašanja, ki si jih le redko zastavimo. Razlog temu je, da so vezana na delovanje obveščevalnih služb držav, to delovanje pa je javnosti praviloma neznano oz. je nanj opozorjena zgolj takrat, ko pride do izrazitih, milo rečeno, ekscesov. Ti so praviloma dveh vrst, bodisi ko obveščevalne službe zatajijo ali pa, ko prečkajo mejo običajnega zbiranja podatkov in posežejo v dogajanje tako, da ga lahko zaznamo. 15.01.2014
mag. Martin Jančar Za Silvestrovo 2013 Za silvestrsko kolumno se spodobi, da je drugačna od drugih, če ne zaradi drugega, ker ob vsakokratnem prehodu v Novo leto, praviloma upamo in verjamemo, da bo novo tudi boljše. Čeprav sam v geslo, “novo je boljše”, že zaradi moje “EMŠO” ne verjamem preveč, pa je v tem primeru vedno dana vsaj priložnost, da se to uresniči. 31.12.2013
mag. Martin Jančar O prikritih preiskovalnih ukrepih in izločitvah dokazov Ne vem, če je mogoče govoriti o tem, da bi slovenska družba v tolikšni meri odstopala od drugih po tem, v kakšni meri in obliki je v njej podana kriminaliteta, da bi bilo utemeljeno posegati po kakšnih posebnih ukrepih. Rekel bi, da je po izkušnji sistema, kateri je temeljil na prepričanju, da je država omniprezentna (najbolje izraženo v pregovoru „Bilo kuda - Udba svuda“) in je bilo zaradi tega marsikatero ravnanje že s strani potencialnih storilcev opuščeno, pač prišlo tudi na tem področju do oblikovanja “sodobne” kriminalne dejavnosti. Razlika med prej in sedaj je ta, da lahko, podobno kot tržna svoboda, ukvarjanje s kriminalno dejavnostjo prinaša bistveno večje materialne dobičke, kot v okoliščini družbe, v kateri takšne svobode ni. 18.12.2013
mag. Martin Jančar Misli ob odstopu senata KPK Pred kratkim sem, ko me je kot običajno, mučila trema pred javnim nastopom, o tem potožil mojemu prijatelju in kolegu, ki ga je čakalo enako. Odvrnil mi je, da se naj spomnim na Pattonov govor vojakom pred napadom na Normandijo in mi ga v kratkem povzel. 04.12.2013
mag. Martin Jančar Ob opozorilu informacijske pooblaščenke Človek bi pomislil, da bi že zaradi ekonomskih posledic, zaradi katerih je v tej naši državi prišlo do potrebe, da se sprejemajo ukrepi, ki neposredno vplivajo na eksistenco (predvsem) tistih, ki nikoli niso imeli dostopa do večjega premoženja in njegovega upravljanja, obstajal prevladujoč interes, da se v prihodnje zadeve zastavijo bolj transparentno. 20.11.2013
mag. Martin Jančar O cestnem prometu Ena izmed lepših stvari, v katerih uživam v zadnjih par tednih je to, da se mi ni potrebno voziti več kot sto kilometrov na delo in isto razdaljo tudi nazaj domov. Tako sem se z veseljem preselil na sopotnikov sedež in si privoščim tudi luksuz krajšega sprehoda skozi mesto. 06.11.2013
mag. Martin Jančar O davkih Dokaj očitno je, da državljani lastno državo praviloma začutimo takrat, ko neposredno poseže v osnove naše eksistence. Nek ameriški pravnik je to najbolje izrazil z reklom, da “zakon ni nič drugega, kot pendrek v rokah policaja” torej, da zakon “začutiš” šele takrat, ko te policaj lopne s pendrekom po hrbtu. Davki in druge podobne dajatve (carine, trošarine itd.) so zelo podobna stvar, od celotnega delovanja države in njene dejanske moči, jih najbolj občutimo. Prav slednje je z zadnjimi akcijami Davčne uprave postalo tudi navzven vidno. 23.10.2013
mag. Martin Jančar O kazenskem spisu (impresije po Richardu Bachu) Pred mano na mizi leži kazenski spis; eden tanjših, s par sto listinskimi številkami, ovitek že zguljen od številnih dotikov, poln povratnic in ne-prevzetih pošiljk, ki zraven „post-it“ listkov, štrlijo na plan. Na moji mizi njegovih vrstnikov skorajda ni več, poslavljam se tudi od njih, in prišli bodo na druge mize in v druge predale - predodeljeni, kot se reče v žargonu ... 09.10.2013
mag. Martin Jančar O obrazložitvi sodbe Nobena skrivnost ni, da je pisanje obrazložitve sodbe eden izmed najtežjih elementov sodnikovega dela v t.i. kontinentalnem pravnem sistemu. Verjetno ne bom preveč udaril mimo, če bi rekel, da še zlasti v Republiki Sloveniji. 11.09.2013
mag. Martin Jančar O svobodi in negotovosti Nesporno je, da se današnja družba (oz. če zanikate njen obstoj – ljudje), nahaja na neki točki, od katere se bodo dogajale spremembe. Slednje se verjetno že nakazujejo, a so večini (tudi meni) zaenkrat nespoznavne oz. neopažene. Takšna je pač narava stvari – zgodovina poteka pogosto mimo nas in nam je dogajanje jasno ali jasnejše šele v retrospektivi, pa še takrat ne čisto objektivno, kar lahko vidimo vsak dan. 28.08.2013
mag. Martin Jančar O vrednosti pravnega znanja? Še dobro se spominjam, kaj mi je oče rekel, ko sem odšel v srednjo šolo: “sine, če ti ne bo šlo, boš pač šel delat”. Kar je pomenilo, da bom pač zaposlitev poiskal v eni od številnih tovarn v Mariboru. Konec sedemdesetih, v začetku osemdesetih, to namreč ni bil nikakršen problem in svoja poletja sem, na očetovo zahtevo seveda, od 13-tega leta preživljal za takšno ali drugačno obliko tekočega traku v Primatu. 14.08.2013
mag. Martin Jančar O samozavesti

Na nek način lahko razumem, zakaj se problematizira in postavlja pod vprašaj sodstvo, tako glede načina in vsebine dela, kot tudi čisto po personalni plati – torej glede sodnikov samih. Pa vendarle se mi zdi, da ima v Sloveniji to pogosto globlje podlage, kot zgolj zaznavanje nekaterih objektivnih težav.

31.07.2013
mag. Martin Jančar O (potrebnem) stanju duha Je že tako, in tega ne ugotavljam samo jaz, da je pričakovanje, da bo se delovanje neke družbe spravilo v načrtovane vrednostne okvire z dosledno in kontinuirano uporabo represije, ne samo naivno, ampak tudi nevarno. Kot je rekel že Bismarck, z bajoneti se da doseči marsikaj, a na njih sedeti se ne da. 17.07.2013
mag. Martin Jančar Misli o »razgretih glavah« Verjetno bo pri meni do konca ostal v spominu prizor, kako razjarjena množica v Mogadišu po tleh vleče truplo sestreljenega ameriškega pilota in se nad njim znaša. Težko bi natančno opredelil in opisal, kakšni so moji občutki, a pod črto gre predvsem za neke vrste strah ob hkratnem zavedanju, da Mogadiš v prenesenem pomenu, ni tako oddaljen od Evrope. Podobne občutke, čeprav omiljene zaradi drugačnih in bolj posrednih in časovno oddaljenih virov, sem imel, ko sem bral recimo Svetinovo Ukano, ali razglase o streljanju talcev na znamenitem mariborskem Kojaku. 19.06.2013
mag. Martin Jančar Ob sedanjih polemikah glede pravosodja

Nekoč, od takrat se mi zdi, da so pretekla že stoletja, sem se znašel v situaciji, ko je bilo potrebno sprejeti odločitev, ki bi lahko imela precej hude posledice ne samo zame, ampak tudi za našo, takrat zelo mlado državo. Ena tistih stvari, ko te v maniri kakšnega umetniškega filma fokus lastne perspektive porine v stanje globokega spoznanja o teži in predvsem samoti lastnega bitja. V tistem trenutku se je pisarna, v kateri je še sekundo prej bilo precejšnje število pametovalcev izpraznila in ukaz, ki sem ga moral dati, je odzvenel v popolni samoti. Na srečo, tudi zaradi tega, ker je šlo za, recimo temu vojaške zadeve, so se stvari izšle, tudi s precejšnjo pomočjo samokritičnega vedenja naslovnikov tega mojega dejanja.

05.06.2013
mag. Martin Jančar Nekaj misli o tožilstvu V skorajda sedmih letih, kar pišem to kolumno, sem tožilce omenil, vsaj kolikor vem, le enkrat, pa še takrat v bolj humoristično zasnovanem tekstu. Za to obstajajo z moje strani dobri razlogi, predvsem to, da pretežnega dela njihove dejavnosti osebno nisem nikoli spremljal in v kar nimam vpogleda, za razliko od marsikoga, najraje ne komentiram. 22.05.2013
mag. Martin Jančar Legalizacija prostitucije

Ne, ne, ne mislim na meseno verzijo tega izraza, temveč na tisto, ki jo SSKJ opredeljuje kot /pojav, da se nekdo odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi/. Potem, ko je njena prvotna različica dobila tudi v sodbah sodišča EKČP svojo legalnost, je očitno vedno bolj običajno, da se tudi njena izpeljava vsaj legitimira, ne vidim pa dosti možnosti, da se v prihodnosti tudi ne bi legalizirala.

08.05.2013
mag. Martin Jančar ZKP-K in kaj je prinesel v praksi Maja bo minilo eno leto, odkar se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o kazenskem postopku ZKP-K (prečiščeno besedilo ZKP), ki je v naše delo kar nekaj pomembnih sprememb. Javnosti je najbolj znana uvedba določenih inštitutov, ki so povezani s priznanjem obtoženega, medtem, ko je za naše delo bila bolj pomembna uvedba predobravnavnega naroka, kot popolnoma nove faze postopka. Po skoraj enem letu osebno ocenjujem, da je šlo za spremembe v pravi smeri, pa čeprav je jasno, da bo trajalo še kar nekaj časa, preden se bodo zadeve ustalile in utekle. 24.04.2013
mag. Martin Jančar Sodišča in pravo Sicer sem že navajen, da se o delu sodišč poroča v medijih na tak način, da se človek resnično sprašuje, če so udeleženci sodnega postopka in poročevalci o njem sploh bili na istem dogodku, a včasih me pri tem vendarle vsaj malo pograbi jeza. Tako sem pred kratkim zasledil v enem izmed osrednjih dnevnikov naslov “Sodišče poglobilo luknjo v proračunu”. 10.04.2013
mag. Martin Jančar O oblikovanju vodij in vodenih

Čisto mogoče je, da se motim, a vendarle se mi zdi, da je eden ključnih problemov danes dejstvo, da ne znamo podpreti tistih stebrov, na katerih stoji neka skupnost. Že mogoče, da je to zaradi tega, ker se sledi zdaj že spoznani ideji neoliberalizma, skriti v izjavi Margaret Thatcher, da družba sploh ne obstaja, a domnevam, da so razlogi tudi drugje.

