c S
KOLUMNE
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021
prof. dr. Miro Cerar Odgovornost za podnebne spremembe – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (4. del) Človeštvo je v obdobju tektonskih sprememb, pri čemer se pretežni del človeštva do mnogih izmed njih obnaša premalo odgovorno, pogosto celo neodgovorno. Danes bom spregovoril predvsem o podnebnih spremembah, čeprav bi na podoben način lahko govoril tudi o izčrpavanju planetarnih energetskih virov, uničevanju narave, oboroževalni tekmi, novih in starih oblikah nalezljivih in smrtonosnih bolezni ter nenazadnje o izjemnem naraščanju števila svetovnega prebivalstva. Vse to je seveda medsebojno povezano in postaja dejansko že vprašanje preživetja. Kaj nas torej čaka, kako bi morali biti odgovornejši ter kakšno vlogo ima pri vsem tem pravo? 30.08.2021
prof. dr. Miro Cerar Človek in stroj – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (3. del)

Med večje sodobne in prihodnje izzive človeštva sodi tudi razmerje med človekom in strojem. Gre za izredno kompleksno področje znanstvenih, tehnoloških, etičnih, pravnih, socioloških in drugih vprašanj, ki ga je seveda nemogoče na kratko povzeti in komentirati. Na tem mestu se predvsem sprašujem, ali je mogoče s stroji in umetno inteligenco nadomestiti človeka. Odgovorov na to vprašanje je seveda veliko in zato je pričujoča kolumna, kljub nekaterim izraženim stališčem, predvsem povabilo k razmišljanju.

05.07.2021
prof. dr. Miro Cerar Državljanski pogum in ustava kot rešilna barka (ob 30. obletnici državnosti)

Ker bo moja naslednja kolumna predvidoma objavljena šele meseca julija, izkoriščam to priložnost, da že nekoliko pred državnim praznikom (25. junija) zapišem nekaj misli ob 30-ti obletnici naše državnosti. To obletnico po eni strani zaznamujeta začetek drugega slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU) ter 30-letnica vzpostavitve demokratične ustavnosti, po drugi strani pa izrazito klavrno družbeno vzdušje, kajti Slovenija je zaradi zastrupljene politične klime ideološko in drugače razklana kot že dolgo ne. Ker sem se zavezal, da se bom v teh svojih kolumnah nekaj časa izogibal političnim temam, se s to kolumno zagotovo gibljem »na meji«. Toda 30. rojstnega dneva samostojne Slovenije enostavno ni mogoče obravnavati brez hkratnega strokovnega upoštevanja ključnih političnih in družbenih dejstev, ki zaznamujejo sedanji čas. Če namreč ne želimo, da se nas pod pritiski teh ali onih oblastnikov povsem polastijo strah pred javnim zagovarjanjem ustavnih vrednot ter posledično popolna konformnost ali oportunizem, ki nas vodijo nazaj v nedemokratično in močno konfliktno zgodovino, je pač treba reči bobu bob.

31.05.2021
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021
prof. dr. Miro Cerar Manj je več ali ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (1. del) Človeško vsestransko onesnaževanje in uničevanje naravnega, družbenega in psihičnega okolja nas opozarja, da moramo ljudje tako na individualni kot družbeni ravni bistveno spremeniti svoj odnos do sebe in do sveta. Pri tem je lahko eno od koristnih vodil: manj je več. Toda tako kot vsako drugo misel, je mogoče tudi to razumeti napačno ali jo zlorabiti, zato si jo poglejmo nekoliko natančneje. 15.02.2021
prof. dr. Miro Cerar Ali moramo vsi odstopiti Smo v čustveno razgretem kriznem času. Mnogi ljudje so apatični, mnogi prenapeti, jezni ali celo besni. Mnogi iščejo rešitelje in rešitve, vendar z nikomer in z nobeno rešitvijo niso zadovoljni. Postali smo zelo kritizerska družba in le redki so tisti, ki se kaj dosti ne pritožujejo. 12.05.2014
prof. dr. Miro Cerar Spodobno ali nespodobno slovo vladajoče koalicije Očitno so predčasne parlamentarne volitve pred vrati. Tokrat je stranka Pozitivna Slovenija tista, ki je sebi in Sloveniji zadala še en nerazumen in do skrajnosti destruktiven udarec. S tem se le nadaljuje proces razkrajanja dosedanjih političnih elit, ki vedno znova dokazujejo, da njihov glavni namen ni storiti kaj dobrega za Slovenijo in Slovence, pač pa jih vodijo prvenstveno lastne strankarske koristi in sovraštvo zoper politične konkurente. 28.04.2014
prof. dr. Miro Cerar Na politično funkcijo z žrebom? Pred nekaj dnevi me je nek državljan vprašal, kaj si mislim o ideji, da bi žreb nadomestil volitve. Odgovoril sem, da je ideja sicer zabavna, da pa seveda upam, da do česa takega v praksi ne bo prišlo. Ob tem sem se spomnil, da je dr. Ciril Ribičič prav z duhovito izjavo na to temo za leto 2010 s strani časopisa Večer dobil nagrado za t.i. bob leta. 14.04.2014
prof. dr. Miro Cerar Voda – slovenska življenjska in strateška dobrina Dne 20. 3. 2014 je bil v Državnem zboru vložen formalni predlog za začetek postopka za dopolnitev 70. člena Ustave, s katerim naj bi se v Sloveniji ustavno zavarovala pravica do pitne vode ter preprečilo, da bi se vodni viri privatizirali. Mislim, da je ta predlog nadvse dobrodošel, saj bo odprl ustavno razpravo o eni najpomembnejših slovenskih naravnih dobrin ter omogočil njeno dodatno varstvo. 31.03.2014
prof. dr. Miro Cerar O (ne)diskriminaciji pri izbiri predsednika KPK Čeprav je na tem mestu v svoji zadnji kolumni že Matej Avbelj povsem nazorno prikazal, da neimenovanje gospoda Borisa Štefaneca na mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne bi bilo neustavno, želim k tej tematiki, ki je zadnji teden na sploh predmet številnih zanimivih komentarjev, dodati še nekaj svojih misli. 17.03.2014
prof. dr. Miro Cerar Nacionalni interes Skorajda ne morem verjeti, da se je doslej v Sloveniji pojem nacionalnega interesa pogosto obravnaval tako ignorantsko in popačeno, da je treba danes celo dokazovati, da ta interes obstaja. Tudi to je ena od mojstrovin vseh tistih posameznikov in družbenih skupin, ki so vse doslej z raznimi manipulacijami uspešno povzročali razgradnjo slovenskega zdravega razuma. 17.02.2014
prof. dr. Miro Cerar Sovražnost? Ne, hvala! Kriza prinaša mnoge nevarnosti. Poleg socialne bede, porasta nekaterih klasičnih oblik kriminala (npr. vlomne in druge tatvine ali ropi) in ne nazadnje splošne apatije narašča tudi sovraštvo. V mislih, besedah in dejanjih. Deloma iz bolečine, deloma iz slabih namenov. 03.02.2014
prof. dr. Miro Cerar O manipulaciji Manipulacija je zelo širok pojem, ki se pojavlja na področju psihologije, tehnike, znanosti, gospodarstva, religije in ne nazadnje politike. Ker smo tudi Slovenci nenehno tarča različnih domačih in tujih manipulantov, je smiselno, da o tej tematiki večkrat javno spregovorimo in se naučimo, kako prepoznati manipulacijo in kako se ji izogniti. 20.01.2014
prof. dr. Miro Cerar Zakaj pravo ni eksaktno Mnogi ljudje se čudijo, kako lahko pravniki o istih pravnih zadevah ter glede istih zakonskih in drugih pravnih določb sprejemamo različne razlage in stališča. Ali zakonov res ni mogoče zapisati tako, da bi ne vodili do različnih razlag? Ali pravnih primerov res ni mogoče (sodno) reševati tako, da bi bile rešitve vedno enako razumljive in sprejemljive za vse udeležence? 06.01.2014