27.03.2013
mag. Martin Jančar Malo introspektive Pri televizijskih serijah lahko relativno hitro ugotovite, kdaj so scenaristi prišli do konca v začetku zastavljenega koncepta serije, namreč takrat, ko se tema od, imenujmo to »zunanjega« dogajanja, obrne k samim akterjem in osebnostim njihovih vlog. S tem ne želim reči, da se nekaj podobnega dogaja tudi meni, a vendarle, od tistih prvih kolumn je preteklo že več kot šest let  in v tem vidim razlog, da se mi vedno bolj kot teme zarisujejo subjektivne percepcije mojega delovanja. Razlog vidim predvsem v tem, da je v tem obdobju perspektivno opazovalca zunanjega dogajanja počasi a vztrajno izpodrivala percepcija neposrednega izvajalca. 13.03.2013
mag. Martin Jančar Pravnomočna moralna sodba V teh burnih časih se v ospredje spet rinejo dileme, ki so kar nekaj časa počivale pod površino navideznega konsenza o vrednostni podstati naše družbe. Potem, ko smo z osamosvojitvijo padli v sodobno politično pravno ureditev v smislu demokratične politične ureditve in kapitalističnega ekonomskega sistema, smo naivno domnevali, da bo že samo formalno sprejetje ustavno pravnega okvira zagotovilo, da bodo zadeve potekale tako, kot smo si to predstavljali v idilični sliki razvitega Zahoda. 27.02.2013
mag. Martin Jančar O fašizmu

Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo v javni razpravi pojavil pojem fašizem. V slovenski družbi, ki ima do komunizma, zaradi zgodovinske izkušnje, bistveno drugačen odnos, je uporaba tega izraza vezana na močnejši negativni učinek. Odnos do komunizma kot ideologije in socialistične družbeno politične ureditve, kot njegove emanacije v naši polpretekli zgodovini, pač ne nosi s seboj mobilizacijskih učinkov, ki bi si jih kdo želel.

13.02.2013
mag. Martin Jančar „Apres moi, le déluge„* in kaj me pri tem moti Ne vem, kdo je avtor citata, ki se glasi nekako takole; „S tistim, ki pri dvajsetih ni radikalec in pri petdesetih konservativec, je nekaj narobe“ , a dejstvo je, da me sedaj, ko se bližam tej prelomnici, dinamika življenja in neprestane spremembe, vedno bolj motijo. Pa ne mislim toliko na zasebno življenje. 30.01.2013
mag. Martin Jančar O razpravi ad hominem Kot nekdo, ki trdno verjame v sposobnost človeškega roda, da z medsebojno komunikacijo oblikuje rešitve, pomembne za skupno življenje in tudi sicer  v precejšnji meri pristaš tistih družbenih teorij, ki v ospredje postavljajo diskurz (recimo Habermas, Rawls in podobno) ne morem mimo določenih težav, ki jih imam ob opazovanju družbene razprave in njenih karakteristik, zlasti v zvezi z nekaterimi oblastnimi odločitvami v zadnjem času. 16.01.2013
mag. Martin Jančar Ob Novem letu 2013 Zakoračili smo v Novo leto z zloveščo trinajstico na koncu, kot se spodobi za te nove čase, z novo uvedenim delovnim dnem. In ker mi je, zlobno in kontrarevolucionarno, v roke pred temi prazniki padla knjiga Marka Zorka „Mein Kampf“, sem se verjetno navlekel njegovega humornega cinizma. Tako si ne morem kaj, da me ne bi ukinitev praznika v čast dviga BDP oziroma bruto domačega produkta, ne spomnila na njegove opise akcij v trdih časih komunističnega režima, nabiranja koloradskih hroščev in kar je še bilo takega. Pa majceno tudi na moja mlada leta, ko smo še v kinih pred filmi še gledali „Filmske novosti“, v katerih je v črno-beli tehniki bilo opevano delovno ljudstvo in dosežki naše socialistične domovine, vse seveda s svetlimi cilji dvigovanja našega skupnega bogastva in napredka. 02.01.2013
mag. Martin Jančar O spremembah Na srečo se mi pri sedanjem delu ni potrebno, tako kot v preteklosti, ukvarjati s kadrovsko in finančno problematiko. Te težave in naloge sodijo v pristojnost predsednika in direktorja sodišča in v sedanjih okoliščinah, jim tega prav nič ne zavidam.

19.12.2012
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob demonstracijah Verjetno ni nikogar, ki bi se v zadnjih dnevih ne bi na tak ali drugačen način ukvarjal s vprašanjem pomena demonstracij in njihovih posledic. Od vprašanja legalnosti in legitimnosti slednjih do izgredov, nasilja in uporabe prisilnih sredstev policije. In seveda o vzrokih, ozadjih, sporočilih in ukrepih v zvezi z njimi. 05.12.2012
mag. Martin Jančar Si res želimo dr. Housa za sodnika? Ko se pogovarjam z ljudmi o njihovih pričakovanjih v nekem sodnem postopku, je praviloma mogoče slišati kar nekaj težav, ki jih s tem imajo. Praviloma je mogoče pri vseh opaziti določeno negotovost in recimo strah pred neznanim. V kontekstu tega strahu oz. negotovosti je dejstvo, da oseba razume svoj pravni problem, ki ga je privedel pred sodnika (bodisi prostovoljno ali prisilno) kot svojevrsten patološki pojav, in pričakuje od sodišča zdravilo, ki bo to stanje odpravilo. 22.11.2012
mag. Martin Jančar O objektivnosti in pristranskosti Verjetno ni nikogar, ki se ne bi kdaj znašel v situaciji, v kateri je bila na preizkusu njegova objektivnost oz. sposobnost realno oceniti neko dogajanje. Dileme in posledice naših odločitev ob tem, nas praviloma spremljajo še kar nekaj časa, odvisno seveda od pomembnosti tega dogajanja in tudi osebe, ki nas je postavila na ta preizkus. 07.11.2012
mag. Martin Jančar Represija in javno zasebno partnerstvo

Ne morem se prav odločiti ali sem postal že star ali pa samo čas tako hitro teče, a dejstvo je, da se je pogled na nekatere stvari v mojem času, tako spremenil, kot da bi preteklo nekaj stoletij …

24.10.2012
mag. Martin Jančar O prepovedih

Od človeka, ki je večino svoje poklicne poti in pravzaprav večino svoje mladosti preživel v takšni ali drugačni povezavi z represivnimi organi, verjetno ne bi pričakovali, da bi imel kakšne večje težave s prepovedmi, ki jih država postavlja kot meje obnašanja posameznikov. A jih, kljub temu, da se sedaj ukvarjam pretežno z ugotavljanjem krivde in določanjem  kazni za kršitev prepovedi, vendarle imam.

10.10.2012
mag. Martin Jančar O skušnjavi in grehu Tokrat sem hotel razpravljati o skušnjavi in grehu, v smislu razmišljanja o vzrokih, ki človeka pripeljejo tako do moralnih kot tudi pravnih kršitev. Vprašanja, ki so se v zadnjem času izpostavila v javnosti, so namreč takšna, da, drugače, kot je to sicer v današnji javni razpravi običajno, odpirajo in presegajo ločnico med pravom in moralo. 26.09.2012
mag. Martin Jančar O varnosti in tveganju

Med mano in mojim očetom je obstajala vedno precejšnja konceptualna razlika o tem, kje je najbolje iskati svojo poklicno pot. Oče, ki je bil strojni inženir je prisegal na gospodarstvo in svoje prihodnosti, tudi v časih, ko to ni bilo najbolje, ni nikoli videl v javnem sektorju. Pri meni, ki sem praktično v najzgodnejši mladosti “padel” v  strukturo državne uprave, pa je prav nasprotno – javni sektor je bil tisti, ki mi je najbolj ustrezal.

12.09.2012
mag. Martin Jančar O balonih, Richardu Bachu in fiskalnem pravilu Ob tragični nesreči balona na Barju, predvsem pa ob kasnejših komentarjih dnevnega časopisja in drugih medijev, zlasti glede neveljavnega oz. odvzetega dovoljenja pilota in sedaj še prepovedi letenja zaradi manjkajočih spričeval letalskega prevoznika, sem se spomnil na črtico „Besede“ iz knjige Podarjena krila. To kratko razmišljanje je napisal Richard Bach, ki je bolj znan po Jonathanu Livingstonu Galebu in Iluzijah. 29.08.2012
mag. Martin Jančar O »dobrih« gospodarstvenikih in »zlih« uslužbencih

Pravzaprav nisem čisto prepričan, če je v sedanji histeriji sploh mogoče opozarjati na določene zadeve, ki jih, vsaj takšno je moje osebno prepričanje, nihče noče videti ali pa vsaj upoštevati.