prof. dr. Miro Cerar (Ne)realne napovedi in pričakovanja V politiki, vedeževanju in športu (in še kje) je nekako tako, da se tistim, ki vse te zadeve usmerjajo, splača o prihodnosti govoriti z velikim optimizmom. Običajno je namreč tako, da politiku, vedeževalki ali športnemu poznavalcu, ki napovejo, da bo v državi kmalu blaginja, da boste lepo živeli sto let in da bo slovenska nogometna reprezentanca svetovni prvak, kasneje lažje oprostimo to, da se te stvari ne uresničijo, kot pa to, da nam sploh niso napovedali ničesar lepega. 23.12.2013
prof. dr. Miro Cerar Dlakocepstvo Kadar se – še posebej v času krize – pozornost javnosti usmerja v protipravna in neetična ravnanja javnih funkcionarjev, državnih uslužbencev, direktorjev in drugih oseb, ki so na vodilnih mestih, je pomembno, da se pri tem državljanov ne zavaja z izrazitim napihovanjem majhnih kršitev. Žal je takih manipulacij pri nas vedno več, zato velja o tem reči par besed. 25.11.2013
prof. dr. Miro Cerar (Ali naj) pametnejši odneha Vsi poznamo (ljudski) pregovor ali rek, po katerem pametnejši odneha. Ta rek, ki ima ustreznice tudi v nekaterih drugih jezikih (npr. v nemščini: Der Klügere gibt nach), pomeni, da se v sporu dveh ali več oseb tista, ki je pametnejša od ostalih, raje umakne oziroma odneha, kot da bi do konca uveljavljala svoje mnenje in onemogočala prevlado druge ali kompromis. Toda ali je to res prava pot? 11.11.2013
prof. dr. Miro Cerar Družba (brez) sramu in krivde Nekateri sociologi oziroma kulturni antropologi menijo, da je razlika med Japonsko (in še katero azijsko) kulturo ter zahodno kulturo ta, da gre pri prvi za družbo sramu, pri drugi pa za družbo krivde. Čeprav gre po mnenju marsikoga za sporno oziroma pretirano poenostavitev, je na idealno-tipski način res mogoče najti nekatere oporne točke za takšno naziranje. Kakšni pa smo v tem pogledu Slovenci? 14.10.2013
prof. dr. Miro Cerar Ali mora biti študij na fakulteti prijeten? V sedanjem kriznem času, ko smo priča mnogim vrstam in oblikam degeneracije naše družbe, tudi v visokem šolstvu prepoznavamo različne napačne usmeritve in prakse. Ena izmed njih je upadanje zahtevnosti študija zaradi samospodbujanja všečnosti nekaterih fakultet in njihovih učiteljev, ki si na ta način prizadevajo privabiti dovolj študentov in denarja za svoje delovanje. 30.09.2013
prof. dr. Miro Cerar Vsi slovenski strahovi Psihologi ugotavljajo, da človek občuti strah, kadar je ogrožena kakšna njegova vrednota oziroma dobrina, pri čemer ocenjuje, da se grozeči nevarnosti ne more uspešno upreti, vendar pa se ji lahko izogne oziroma od nje zbeži. Tako kot drugi ljudje, ljudstva in narodi imamo tudi Slovenci nešteto strahov. In tako kot pri vseh drugih, je tudi naš življenjski uspeh in napredek v marsičem odvisen od premagovanja oziroma preseganja teh strahov. 19.08.2013
prof. dr. Miro Cerar Branje misli V zadnjih tednih nas afera Snowden (Edward J. Snowden je kot pogodbeni sodelavec ameriške NSA in nekdanji uslužbenec CIA javno razkril podrobnosti o tajnih programih za masovni informacijski nadzor) ponovno z vso ostrino sooča z dejstvom in spoznanjem, da je ideja demokracije kot svobodne družbe vedno bolj ogrožena s prakso vseobsežnega nadzora in poseganja v informacijsko in druge oblike zasebnosti s strani nosilcev oblasti. Ali so torej naše misli sploh še varne pred posegi teh ali onih obveščevalnih, varnostnih in drugih služb, ki v imenu t.i. višjih ciljev oblastnikov s prisluškovanji, snemanji ter na druge načine posegajo v naš intimni prostor? 08.07.2013