16.08.2012
mag. Martin Jančar Slovenska tragikomedija V bistvu so slovenske zgodbe vedno tragikomične, tudi če pri tem upoštevam slovenske literarne klasike. Tudi tiste, ki niti približno niso stremele k kakršnikoli komediji, temveč so njih pisci zavzeto pisali o akterjih kot ujetnikih tragične usode. Res, poskusite brati kateregakoli s to predstavo v glavi in ugotovili boste, da slovenski junaki niso samo tragični, temveč tudi precej komični. 01.08.2012
mag. Martin Jančar Počitniška razmišljanja Verjetno ni naključje, da se dostikrat uporabljajo prispodobe, vezane na, recimo temu – navtiko. Od tega, da bi morala država biti svetilnik ostalim do primerjave upravljanja države z upravljanjem barke skozi neurja in podobno. Tudi nemški izrek, da “vsi tičimo v enem čolnu” opozarja na dejstvo, da je vsaka skupnost odvisna od odločitev, ki zadevajo usodo skupnosti kot celote. 18.07.2012
mag. Martin Jančar Prve izkušnje s spremembami ZKP Za nami je nekako okrogel mesec uvajanja novitet iz novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in nedvomno je, da se stvari spreminjajo bistveno hitreje kot je to marsikdo pričakoval. Nekaj prvih vtisov bi rad delil, ker ocenjujem, da bo na to temo potrebno reči še marsikaj, preden se bodo stvari stekle in utekle. 20.06.2012
mag. Martin Jančar Misli ob nekem citatu Pred kratkim mi je v roke prišla knjiga Howarda Zinna “ Narodna zgodovina Združenih držav Amerike” in v njej sem našel naslednji citat iz pisma, ki ga je Thomas Jefferson napisal nekemu prijatelju. Po prostem prevodu iz hrvaškega jezika gre nekako takole: “Ocenjujem, da je nek manjši upor tu in tam dobra stvar … To je zdravilo za trdno zdravje vlade ... Bog ne daj, da kdaj preteče dvajset let brez takšnega upora ... Drevo svobode je potrebno občasno osvežiti z krvjo domoljubov in tiranov. To je naravno gnojilo.”(*1) 06.06.2012
mag. Martin Jančar Spet o spremenjenem ZKP Ob vsem dogajanju v naši državi je verjetno nastop sprememb kazenske zakonodaje bil dokaj neopažen, če izvzamemo prve informacije o uvedbi nekaterih novih institutov v naše kazensko pravo. 23.05.2012
mag. Martin Jančar Ob debati za ukinitev Državnega sveta Sam imam velike pomisleke, kadar se javna razprava usmeri k obravnavanju tem, ki se tičejo osnov naše državne ureditve, pravi krč pa doživim, ko (na žalost spet) pride do idej, da bi posegli v slovensko Ustavo. Razlogov za to je več; prvi je gotovo v tem, da ocenjujem, da gre pri slovenski Ustavi za dokument, v katerega je bilo vloženega največ pozitivnega naboja v zgodovini našega nesrečnega naroda, saj je nastajal v obdobju najvišje nacionalne samozavesti in soglasja, in drugič, glede Ustave sem izrazit konservativec ali tradicionalist in zato mnenja, da predstavlja dokument, ki ga je potrebno pustiti pri miru – trajnost in konsistenca Ustave je namreč po moji oceni velika vrednota vsake državne ureditve (glejte samo Ustavo ZDA). 09.05.2012
mag. Martin Jančar Enim »dogaja« Če se peljete od Ljubljane proti Vrhniki, boste na začetku naselja pogosto zagledali, na dvignjenem nasipu zelenice pred blokom, mladeniča, ki drži v roki leseno imitacijo mikrofona, s slušalkami na glavi. Z zaprtimi očmi, privzdignjen na tem nasipu, kot na odru, očitno prepeva po glasbi, ki se vrti na predvajalniku. Ker se samo peljem mimo, nisem nikoli slišal, če poje na glas in kaj poje. 25.04.2012
mag. Martin Jančar O dogovarjanju v kazenskih postopkih Bolj kot se bliža dan, ko bodo začele veljati in se tudi uporabljati določbe sprememb Zakona o kazenskem postopku, zlasti tiste o dogovarjanju med tožilci in obdolženci, bolj se v praksi sprašujemo, kakšen bo “izplen”. Mnenja o tem so v celotnem spektru od naivno optimističnih (kamor sodim sam) do izrazito slovenskih, recimo fatalistično pesimističnih v smislu “eh, saj nima nobenega haska”. 11.04.2012
mag. Martin Jančar O »mutenju« Kar nekaj let nazaj sem skupaj s prijateljema, ki sta si kupila manjšo jadrnico, sodeloval na klubski regati, ki je bila namenjena zgolj zabavi. Nobenih točk, pokalov ali česarkoli razen druženja. No, zadeva je bila zaradi slabega vetra razvlečena, jadra na naši 6 metrski kadi tudi niso bila najboljša, skratka, ko je večina jadrnic že plula proti domu, smo se mi še vedno nahajali kake pol milje od svetilnika Porer, ki je bil točka, okoli katere bi morali. 28.03.2012
mag. Martin Jančar Misli ob nekem argumentu V javni razpravi okoli določb Družinskega zakonika se pojavlja argument, do katerega gojim že od začetka nekatere pridržke oz. vprašanja. 14.03.2012
mag. Martin Jančar O oblasti in reševanju krize Po svoje je zanimivo opazovati, kako se ob vsakokratnem ustoličenju vodje izvršilne veje oblasti, vanj ali v organ, ki ga vodi, projicirajo vse mogoče in nemogoče želje in strahovi. V tej mešanici evforije in groze, se podrobno spremljajo napisane in izrečene besede, analizirajo in iščejo takšni ali drugačni pomeni napisanega in izrečenega, koalicijska pogodba postane tekst, ki dobi prav mi(s)tične  razsežnosti in vsak bi rad razumel, kaj je v resnici »zadaj«. 29.02.2012
mag. Martin Jančar Legitimnost sovraštva Debate, ki so se razvnele o in ob zadnjih volitvah v državni zbor so vsaj v določenem segmentu takšne, da se človek resnično vpraša, v kakšni meri je postalo pri nas sovraštvo legitimen motiv javne razprave in seveda, kam pravzaprav  to vodi. 01.02.2012
mag. Martin Jančar O delegaciji odgovornosti Sodstvu se navadno očita, da nekako ostaja na starih, neproduktivnih vzorcih delovanja in, če prav razumem kritike, da je vsemu pravzaprav kriva nekakšna nestimulativna in  lenobo vzbujajoča varnost tega poklica.  Tega  bomo verjetno v prihodnje slišali še dosti. 18.01.2012
mag. Martin Jančar O sodiščih in medijih Pisati o odnosu med mediji in sodišči je pravzaprav dokaj tvegano. Gre za položaj, ki je, vsaj iz perspektive sodnikov in sodišč na robu zavez tako iz zakonov, ki urejajo delovanje sodišč in sodnikov, kot tudi zavez kodeksa sodniške etike. Prav slednji je, vključno z tradicionalno zadržanostjo sodstva tisti, ki tega odnosa, vsaj na videz, sploh ne more vzpostaviti oz. bolje rečeno, s pregovorno striktnostjo in nezaupanjem do medijev je vez med sodstvom in mediji v realnosti naše države in dojemanja njene oblasti nekaj, kar je po svojem bistvu nezaželeno. 04.01.2012
mag. Martin Jančar Razmišljanje ob volitvah Po vsaki razpravi, ki se v naši družbi razvije ob vsakokratnih volitvah, je zame vendarle kar malo frustrirajoče, da se vedno znova dokazuje, kako malo v resnici razumemo ali vsaj mislimo resnični pomen in namen demokracije. 07.12.2011
mag. Martin Jančar O »nadmudrivanju« Razmišljanja o pravu in njegovi učinkovitosti ali ustreznosti so vedno zanimiva, predvsem zaradi tega, ker obstaja neprestana razlika med tem kako nekaj je in kako naj bi nekaj bilo. Ta povezanost in hkratna oddaljenost med dejstvi in normo je tisto, kar nas pogosto frustrira in kar, v moderni državi z svojim aktivnim zakonodajnim procesom in „proizvodnjo“  takšnih ali drugačnih predpisov, preprosto ne moremo in ne znamo razumeti. 23.11.2011
mag. Martin Jančar Ob sprejetih spremembah Zakona o kazenskem postopku Moram priznati, da sem bil že kar malo v skrbeh, ali bodo spremembe Zakona o kazenskem postopku uspele priti skozi ovire zakonodajnega postopka, tako, da sem prav vesel, da je bilo na koncu zbrane dovolj politične volje (in tudi dovolj zdrave pameti). 09.11.2011
mag. Martin Jančar Družinska razmerja in kazensko pravo Kolikor vem, je splošna predstava ljudi o kazenskih zadevah takšna, da na eni strani obstajajo barabe in na drugi strani “good guys” ali dobri fantje, ki te barabe preganjajo, sodišče pa naj bi bilo tisto, ki takšne barabe pospravi varno za zapahe, da lahko potem vsi varno in zadovoljno živimo. 26.10.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob odzivanju javnosti na tekoče kazenske postopke V prejšnjem tednu sta na dveh koncih naše države potekali dve manifestaciji, ki sta imeli opraviti s pravkar potekajočim kazenskim postopkom. Če bi hotel na kratko povzeti sporočilo obeh, je v eni bilo podano zgražanje nad tem zakaj se sploh porajajo dvomi o neki obtožbi in na drugi, zakaj se določena obtožba sploh dopušča. V eni tiho izražen strah pred tem, da sodišče ne bo ustrezno kaznovalo storilca, v drugi dokaj glasno izraženo ogorčenje, zakaj je nek obtoženi sploh lahko pred sodiščem. 12.10.2011