prof. dr. Miro Cerar Zadeva Patria Zadeva Patria nas je Slovence znova razklala. Še posebej (nepravnomočna) kazenska obsodba Janeza Janše je tako ali drugače močno vznemirila mnoge državljane, tudi izobražence, politike in še marsikoga. Pri tem ima vsak svoj zakaj. Nekateri so v takšno sodbo upali, drugi so upali, da ni mogoča, tretji so vznemirjeni zato, ker je po sodbi nastopil pravi nacionalni čustveni vihar itd. 10.06.2013
prof. dr. Miro Cerar Dve pomembni ustavni spremembi Državni zbor je v petek 24. 5. 2013 sprejel in razglasil dve pomembni ustavni spremembi. Z enim ustavnim zakonom je bistveno spremenil ureditev zakonodajnega referenduma (90., 97. in 99.  člen Ustave), z drugim pa je predpisal t.i. fiskalno pravilo (148. člen Ustave). Čeprav sta obe spremembi v marsičem neodvisni druga od druge, ju delno povezuje problematika zakonodajnega referenduma. 27.05.2013
prof. dr. Miro Cerar Generacijski izzivi Vsaka človeška generacija je soočena s svojimi lastnimi izzivi. Ti so si sicer pogosto v marsičem podobni, kajti človeštvo se dolgoročno iz zgodovine ne nauči prav dosti in zato ponavlja stare zgodbe v novih oblikah. Pa vendar je vsaka generacija ljudi specifična, zato ji nobena predhodna generacija (npr. generacija njenih staršev in starih staršev) ne more prihraniti njenih lastnih izzivov. 13.05.2013
prof. dr. Miro Cerar Naše skrajnosti Življenje nas marsikdaj potiska v skrajnosti. Ali pa se nam tako vsaj zdi. V vsakem primeru se jim vsaj občasno nihče ne izogne. Ali se jim Slovenci ne bomo uspeli ali celo smeli izogniti zdaj, ko iščemo izhod iz vedno resnejše družbene krize? Kdo bi pač enostavno porekel, da se klin pač s klinom zbija. Toda ali se vsi tisti, ki stavijo le še na najbolj radikalne ukrepe, resnično zavedajo vseh njihovih posledic? 15.04.2013
prof. dr. Miro Cerar Točka brez povratka Točka brez povratka (angl. point of no return) na različnih področjih človeškega življenja označuje neko prelomno časovno-situacijsko točko, od katere dalje vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča. Ali se takšni točki na ravni družbenega dogajanja približujemo tudi Slovenci, ali pa smo jo morda celo že dosegli? 02.04.2013
prof. dr. Miro Cerar Anonimke Mislim, da bi bilo koristno, da bi v laični in strokovni javnosti oblikovali nekaj načelnih stališč glede t.i. anonimk. S tem izrazom mislim na različna pisemska in elektronska pisanja, s katerimi se anonimni avtorji s svojimi mnenji, prijavami, obtožbami, pritožbami ali drugačnimi sporočili obračajo na javnost, medije, oblastne organe ali koga drugega. 04.03.2013
prof. dr. Miro Cerar Ali Ustava omogoča razplet politične krize?

Pred nekaj dnevi me je nekdo vprašal, ali smo v Sloveniji v ustavni krizi. Odgovoril sem mu, da smo zagotovo v politični, ne pa tudi v ustavni krizi. O ustavni krizi bi namreč lahko govorili predvsem v dveh primerih: prvič, če Ustava ne bi predvidevala ustreznih mehanizmov za rešitev sedanjih ali kakih drugih političnih zapletov na ravni Vlade in Državnega zbora; drugič, če bi bila Ustava v več pogledih dlje časa grobo, sistematično in nesankcionirano kršena.