mag. Martin Jančar Noblesse oblige Ko sem zadnjič na tem mestu razpredal o tem, kako moramo kot udeleženci v demokratičnih procesih, zlasti kot tisti, ki posamezniku z priznanjem posebnega položaja med nami predamo svojo usodo v roke, previdni in ne smemo dopustiti, da bi si prilastil moč, ki smo mu jo dali sami, se mi je, kot oddaljen odmev, v mislih neprestano pojavljala fraza „noblesse oblige“. 28.09.2011
mag. Martin Jančar O človeku in funkciji izvajanja oblasti Kakšen cinik bi rekel, da vso pehanje ljudi za takšnimi ali drugačnimi uspehi v bistvu ni nič drugega kot na drugo raven postavljena borba za preživetje in nadaljevanje vrste, kot jo poznamo v živalskem svetu. Preživi najmočnejši in, ker ta praviloma dobi z manifestacijo in realizacijo svoje moči tudi več možnosti za prokreacijo, je pravzaprav dokazovanje moči tudi najboljša možnost, da lahko svoje gene prenese v novo generacijo. Navedeno seveda lahko preberete tudi bolj profano. 14.09.2011
mag. Martin Jančar Ob odprtju enote za forenzično psihiatrijo Ne glede na to, s koliko težavami se spopada naša država, pa je vendarle potrebno navesti, da se na področjih, ki so bolj ali manj povezane s pravosodjem in njegovim kazenskim delom, vendarle dogajajo stvari, ki predstavljajo, vsaj tako ga ocenjujem osebno, velik napredek. 31.08.2011
mag. Martin Jančar O napakah in mislih ob njih Včasih si domišljam in v tem delim, vsaj kolikor vidim, tipičen način slovenskega razmišljanja, da sem pri presojanju določenih vprašanj, tako oh in ah, iznad vsega. S pomilujočim pogledom spremljam, ko se akterji raznoraznih zadev izmišljajo popolnoma neumne razloge, ki naj bi od njih odvrnili krivdo ali pa vsaj omilili težo njihove napake. 17.08.2011
mag. Martin Jančar Pravnik na dopustu Ljudje si dostikrat predstavljajo, da imam, kot pravnik in sodnik, neprestano polno glavo predpisov in rešitev za razne pravne probleme, ki pokrivajo vse od davčnih olajšav do cestno prometnih prekrškov  ter seveda vse vmes. Tako je dostikrat primer, da se me sprašuje za zadeve, ki sem jih nazadnje srečal na pravosodnem izpitu ali pa pri kakšnem predmetu, v recimo, 2. letniku pravne fakultete. 03.08.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli o specializiranih oddelkih Zadnje spremembe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, na podlagi katerih so se uvedli specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, so po mojem osebnem prepričanju sicer ponudile dobro možnost za učinkovitejše delo sodišč na tem področju, bojim pa se, da bo zadeva v praksi povzročila kar nekaj zapletov. 06.07.2011
mag. Martin Jančar Ekonomsko propagandni program in javne ustanove Ena izmed bolj zabavnih in poučnih stvari, kadar si na tem, da prispevaš k dvigu slovenske natalitete, je starševska šola, ki jo organizirajo v za to ustreznih zdravstvenih ustanovah. Sam sem se te zadeve, z namenom pridobitve “potrdila za prisotnost pri porodu” udeležil že drugič, ker pač veljavnost slednjega poteče po petih letih in po sedmih, kolikor je preteklo pri meni, se je očitno spremenilo marsikaj. Pa ne pri samem porodu, da se ne bo kdo ustrašil. 22.06.2011
mag. Martin Jančar Utrinek iz Štajerske Pred kratkim sem sodil (oz. natančneje predsedoval senatu) v dveh zadevah, kjer je šlo za tipični zgodbi, ki se odvijata ne samo povsod po svetu ampak tudi med vsemi živimi bitji na tak ali drugačen način. Sama opredelitev kaznivega dejanja, ki jo izdaja številka člena na ovitku spisa je bila takšna, da so se na obravnavi našli tudi novinarji, a se je tudi zanje kaj hitro pokazalo, da je zadeva preveč običajna, da bi bila vredna omembe v časopisu. 08.06.2011
mag. Martin Jančar O parodijah in satirah Za razliko od večine, ki ocenjuje, da so bile z videospotom, v katerem ima glavno vlogo blondinka, ki parodira argumente proti pokojninski reformi, prekoračene meje dobrega okusa, sem sam pravzaprav tej ideji naklonjen. Ideji namreč, da bi bilo potrebno malce  argumentacije ad absurdum, da se pokaže, kakšna je pravzaprav tale naša mala državica in ljudje, ki v njej živijo in s poudarkom, tisti, ki jo vodijo. Osebno se mi namreč ne zdi, da se je šlo v tem primeru predaleč, prav obratno, potrebno bi bilo iti še dlje. 25.05.2011
mag. Martin Jančar Nekaj malega o ozadju »megaprocesov« Včasih, ko spremljam poročanje medijev o tem, kako potekajo tako imenovani »megaprocesi«, si ne morem kaj, da se ne bi spomnil na ljudi ki gledajo nogometne tekme in dajejo komentarje na igro  in igralce v smislu »kaki butl, pa kaj ne vidiš, kje je žoga, kako si lahko to falil itd«, lepo zavaljeni (v kavč in tudi sicer) s pločevinko piva v roki. Kot bi rekli moji prijatelji iz sosedstva: »Lako tako!« 11.05.2011
mag. Martin Jančar Majhna rekapitulacija Februarja so se iztekla štiri leta, odkar opravljam funkcijo sodnika in nekako primerno je, da se po takšni dobi, ki ustreza dolžini običajnega mandate funkcionarja, napravi, kot se temu reče “rekapitulacija”. Nekako v smislu, kaj sem spoznal in kaj doživel, kaj se je spremenilo in kaj se, čeprav bi se moralo, ni in seveda, kako naprej. 13.04.2011
mag. Martin Jančar O vrednostni podstati moderne družbe Osnovno vprašanje, ki se mi ob sedanjem dogajanju v slovenski družbi, pa tudi širše, postavlja, je, ali lahko le-ta sploh vzpostavlja notranje zavezujočo podlago bivanja oz. bolje sobivanja. Povedano preprosteje, ali lahko moderna družba sploh in slovenska še posebej, sploh proizvede moralno dojemanje posameznikov, ki bi omogočalo, da v njej vsi v določeni meri živimo tudi kot skupnost in ne zgolj kot nametana združba posameznikov. 30.03.2011
mag. Martin Jančar O kazenskih postopkih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi Gustav Radbruch je v svojem Malem pravnem brevirju povzel naslednji citat, za katerega, vsaj mislim, je »kriv« Franz Werfel, v Pragi rojen pisatelj. Takole pravi: »Po stari izkušnji je način razmišljanja kriminalistov globoko povezan z načinom razmišljanja kriminalcev. Policisti in kriminalci so v določenem oziru vendar poklicni kolegi. Agent provocateur, pooseblja hkrati sredino, v katerih se oba pola tega poklica stikata 16.03.2011
mag. Martin Jančar Nazaj k Ideji! Dogajanja na severu Afrike in na območju, ki ga imenujemo Bližnji vzhod, tako ocenjujem, vsakega od nas navdajajo z mešanimi občutki in v celotnem preobratu na tem območju, je gotovo edino to, da po tem nič več ne bo tako kot je bilo. Osebno sicer premalo poznam okoliščine in politične razmere »tam doli«, da bi se lahko okoli tega izrekal,  zdi pa se mi, da revolt, ki je izražen v teh protestih in bojih ni tako oddaljen tudi od družb na, pogojno rečeno, civiliziranem Zahodu, vključno s tole našo malo državico. 02.03.2011
mag. Martin Jančar Nekaj malega o patologiji pravne države in iskanju čudežnega zdravila Nesporno je, da ima pravo kot družbeni normativni sistem veliko stičnih točk z moralo, ki podobno kot pravo usmerja naše delovanje in ga postavlja v okvir pričakovanega, zaželenega ali celo idealnega življenja neke skupnosti. Moralno povzročeno delovanje in dojemanje je tako izrazito in bistveno bolj intimno povezano z vrednotami, ki jih posamezni človek, pa tudi družba kot celota oblikuje in razvija ali pa so celo, pri čemer puščam ob strani njihov resnični izvor, osrednji smisel in namen skupnega sobivanja ljudi v neki družbi. 16.02.2011
mag. Martin Jančar Ob obetajočih spremembah zakona o kazenskem postopku Moram priznati, da se raznih predlogov za spremembo zakonov nikoli pretirano ne razveselim, saj sem že od nekdaj prepričan, da zakon ni nekaj, kar naj bi se pretirano spreminjalo in dopolnjevalo. Moje stališče je, da naj se vsak zakon pripravi tako, kot je to že rekel, mislim, da Locke, kot da bo veljal 100 let. Pri zakonih, ki so tako rekoč okostje pravnega reda, kamor gotovo sodijo vsi postopkovni predpisi, mora to pravilo veljati toliko bolj. 02.02.2011
mag. Martin Jančar O pravu in ljubezni

Kot pravnik ali pa v svoji funkciji sodnika sem po naravi stvari vedno znova soočen s primeri, ki močno postavijo na preizkušnjo moje lastno dojemanje sveta in ljudi. Pošteno povedano, je dilema manjša, kadar opravljam svoj poklic, ker se moje delo tiče meni praviloma popolnoma neznanih ljudi. Ker pa pravnik nikoli ni samo povezan s svojim delom, temveč kot neka posebna žival, pogosto v zvezi s svojim poklicem, izpostavljen tudi lastnemu družbenemu okolju, se kar hitro zgodi, da te nekdo ulovi in te vrže v ponovno spraševanje o tem, kaj in v kakšni meri pravo ureja.

19.01.2011
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob branju knjige nemškega sodnika Do sedaj sta mi prišli pod roke dve knjigi, v katerih (tuja) sodnika opisujeta svoje poglede na svoje delo in pristope, ki sta jih v praksi oblikovala. Pri prvem, sicer znanem teoretiku Richardu Posnerju (How Judges Think, Harvard University Press; 2009), ki se predvsem ukvarja s teoretičnimi aspekti sodnikove funkcije in posledicami same ureditve institucije ameriškega sodnika, je praktični del postavljen malce v ozadje. 05.01.2011
mag. Martin Jančar O določanju kazni Zadnjič sem, ob pripravi na predavanje, spet naletel na zadevo, ki me že kar nekaj časa zanima in za katero menim, da v obstoječem kazenskem postopka ni najbolje urejena, oz. sploh ni urejena. 22.12.2010
mag. Martin Jančar O iskanju ali pričakovanju (od)rešitve V kratkem času se mi je že dvakrat zgodilo, da je v razpravljanje o sedanjem času in dogajanju v naši državi, vstopila ideja o tem, da bi bilo najbolje, da vodenje te države oz. izvajanje oblasti, prevzamejo tujci. 08.12.2010
mag. Martin Jančar O moralnem vrednotenju kazenskega postopka in njegovih akterjev Kazenski postopek je zaradi svojega predmeta – obravnave storilcev kaznivih dejanj, vedno globoko prežet z moralnim dojemanjem tako okolice kot tudi javnosti. Ta prežetost pa ima in okoli tega, menim, da ni nikakršnega dvoma, vedno močne učinke tudi na tiste, ki so na tak ali drugačen način vpleteni vanj.
24.11.2010
mag. Martin Jančar O napredovanjih in podobnih zadevah Zadnjič je na naš oddelek, prav takrat, ko sem se pogovarjal s kolegico, prišel upravnik zgradbe in zamenjal nekaj napisov na vratih. Tako se sedaj na vratih treh mojih kolegov svetijo trije novi naslovi – dveh svétnikov in ene višje sodnice. Prav kolegica, vodja našega oddelka je bila med tistimi, ki je pravkar napredovala in seveda sem ji čestital. Pa je prav skromno odvrnila, nekako, “ja pač, zadnjič so tako odločili…”. 10.11.2010
mag. Martin Jančar O izločitvi dokazov Če je kaj takšnega v kazenskem postopku, kar pri sodniku vzbuja čudne občutke, je to gotovo vprašanje izločitve nedovoljenih dokazov ali t.i. ekskluzije, zlasti v kombinaciji z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. Da se razumemo, gre za moralno-pravno dilemo, ki je tako razumsko kot tudi emocionalno izredno naporna. 27.10.2010
mag. Martin Jančar O nepričakovanem Pravzaprav se za eno stvar pri mojem poklicu ne morem odločiti ali me bolj zabava ali jezi. Namreč, občasni presenetljivi zasuki v postopku, ki pravzaprav izvirajo iz tega, da je sodni postopek, tudi kazenski, vedno znova, recimo temu zadeva z aleatoričnim značajem. 13.10.2010
mag. Martin Jančar O tujcih Lahko rečem, da sem bil ob nastopu Evropske komisarke za pravosodje Vivian Reding, o izseljevanju Romov v Franciji  in evropskih vrednotah, kar malce zadovoljen, da v Evropski uniji  vendarle nekdo jasno in glasno pove in opozori, na kakšnih vrednotah slednja temelji. 29.09.2010
mag. Martin Jančar Misli ob zametkih »kilometrine« Zadnjič se mi je nekako na sredi neke obravnave, sredi dela, prikradel nek občutek zadovoljstva. Ravnokar so stranke končale z ugovori pravne narave po branju obtožnice in ti so bili kar dolgi in primerno zakomplicirani. A sem zanje v trenutku našel pravo argumentacijo in vedel, kaj in kako bom senatu pojasnil, ko bomo o njih odločali. Obravnava je nato po naši odločitvi brez težav hitro stekla dalje. 15.09.2010
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob obravnavanju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo Za človeka, kot sem jaz, ki je celotno svojo delovno dobo preživel v relativno preglednem in organiziranem “javnem sektorju” je  verjetno pogled na delovanje drugega pola družbenega delovanja – torej “zasebni sektor” vedno malce specifičen. Vsaj zame, je bilo to vedno področje, ki je bilo vse preveč stihijsko in relativno nevarno okolje, da bi vanj postavil svojo, recimo temu, delovno eksistenco. Biti v popolnosti ali pa vsaj v veliki meri odvisen od ponudbe in povpraševanja, mi je, kot previdnemu človeku pač bilo  preveč tvegano. Verjetno moraš za to imeti, kot pravijo, posebno žilico, ali nekaj podobnega. 01.09.2010
mag. Martin Jančar O kršitvah pravil in njihovih posledicah Za pravnika in zlasti za kazenskega sodnika, ki je v svojem poklicu pravzaprav neprestano povezan s kršitvami pravil je verjetno, kadar je predolgo zgolj in samo z glavo v svojem delu, prav osupljivo, ko se seznani s tistimi pravili, kjer kršitve prinesejo takojšnje posledice oz. sankcije. 18.08.2010
mag. Martin Jančar O zaupanju Skoraj neverjetno je, kakšen velik pomen v človekovem življenju ima nekaj, kar imenujemo zaupanje. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da gre pri zaupanju za “prepričanje, da je kdo sposoben, voljen narediti, kar se pričakuje” oz. tudi,  “prepričanje, da je kaj dobro in da bo dobro vplivalo na uresničitev določenih pričakovanj”. 21.07.2010
mag. Martin Jančar Pogled čez sosedov plot ali novi hrvaški ZKP Občasno se mi zazdi, da smo, zaradi nespornih uspehov naše države na prelomu med dvajsetim in enaindvajsetim stoletjem, pri čemer mislim na vključitev v evropske integracije, uvedbo eura in podobne dosežke, na kar nekaj področjih, recimo temu, zaspali in mogoče celo zamudili nekatere druge priložnosti in premalo izkoristili naše možnosti. Mogoče pa je razlog zgolj v naši previdnosti in zadržanosti glede sprememb, ne vem. 23.06.2010
mag. Martin Jančar Misli ob nekem odrejanju pripora Danes, ko živimo v dobi informacij, je gotovo, da predstavljajo posebej zanimivo stvar velike, medijsko pospremljene aretacije. Utripajoče plave luči, policisti v neprebojnih jopičih, akcija, osumljenci v lisicah, vse to je seveda zelo zanimivo in se da lepo prikazati na televizijskih ekranih. Nekako je, verjetno zaradi vseh detektivskh serij, prisoten vtis, da to prikazuje, recimo temu “law in action”, torej dejansko moč prava. 09.06.2010
mag. Martin Jančar O(b) protestih Resnično se čudim reakcijam političnih predstavnikov ob zadnjih študentskih protestih, in priznati moram, še bolj reakcijam medijev, ki se zgražajo nad “huliganstvom, pobalinstvom” itd, kar naj bi ti protesti bili. Predvsem me preseneča začudenje prej naštetih, da se je lahko nekaj takega zgodilo. Krščen matiček, kaj za vraga pa ste pričakovali? 26.05.2010
mag. Martin Jančar Variacija po Platonu Minilo je že več kot desetletje, kar je nastala tale anekdota, ki jo pogosto povem takrat, ko poskušam komu razložiti, kako različno lahko ljudje gledamo na življenje in predvsem kakšne pristope ubiramo v njem. Takrat me je moj znanec, ki je več kot uspešen poslovnež, vprašal, na kakšen način bi lahko, tako da bi se lahko resnično sprostil, preživljal svoj prosti čas. Nekako je, tako domnevam, ob mojem navidez lagodnem potepanju, v meni videl izvedenca za te zadeve. 12.05.2010
mag. Martin Jančar O temah za pisanje Je že tako, da nikoli ne moreš imeti vsega. Recimo, tém za pisanje. Ali pa dovolj prostih trenutkov da bi pisal o njih. Recimo, o določenih strokovnih pravnih problemih. 
28.04.2010
mag. Martin Jančar Sovražim sredo Ne, ne gre za sredinsko usmerjeno politiko niti za izbiro sredine med dvema skrajnostma, jaz preprosto sovražim sredo kot dan v tednu. 31.03.2010
mag. Martin Jančar O »naših« in njih napakah Ob zadnjih odmevnih aretacijah je reakcija javnosti, recimo temu tipično slovenska. Glavni akterji poskušajo speljati celotno dogajanje okoli relativno banalnega (ne bagatelnega) kaznivega dejanja v nam tako priljubljeni svet politike, zarot, temačnih sil in podobnih kafkovsko-lucasovih tem, kar je, če pogledamo reakcije na raznih forumih, očitno še vedno zadeva, ki v Sloveniji “vžge”. 17.03.2010
mag. Martin Jančar Nekaj misli o (brezplačni) pravni pomoči V naši družbi, ki ima očitno zelo rada zgodbe o temnih mračnih silah in njih zarotah, se je ob zadnjem primeru, ki je (spet) iz Slovenije napravil javno obrekovalnico, pojavilo vprašanje o odvetnikih in njihovih povezavah, njihovi sposobnosti izvleči iz zagate pomembne osebe in njihovemu vplivu in pomenu za izid neke sodne zadeve na sploh. Če bi tako pavšalno povzel “ugotovitev” iz teh razprav je, da , če imaš dobrega odvetnika, se nimaš v sodnem postopku ničesar bati. Seveda pa moraš imeti za to na razpolago dovolj denarja. 03.03.2010
mag. Martin Jančar O taktiki in metodiki nastopanja v sodnih postopkih V srednji šoli, ki sem jo obiskoval, je bil eden izmed zanimivejših predmetov Kriminalistična taktika in metodika, pri katerem smo se učili načinov in prijemov, katere je bilo potrebno uporabiti pri posameznih vrstah kaznivih dejanj, da bi se uspešno raziskala in seveda, da bi se ugotovilo storilca in zbralo čim več bodočih dokazov v nadaljnjem kazenskem postopku. Takole na splošno bi rekel, da je znanje pridobljeno pri tem predmetu predvsem omogočalo, da si načrtoval ukrepanje in korake, ki jih je bilo potrebno napraviti, da bi na koncu prišel do uspeha. 17.02.2010
mag. Martin Jančar Redna sodišča in varovanje ustave V zadnjem času je bilo že veliko govora o tem, da je potrebno razbremeniti Ustavno sodišče, saj je slednje preveč zatrpano z vsemi možnimi zahtevami in je preprosto nemogoče, da bi zadeve reševalo z ustrezno oz. primerno hitrostjo. Da so argumenti za omejevanje možnosti o tem, da neko zadevo rešuje Ustavno sodišče močni in utemeljeni, ni sporno. Tudi spremembe, ki so bodisi že uvedene, bodisi se pripravljajo, so samo iz tega pogleda gotovo primerne in potrebne. 03.02.2010
mag. Martin Jančar O nadzoru Zadnje čase so postali neverjetno popularni razni nadzori, novi in novi sistemi kontrol in inšpekcij, informacijski sistemi, ki omogočajo vpogled v vse in vsakogar in tako naprej. Vse z namenom, da se bodisi “ugotovijo nepravilnosti”, “zagotovi učinkovito in pravilno delovanje”, “zagotovi vpogled v delovanje” in podobno. 20.01.2010
mag. Martin Jančar In mirno plula bo moja barka… Tam, daleč nazaj v srednji šoli, nam je učiteljica dala zgoraj napisani naslov, mi pa smo morali napisati spis.  Ne spominjam se več, o čem natančno sem pisal, vem pa, da sem začel s stavkom: »Sedim pri Kovaču in pijem že svoj četrti vrček piva…« in potem nekaj v melanholičnem stilu dalje. Za spis sem, kljub omenjanju piva in Kovača (in seveda hehetanju sošolcev, ko sem spis bral), dobil petico, kar je pri tej učiteljici bila redkost, zato pa mi je ostalo v spominu. 30.12.2009
mag. Martin Jančar Nekaj misli o državljanih in sodiščih Preložitev glavne obravnave, ki je v kazenskem postopku dokaj pogosta stvar,  je vedno zelo naporna, pa naj se sliši še tako čudno. Prvič, zaradi določitve novega naroka moraš premetati svoj koledar in najti nov dan in seveda poskrbeti, da bo naslednjič podani pogoji za začetek ali nadaljevanje glavne obravnave. Drugič, preložitev pomeni tudi, da ene zadeve v mesecu, v katerem si jo načrtoval ne boš končal. Tretjič in nikakor ne najmanj pomembno, tistim strankam, ki so na narok vendarle prišle moraš, vsaj takšno je moje mnenje, pojasniti, da morajo priti na naslednji narok in jim, seveda, če to zahtevajo, izplačati stroške prihoda na sodišče in izdati potrdila o prisotnosti. 16.12.2009
mag. Martin Jančar Misli po zaključenem primeru Za mano je (končno in končano) velik proces, kot bi to imenovali Američani.  Posledice pa začenjam čutiti šele sedaj… V celoletnem razmišljanju o vprašanjih, ki se ti ob takšnem primeru porajajo, tistem nezavedno zavednem občutku nedokončanosti, ki te spremlja na vsaki poti v službo, ki se v vsakem prostem trenutku nekje, prav potihoma prikrade v misli in te potem odtuji od tistih, s katerimi uživaš prosti čas, je določena hinavska sila, katere vpliv in posledice neposredno ne zaznamo. Šele, ko se misli polagoma otresejo te sile, vidiš, koliko ti je to vzelo energije in verjetno, mnogo kasneje, koliko si zato plačal. 02.12.2009
mag. Martin Jančar Misli ob napadu na sodnico Nisem prepričan, da je mogoče na bombni napad na sodnico gledati zgolj v okviru konkretnega primera. Vse preveč banalno se mi zdi razlogovanje, da je bil napad nanjo zgolj reakcija na njeno odločitev, še več, prepričan sem, da je razloge za to potrebno iskati predvsem v, recimo temu, plodnih tleh, ki so, če ne drugo, vsaj olajšala odločitev tistega, ki je menil, da s tem ko nastavi eksploziv, rešuje svojo težavo, pa naj bo ta takšna ali drugačna. 18.11.2009
mag. Martin Jančar »Bolje prečiti nego lečiti« Vedno znova me preseneča, kako malo pozornosti posvečajo ljudje pravu prav v tistih okoliščinah, kjer imajo možnost izkoristiti njegovo pravo moč – določitev jasnih razmerjih v odnosih. Pravo namreč, vsaj takšno je moje skromno prepričanje ni primarno namenjeno zdravljenju pokvarjenih odnosov med posamezniki v neki družbi, temveč prav, da se izrazim malce zdravniško, preventivi pred tem, da se odnosi med posamezniki pokvarijo. 04.11.2009
mag. Martin Jančar O prepričanju – subjektivni gotovosti Justum et tenacem propositi virum
non civium ardor prava jubentium
non voltus instantis tyranni
mente quatit solida.

Pravičnega in načelnega moža ne pretrese ne bes slabo vladanih državljanov niti muhavosti grozečega tirana, če se za nekaj trdno odloči.
Horacij (52)1
21.10.2009
mag. Martin Jančar Nekaj misli ob »delavskih puntih« Konec osemdesetih let sem se, takrat še nadebuden študent prava, pri prijatelju zapletel v pogovor z nekim delavcem iz TAM-a. Bili so taki časi, da smo več ali manj vsi razglabljali o tem, da je pač socializma konec, da mora obstajati boljši sistem in tako dalje. 23.09.2009
mag. Martin Jančar Predlog za pregon pri kaznivih dejanjih, kjer je pravno zavarovana dobrina premoženje posameznika Na načelni ravni se lahko strinjamo, da je kazenski postopek namenjen temu, da se ugotovi, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je kot tako zapisano v kazenskem zakoniku in za katerega so v tem zakoniku opredeljeni znaki. 09.09.2009
mag. Martin Jančar O času Ne vem, kako je vam, ampak meni zmanjkuje časa. Neprestano! Zdi se mi, kot da je nekdo tam zgoraj količino razpoložljivega bivanja razporedil tako, da mi ne uspeva živeti in delovati v danem razponu. Preprosto povedano, dan ima še vedno 24 ur in teden še vedno 7 dni itd., samo vse to dojemam bistveno krajše oz. se odvije bistveno hitreje kot se je - tako se mi zdi, nekoč. 26.08.2009
mag. Martin Jančar O »okuženosti« Izločitev sodnika zaradi tega, ker se je seznanil z dokazom, ki bi moral biti izločen iz spisa, kar je bolj znano pod oznako, da se je sodnik »okužil« je za sam potek dela sodnika kar zanimiva stvar. Gre za posledico tega, da se v našem kazenskem pravu še vedno, vsaj takšno je moje osebno mnenje, prepletajo zadeve iz predkazenskega in samega kazenskega postopka in, kar ne razumem najbolj, se teh zadev ne more (ali pa noče) bolj jasno ločiti. 12.08.2009
mag. Martin Jančar O podatkih iz baze sodne prakse Informatizacija v vsakdanjem življenju je pravzaprav kar zabavna stvar. Čeprav sam še vedno rad listam po knjigah, ker imajo, vsaj zame, nek poseben čar, pa je dejstvo, da so možnosti, ki jih dajejo »brkljalniki, iskalniki« in kar je še podobnih zadev bistveno bolj praktične. 29.07.2009
mag. Martin Jančar O sodnem spisu V času sodnih počitnic in malo prej, ko je popolnoma nesmiselno razpisovati obravnave v rednih zadevah, ker večino strank tako ali tako ne dobiš ali pa pošiljajo opravičila, ker so na dopustu, je primeren čas, da urediš administracijo in počistiš omare, kjer so se nakopičili spisi, ki potrebujejo takšno ali drugačno obdelavo. In takrat je tudi primeren čas, da si pripraviš zadeve za »drugi polčas« po sodnih počitnicah. 15.07.2009
mag. Martin Jančar O trajnem mandatu in plači sodnika Načelno v pravni državi velja, da se neodvisnost sodstva zagotavlja z dvema elementoma, ki zadevata sam status sodnika in sicer njegov mandat in ustrezno plačilo za delo. V zvezi s tema se je v zadnjih letih razpredalo toliko, da so se, vsaj takšen je moj vtis popolnoma izgubili razlogi, ki temeljijo na razumnem preudarku. 01.07.2009
mag. Martin Jančar O drogah Mogoče je to res stvar subjektivne percepcije kazenskega sodnika, a moderna družba je resnično popolnoma preplavljena z drogami. Po eni strani se tako trudi prodajati zdravo življenje kot tisto pravo, po drugi strani pa življenje postavlja pred vse toliko izkustev, ki človeka postavljajo v močno bitko med obupom in preživetjem in seveda nudi obilo sredstev, ki te izkušnje premagujejo ali omilijo. 17.06.2009
mag. Martin Jančar O »vpisniku« Naš kazenski vpisnik oz. pisarna, preko katere poteka celotna administracija kazenskega oddelka je v zadnjem času vedno bolj podoben čebelnjaku, iz katerega in v katerega se odnašajo spisi, v njemu pa vpisujejo, odpravljajo in urejajo različne stvari, ki so pač povezane z našim delom. 03.06.2009
mag. Martin Jančar O neprištevnosti
Pri sojenju za kazniva dejanja, kjer se postavlja vprašanje o storilčevi prištevnosti je v slovenski družbi pogosto zaznati komentarje tipa » ja, se je izmazal, ker jih je naplahtal, da je nor«. To kaže na več stvari.
25.05.2009
mag. Martin Jančar Nekaj malega o delu v zunajobravnavnem senatu Ena izmed dolžnosti okrožnega sodnika je tudi sodelovanje v »zunajobravnavnem» senatu ali senatu, ki ga opredeljuje 6. odstavek 25. člena ZKP. Ta senat, kot je znano, sestavljajo trije sodniki in odloča (večinoma) o pritožbah zoper različne sklepe preiskovalnega sodnika, odloča na prvi stopnji zunaj obravnave itd. 06.05.2009
mag. Martin Jančar O nepotrebnih stroških Vsake toliko mi iz našega računovodstva pošljejo obvestilo, da sem kakšen sklep o priznanju stroškov in nagrade zagovornika prepozno napisal ali ga dostavil, zaradi česar so morali plačati zamudne obresti. Na srečo se mi to zgodi izredno redko in praviloma gre za malenkostne zneske. Naše računovodkinje pa tega nikakor ne štejejo za malenkost in se zato resnično potrudim, da je vse opravljeno čim prej. Vsako zadrževanje tega namreč povzroča popolnoma nepotrebne stroške. 22.04.2009
mag. Martin Jančar O odgovornosti Zadnje čase sem bil nekajkrat soočen s tistim neprijetnim občutkom, ki ga po mojem doživi vsak, ko se zave, da je od njegovega delovanja ali nedelovanja odvisna kasnejša posledica in da se pri tem ne bo mogel sklicevati na nikogar drugega kot le nase. To je seveda, na kratko rečeno, breme odgovornosti. 08.04.2009
mag. Martin Jančar O kesanju in pokori Pred kratkim se mi je na sojenju zgodila dokaj redka stvar. Bolje rečeno, zgodila se je po obsodbi in prvič sem imel resnični občutek o tem, da lahko pravična kazen in tudi pravilni kazenski postopek povzroči tudi tiste posledice, ki so njun namen, namreč spoznanje obtoženega, da je storil nekaj, kar ne bi smel, in njegov trud, da se spremeni in zastavi življenje na bolje. 25.03.2009
mag. Martin Jančar Še nekaj preprostih misli o meji s Hrvaško Če obstaja kakšna stvar, ki me plaši, je to, kako neodgovorno se razpihuje strasti prebivalstva v zadevah, ki potrebujejo ne samo trezno presojo, temveč globok preudarek in seveda ustrezno pravno rešitev. Resnično ne morem razumeti, da nekdo ne pomisli, kaj lahko iz tega zraste in kam lahko to pripelje. 11.03.2009
mag. Martin Jančar O spolnih napadih z zlorabo položaja Vedno znova, ko sodim primere iz iz sedanjega 173. ali 174. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), sem postavljen v položaj, ko se čudim, kako slabo razumemo sebe in kako težko ravnamo z živaljo v sebi. Saj ne rečem nič, vsi smo ljudje, vendar je naša človeškost primarno sestavljena ravno iz sposobnosti, da v primerih, ko iz nas privre divja zver, slednjo zaustavimo in jo s hladnim in bridkim jeklom razuma pošljemo nazaj v njen pekel. Pri tem moramo seveda, vsaj čez čas, tudi sprejeti in ponotranjiti spoznanje, da je odločitev pravilna in črpati energijo prav iz lastne samozavesti. 25.02.2009
mag. Martin Jančar Primerna/pravična kazen Ena izmed stvari, ki me pošteno razjezi je, kadar me sprašujejo o izrečeni kazni v kakšnem konkretnem primeru. Skorajda vedno so pripombe predvsem v smislu, da je kazen prenizka, pogosto pa so vprašanja povezana tudi z očitkom: "Pa kako je mogel/mogla tako obsoditi ?" 11.02.2009
mag. Martin Jančar Beseda strank ali zakaj je dobro prisluhniti Ne vem, kako doživljajo konec kazenskega postopka moji kolegi, a zame je "beseda strank" svojevrsten veliki finale. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) od 246. do 350 člena določa, po kakšnem vrstnem redu se izvede ta del postopka in tudi, kaj okvirno mora vsebovati končna beseda posameznih strank, a te določbe le malo povedo. 28.01.2009
mag. Martin Jančar Vročanje Že večkrat sem se na tem mestu spotaknil na eno izmed Ahilovih pet vseh pravnih postopkov, še zlasti pa kazenskega in sicer pravilnega vročanja pisanj. Zakonsko je sicer postopek vročanja predpisan in predvidene skorajda vse podrobnosti, pa je še vedno, kljub vsemu, s to zadevo toliko težav. 14.01.2009
mag. Martin Jančar Annus Horribilis 2009? Nekako me sedanja situacija spominja na tisti pogovor dveh starih pesimistov, pri katerem eden pravi, da bomo še star kruh jedli, drugi pa ugotavlja, da bo še tega zmanjkalo ... Vsakodnevno bombardiranje z novicami tega tipa nehote vzbudi občutek, da gre vse zelo hitro po klancu navzdol in da ni stvari, ki nas bi zaustavila. 31.12.2008
mag. Martin Jančar Zapiski iz sodne galaksije Lepo mi je, ko vsakokratna vlada takoj pomisli na našo - sodno - vejo oblasti in zaviha rokave, da bi dokončno in za vse večne čase rešila naše in težave države. Mi je pa smešno, ker nobena ne pove naravnost v čem vidi problem, čeprav je tako očitno. Problem so namreč sodniki! Definitivno! Iz leve in desne perspektive se sodnik pojavlja kot tista prav neugodna stvar, ki jo je potrebno "pod nujno" popraviti. 17.12.2008
mag. Martin Jančar O odločanju Življenje slehernika je ves čas, od otroštva naprej, eno samo sprejemanje odločitev, tako v privatnem kot poslovnem življenju. Tudi ko ne sprejmemo nobene odločitve, v bistvu sprejmemo odločitev, da odločitve ne bomo sprejeli. Opravljanje dela sodnika pa je pravzaprav eno samo sprejemanje odločitev o življenju drugih. 03.12.2008
mag. Martin Jančar O ponavljanju, priznanju in kazni Ena izmed stvari, ki me posebej živcira, so sojenja pri več zaporednih kaznivih dejanjih ali več istovrstnih dejanjih, po možnosti z več sostorilci. Recimo obtožnice, ki očitajo najprej enemu obtožencu storitev 5 dejanj velike tatvine, potem v isti obtožnici še 3 ista dejanja v sostorilstvu z drugim obtožencem in nato še 5 dejanj drugega obtoženca. 19.11.2008
mag. Martin Jančar Kazenski zakonik je tukaj - prvi vtisi in posledice Da bo Kazenski zakonik (KZ-1) povzročil kar nekaj zapletov, smo pričakovali in vedeli vsi. Tako strokovna javnost kot tudi drugi, še celo predsednik države, so opozarjali, da v tem primeru hitenje ni primerno in naj si vsi, za Boga, vzamejo čas za temeljiti premislek o tem kako in zakaj spremeniti enega izmed temeljnih zakonov v državi. 05.11.2008
mag. Martin Jančar O izvedencih Opredelitev izvedenca je v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) dokaj jasna. 248 člen določa, da se izvedenca odredi, kadar je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje. Dokaj jasno je tudi kako se v postopku izvede dokaz z izvedencem in podobno. Ni moj namen pisati o tem, kaj o tem govori zakonodaja. 22.10.2008
mag. Martin Jančar O površnosti Malce sem jezen nase, ker se mi je zgodilo, da sem pri izreku sodbe spregledal, da pri odvzemu premoženjsko pravne koristi zneska nisem uvrstil pod pravilno točko izreka sodbe. In to na "posvetovalcu" , ki ga ne moreš spreminjati oz. popravljati. Neumna malenkost, ki bi jo prav gotovo opazil, če bi bolj natančno pregledal tekst izreka. 08.10.2008
mag. Martin Jančar Samoizpolnjujoča se prerokba (Self-fulfilling prophecy) Zaupanje v državne institucije je tisto, kar omogoča, da se državljani neke države lahko sploh gibljejo v okviru zarisane svobode, ki jim jo zagotavljajo človekove pravice in pravna država. To zaupanje, vsaj tako govorijo ankete javnega mnenja, ima negativen trend, oziroma kratko, zaupanje v državo pada. 24.09.2008
mag. Martin Jančar O obravnavanju posilstva na zmenku Gotovo so kazniva dejanja iz 19. poglavja Kazenskega zakonika (KZ), zoper spolno nedotakljivost, tista dejanja, ki za sodnika predstavljajo precejšen napor. V dokaznem postopku je potrebna posebna občutljivost tako sodnika kot izpraševalca, kot tudi sodnika, kot tistega, ki vzdržuje raven spodobne komunikacije med strankami. 10.09.2008
mag. Martin Jančar Nekaj malega o sodnikih porotnikih Sodišče se po sodnih počitnicah počasi ponovno polni z ljudmi. Da bi se izpeljale vse načrtovane glavne obravnave, je potrebno začeti kaj hitro, tako da je po 15. avgustu praviloma že vse v pogonu. Na kazenskem oddelku tudi sicer sodne počitnice ne pomenijo kaj dosti, ker imajo naše stranke, zlasti obtoženi, malo drugačen položaj, zlasti tisti, ki sedijo v priporu. 27.08.2008
mag. Martin Jančar O pisanju sodb Sodne počitnice so, zaradi tega, ker se ne razpisuje glavnih obravnav, dobro obdobje za pisanje sodb. Predvsem zaradi tega, ker ti miselnega toka ne prekinjajo druge stvari in se ji lahko resnično popolnoma posvetiš. Že res, da je to popolnoma običajen del sodnikovega dela, a je, vsaj zame, tudi eden bolj napornih. 13.08.2008
mag. Martin Jančar O normi Zelo zanimiva se mi zdi razprava ob sporočilu stavkovnega odbora sodnikov, da bo stavka potekala v nadaljevanju na tak način, da se bo delalo samo do norme in nič več... Izjava ministra brez pravosodnega izpita je bila glede na splošni pristop do zahtev sodnikov pravzaprav pričakovana. Če je torej stavka v okviru norme, mora biti z normami nekaj narobe, beri premalo. Otročja izjava, značilna za sedanje čase, za katero sem najprej mislil, da je bila izrečena nepremišljeno, ker pa se je kasneje večkrat ponovila, temu očitno ni tako. 30.07.2008
mag. Martin Jančar Demokratični deficit Naj na začetku malce obnovimo, kaj demokracija sploh pomeni. Pri teoriji države navadno demokracijo formalno opredelimo kot dejstvo, da obstajajo v neki državno urejeni skupnosti trajne in institucionalizirane oblike vplivanja prebivalcev te države na izvajanje državne oblasti. 02.07.2008
mag. Martin Jančar Kaj po opozorilni stavki sodnikov? Opozorilna stavka sodnikov se je pravzaprav iztekla tako, kot je bilo pričakovati. Že v kolumni O stavki sem napisal, da je stavka v vsakem poklicu zgolj izraz tega, da se nekdo, ki bi se moral pogovarjati v argumentirani razpravi ne odziva na bolj ali manj upravičene ali pa tudi neupravičene zahteve, skratka, da je odziv na odsotnost komunikacije. Boljšega dokaza, kot mi ga je za to trditev dal pristojni minister pravzaprav ni. 18.06.2008
mag. Martin Jančar Tajkuni, patrije in preiskovalne komisije Delovanje poslancev v preiskovalnih komisijah, pa celo na sejah Državnega zbora za takšne in drugačne pojave v družbi, je v zadnjem času usmerjeno večinoma v prav konkretne primere, pri čemer ni za spregledati, da se očitajo posameznikom dejanja, ki naj bi bila protizakonita oz. takšna, ki potrebujejo predvsem sodni epilog. 04.06.2008
mag. Martin Jančar Problemi logistike glavnih obravnav Ena od očitnih razlik v delu civilnega in kazenskega sodnika je, da ima prvi največ dela s pisanjem sodb, drugi pa s samo izpeljavo obravnav. Že v osnovi imamo pri pravdi običajno dve stranki, ki jima je v interesu, da se spor konča (seveda z upanjem na zmago), medtem, ko je pri kazenskem postopku predmet kršitev zakona, od katere vsaj navadno žrtev/oškodovanec (v vlogi subsidiarne stranke) nima kaj dosti, obdolženi pa seveda tudi ni najbolj navdušen nad čimprejšnjim zaključkom, če je kriv, seveda. 21.05.2008
mag. Martin Jančar O stavki Do sodniške stavke gojim mešane občutke. Če bi to poskušal izraziti s sodnim izrazom bi pisal ločeno pritrdilno mnenje, kar pomeni preprosto to, da v ospredje postavljam samo in zgolj eno stvar, ki pa je zame tako ključna, da ji podrejam vso pozornost, ne da bi se opredelil glede ostalih zahtev. 07.05.2008
mag. Martin Jančar O razpravljanju Verjetno bi se moral zamisliti nad dejstvom, da mi je vedno ljubše sedeti v obravnavni dvorani in opravljati moje delo. Zadnje čase se mi to namreč vedno pogosteje dogaja in mi je pravzaprav na poti le dejstvo, da je število dvoran pač omejeno in ne morem kar tako razpisovati obravnav. Pri pisanju sodb, je, priznam, moja delovna vnema bistveno manjša, a o tem kdaj drugič. 23.04.2008
mag. Martin Jančar Popačenje prava Pa ga bomo dobili! Čisto pravo, novo kaznivo dejanje, samo za nas, sodnike namreč. Bodoči Kazenski zakonik, ki bo kot kaže, kljub vsem pomislekom strokovne javnosti sprejet kakršen pač je, uvaja kaznivo dejanje /Protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja/. Po navedbah predlagatelja tradicionalno kaznivo dejanje, ki ga poznajo vse civilizirane države Evrope, pri čemer se eksplicitno našteva Nemčijo, Dansko in Španijo. 09.04.2008
mag. Martin Jančar Kazenskopravna izvršba Da ne bo pomote, z ničemer ne problematiziram obstoja v nadaljevanju omenjenih kaznivih dejanj, niti njihovega opisa niti sankcij, samo v praksi imam včasih občutek, da sodišče ne igra druge vloge kot je tista, ki zadeva izvršbo v smislu izterjave dolga. Odtod tudi naslov - kazensko pravna izvršba. 26.03.2008
mag. Martin Jančar O kaznih Ob resni zahtevi po uvedbi kazni dosmrtnega zapora, (ponovnem) povečanju kazni za prometne prekrške in podobnem ni odveč, da se spomnimo, kaj kaznovanje sploh pomeni. Sankcioniranje določenih vedenj in ravnanj je resda imanentno naravi prava, včasih do te mere, da so nekatere teorije prisilo označujejo za esencialno sestavino prava. 12.03.2008
mag. Martin Jančar O vrednosti pravnikovega dela Nehote se mi v zadnjem času spet poraja vprašanje, za katerega sem mislil, da imam odgovor že od spremembe družbeno političnega in ekonomskega sistema dalje. Namreč o vrednosti in posledično ceni dela pravnika. Najprej ob spremembah sodniških plač, nato pa še s spremembo sistema določanja odvetniške tarife, ki se obeta. Ne morem se namreč upreti misli, da se poskuša razvrednotiti delo pravne znanosti in stroke. 27.02.2008
mag. Martin Jančar Posledice prelagajanja bremena komunikacije na pravo - razmisleki ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje in zakona o mediaciji Po svoje je zanimivo, da se je nekako vzporedno z dogajanji ob sprejemanju nove kazenske zakonodaje pojavil tudi osnutek Zakona o mediaciji. Med njima ne obstaja nikakršna povezava a je vendarle zanimivo, da se hkrati pojavljata dva predloga zakonov, ki se v komunikacijskem smislu ne bi mogla bolj razlikovati, pa vendar se, v svojem pomenu za učinkovito delovanje družbe in države, dopolnjujeta. 13.02.2008
mag. Martin Jančar Delamo za to da živimo, ali živimo zato, da delamo? Zadnjič sem v dnevnem časopisju prebral, da je Microsoft razvil software za nadzor delavcev, ki bo omogočal, kot se jim je zapisalo, »da bodo pri svojih delavcih preverjali delovanje srca, telesno temperaturo, hitrost dihanja, gibanje telesa, mimiko obraza in krvni tlak«…Če se vam zdi, da so do takšnega veleumja prišli samo pregovorno neumni beli ljudje na drugi strani luže, poglejmo nekaj domačih primerov. 30.01.2008
mag. Martin Jančar Sodišče in „enakost orožij“ v osnutku novega ZKP Božič 2007 mi je prinesel dva več kot zanimiva teksta. Prvi je bil odločba o moji novi plači in drugi Osnutek novega ZKP. Prvi, torej odločba o plači me bo očitno zaposlovala nekaj časa, ker je kljub natančnemu in večkratnemu branju ne razumem in ne vem niti tega, kakšna je sedaj moja nova plača in kar je še hujše, kakšna je bila do sedaj moja plača. Glede na to, da pa je bilo javno rečeno, da sodniki svojega dela itak ne opravljamo samo zaradi plače (kar do neke mere gotovo drži), se bom s tem ukvarjal kdaj kasneje. 16.01.2008
mag. Martin Jančar O Erosu sodniškega poklica Zadnjič me je na stopnicah kolegica ustavila z besedami: „Kaj se pa ti tako režiš?“ Niti sam se nisem tega zavedal a očitno sem deloval blazno srečen... Ravno sem končal glavno obravnavo in sem se, resnično zadovoljen, vračal v svoj kabinet. 12.12.2007
mag. Martin Jančar Zapisnik, izjave in zvočni zapisi Oni dan, ko sem se vrnil domov po še eni obravnavi, sem se počil v kavč in gledal neko „pravno“ nadaljevanko. Priznam, da se mi le redka izmuzne in prav z užitkom gledam sojenja v anglosaksonskem sistemu. Dostikrat seveda tudi vzdihnem od hrepenenja po nekaterih stvareh, ki so tam samoumevne... 28.11.2007
mag. Martin Jančar Neznosna lahkost zakonskega urejanja Zadnji dogodki ob sprejemanju sprememb in dopolnil obstoječih zakonov in pisanje novih so v meni spet vzbudili jezo na to fetišizacijo zakonov, ki je tako tipična za moderno družbo. 14.11.2007
mag. Martin Jančar Sodba v imenu ljudstva (in za ljudstvo) ! Še preden sem sam nastopil sodniško službo, me je v primerih, ki so bili zanimivi za javnost najbolj motilo to, da praktično nikoli nisem ugledal tistega sodnika, ki je odločitev sprejel. Še bolj me je in me še danes moti, da nisem nikoli *slišal* obrazložitve. Tako se paradoksalno najprej kot državljan seznanim z interpretacijo strank posameznega kazenskega ali pravdnega postopka, ki jasno poudarjajo samo svojo plat ali pa z novinarsko informacijo, ki včasih zasleduje druge cilje. 31.10.2007
mag. Martin Jančar Spremenimo Zakon, ker to zahteva Svet! Kadar zmanjka predlagateljem zakonov resnično dobrih in utemeljenih razlogov za določeno ureditev, uporabijo za pomoč pogosto argument, da to zahteva nek mednarodni ali evropski akt, kot da zakonodaja ni suverena pravica in dolžnost slovenskega ljudstva. 17.10.2007
dr. Jaka Cepec Nepopravljiva škoda

V času pandemije se je v javnosti in stroki veliko govorilo o škodljivih, celo katastrofalnih vplivih zaprtja šol, še najbolj na osnovnošolske otroke, predvsem tiste iz manj spodbudnih socialnih okolij. Številni strokovnjaki so poudarjali, da ima šola tako izobraževalni kot socialni pomen, in opozarjali, kakšno škodo je zaprtje šol povzročilo tem generacijam otrok; zelo pogosto se je uporabljala besedna zveza nepopravljiva škoda. Uvedeno je bilo šolanje na daljavo, kar pomeni, da so bile šole sicer fizično zaprte, izobraževanje pa je potekalo vsaj na daljavo.

20.06.2024 09:36
Zoran Skubic Pravo v vojni: črtica o poslušnem umu in (preveč) ubogljivem telesu

Včasih morda res ni najboljše, če si preveč izobražen. Ker nisem pristranski samo do prvin prava, temveč tudi do področja zgodovine, zlasti do obdobja tik pred (pred)prejšnjim fin de sièclom in tam nekje do konca tridesetih let prejšnjega stoletja, me vseeno marsikateri časovno gledano niti ne toliko nedaven družbeni pojav še vedno malodane presune. Ni kaj, tudi sam prepogosto vsaj v podzavesti podležem mantri, da je moderni človek pač zenit stvarstva in da so današnje šege in navade edino merilo sodobne civilizacije (vobče). Pa še zdaleč ni tako. V zgodovini nikakor. Marsikdo bi se pridušal, da še danes ne, in to ne samo za nas, ki imamo to srečo, da smo se rodili na vseeno dokaj privilegiranem ozemlju »bližnjega zahoda«. A čeprav se štejem za razmeroma razgledanega, ravnodušnega, in kar zadeva pogled nazaj in naprej, dokaj uravnoteženega opazovalca družbene stvarnosti, me je ob prebiranju pravnega prispevka izpred nekoliko več kot stoletja vseeno presunila naslednja trditev pravnika (četudi je bila izrečena sredi tedaj še prve »velike vojne«): »Die Militärbehörde kann selbständig über den Körper des Soldaten verfügen!«

17.06.2024 00:25
prof. dr. Miro Cerar Tehnologija, umetna inteligenca in česa si želimo Znanstveni in tehnološki napredek naj bi bil v temeljnem etičnem pogledu verjetno smiseln predvsem zato, ker naj bi ljudem lajšal življenje in dvigal njegovo kakovost. Seveda pa v zvezi s tehnološkim napredkom nimajo vsi takšnih predstav. Nekateri vidijo njegov smisel predvsem v krepitvi zmožnosti za ekonomsko, politično, vojaško in drugačno dominacijo. Tudi umetna inteligenca naj bi nam pomagala k lažjemu in kakovostnejšemu življenju. Toda za razliko od tako mislečih, se ji danes nekateri mrzlično posvečajo zgolj zaradi neustavljive znanstveno-raziskovalne radovednosti, drugi pa zato, da bi z njeno pomočjo dosegli večje ekonomske koristi ter različne oblike prevlade nad drugimi subjekti in nad družbo kot celoto, pri čemer ti »drugi« najpogosteje manipulirajo z vsemi ostalimi. 10.06.2024 09:42
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Sodniške plače: neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča in vprašanje stopnjevanja sankcij

Ker zakonodajalec in Vlada nista izvršila lanske odločbe Ustavnega sodišča o protiustavno nizkih plačah rednih sodnikov, se je z dopolnilno odločbo Ustavno sodišče včeraj odločilo za neobičajno radikalno potezo. Stopnjevalo je sankcije in samo določilo začasen delni način izvršitve izplačila povišanih plač do zakonodajalčeve celostne uskladitve protiustavnega stanja z Ustavo. Takšna odločitev je ob intenzivnih razpravah med sodniki in sodnicami zorela dalj časa. Sprejeta je bila s petimi glasovi proti trem, pri čemer nas je šest podalo svoja ločena mnenja, preostala dva sodnika pa sta se jim pridružila. Poleg vprašanja ustavno skladne ravni plač rednih sodnikov, ki je samo po sebi pomembno vprašanje, ta odločitev obenem odpira nekatere še bolj temeljne dileme ustavnega prava v zvezi s spoštovanjem odločitev ustavnih sodišč. Nanje sem se osredotočil v svojem pritrdilnem ločenem mnenju, ki ga povzemam v nadaljevanju. Prepričan sem, da bosta ta primer in ta odločitev Ustavnega sodišča v prihodnje našla pot v predavalnice pravnih fakultet in učbenike ustavnega prava.

06.06.2024 11:02
dr. Sara Ahlin Doljak Občutek za sočloveka v družinskem pravu

Občutek za sočloveka v družinskem pravu omogoča pravično in človeka dostojno ravnanje v okviru zakonodaje, ki ureja družinske odnose. Prav tako postavlja v središče človeške odnose, čustva in dobrobit vpletenih strani.

06.06.2024 01:50
dr. Sabina Zgaga Markelj Po dolgem času

V tednu pred prvomajskimi počitnicami smo se z družino odpravili na krajši dopust v London. Prvič po letu 2017 in prvič s hčerko. V teh letih se je zgodilo veliko, pri nas doma prihod hčerke, na svetovni ravni pandemija, v Londonu nekaj napadov s kislino, zamenjava vladarja, brexit … V najinem nekdanjem hotelu sta v vmesnem času menda (glede na novice) prebivala tudi ruska agenta, povezana z afero Novičok. To – poleg potrebe po konkretnem zajtrku – je vsekakor narekovalo izbiro drugega hotela. Za hčerko je bilo to prvo potovanje z letalom, in ker je nekaj časa možnost letenja odklanjala, sem bila res srečna, da smo ga izpeljali brez težav. Na mojo srečo na splošno trpežno prenaša prevoze ter z navdušenjem sprejema vse novo in doživeto. Razen čakanja … Seveda s pravo kombinacijo in odmerki znamenitosti, počitka, hrane in igral. Sama sem to potovanje pričakala z navdušenjem in z resničnim olajšanjem, da smo se dejansko nekam premaknili z letalom – da je to po pandemiji še mogoče. Večkrat se mi je namreč zdelo, kot da nikoli več nikamor ne bomo šli.

03.06.2024 01:37
Miriam Seliškar Oblačni dnevi

Ja, od aprilske kolumne se je vreme nekoliko popravilo. Kaj res? Očitno je aprilu nekdo pozabil povedati, kje je njegovo mesto na koledarju, in pač malo zamuja. Po vseh teh letih bi se sicer lahko že naučil in zresnil, ampak tudi če ne, bo čisto v redu. Če drugega ne, nam daje hvaležno temo, ko nastopi nekoliko mučna tišina v družbi ali v dvoje.

30.05.2024 09:59
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07