04.02.2013
prof. dr. Miro Cerar Mnenjski pluralizem in prodana pamet Za demokracijo je (javni) pluralizem mnenj bistvenega pomena. Svoboda mišljenja in javnega izražanje je povzdignjena na raven človekove pravice oziroma svoboščine. Glede na možnosti, ki jih ponujajo sodobni mediji, še posebej internet, to pomeni, da lahko praktično vsakdo širi svoja mnenja urbi et orbi. S tem vloga izobražencev izgublja svoj nekdanji monopol, pri čemer pa še vedno ostaja ključnega pomena. 21.01.2013
prof. dr. Miro Cerar Upanje V času božičnih praznikov je primerno misliti in spregovoriti o čem lepem, optimističnem, zato bom namenil nekaj besed upanju. Verjetno ne bom povedal nič novega, kajti o upanju so govorili in pisali že mnogi imenitni misleci in učitelji. Kljub temu pa upam(!), da mi morda uspe z nekaj kratkimi mislimi na to temo odstreti še kako nevidno tančico, ki nam skupaj z množico drugih zastira našo globljo zavest in povezavo s stvarstvom. 24.12.2012
prof. dr. Miro Cerar O reelekciji sodnikov in mednarodni pravni pomoči Prejšnji teden je predsednik Vlade Janez Janša predstavil predloge za reformo političnega sistema, ki jih je pripravila njegova politična stranka (SDS). Vse to je potekalo v času javnih demonstracij, ko bi bilo mnogo primerneje, da bi vodilni politiki ljudem spregovorili o tem, kako se nameravajo lotiti pravih problemov, tj. tistih, zaradi katerih je do protestov sploh prišlo. Predvsem pa bi bilo dobro, da se med predlogi za reforme ne bi pojavil tudi tisti o reelekciji vseh sodnikov in o mednarodni pomoči Sodnemu svetu. 10.12.2012
prof. dr. Miro Cerar Kaplje čez rob V preteklih treh tednih so se prelile verjetno prve male kaplje čez rob grenke čaše, ki jo Slovenci že dlje časa držimo v rokah v naivni veri, da gre le za nekakšen privid. Te kaplje so se nas boleče dotaknile zaradi naše skupne nesposobnosti, da bi se pravočasno uprli lastnim demonom (beri: sonarodnjakom, ki nam kradejo dostojanstvo). Čeprav še zdaleč niso usodne, pa lahko nove že povzročijo poplavo, ki je več ne bo mogoče miroljubno ustaviti ali nadzirati. 26.11.2012
prof. dr. Miro Cerar Prof. dr. Miro Cerar: Naš e-prijatelj IUS-INFO S pravnim informacijskim spletnim portalom IUS-INFO sem se prvič srečal leta 2000, ko sem tudi postal njegov stal­ni uporabnik. Od takrat mi vdano služi, ko iščem aktual­ne zakone in druge predpise, pregledujem ustavnosodno in sodno prakso, ko potrebujem posamezne pravne članke in druge pravne zapise ali informacije ali pa si obetam sprostitve ter kakih zanimivih misli in spoznanj ob branju kolumn različnih avtorjev, ki jih IUS-INFO vsak dan ponuja na svoji prvi strani 21.11.2012
prof. dr. Miro Cerar Ali nas bo rešil novi predsednik republike Pred približno petimi leti (1. 8. 2007) sem na tem mestu objavil kolumno o tem, kakšnega predsednika države (naj) si želimo. Ker je skoraj vse, kar sem tedaj zapisal, še vedno aktualno, naj tokrat v zvezi s sedanjo predsedniško tekmo navedem le nekaj dodatnih misli. V zvezi z nekoliko ironičnim naslovom pa naj takoj tudi nekoliko ironično ugotovim, da se nam glede na kandidate ne obeta kako veliko presenečenje v slovenski politiki. 29.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Nespodobnost V času, ko zaradi splošne družbene krize ugotavljamo, kaj vse nas je do nje pripeljalo, se moramo vsekakor tudi vprašati, kako in zakaj smo Slovenci izgubili občutek za lastno spodobnost. Pri vseh spregledih, kršitvah in zlorabah etičnih, pravnih in drugih družbenih norm namreč ni bilo toliko škodljivo to, da je do njih prišlo in da do njih prihaja tudi danes, pač pa dejstvo, da so kršitve teh norm prekoračile vsako mero naše človeške spodobnosti. 15.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Največja nevarnost za pravno državo Največja nevarnost za našo pravno državo, kolikor jo je še ostalo, je možnost, da postanejo policija, državno tožilstvo in sodstvo, vključno z ustavnim sodiščem, neposredno ali posredno orodje (instrument) politične oblasti. Seveda se tovrstni politični instrumentalizaciji vsaj v manjši meri ne more povsem izogniti nobena država. Toda pri nas marsikaj kaže, da tovrstna instrumentalizacija že dlje časa prestopa bregove ne le etične in politične spodobnosti, pač pa tudi pravne dopustnosti, in grozi, da nam bo dokončno izmaličila pravno državo. 01.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Naivnost in paranoidnost Naivnost in paranoidnost pomembno vplivata na naše posamične življenjske poti ter na celotno družbeno življenje –  na politiko, pravo, ekonomijo, kulturo itd. Obe psihološki pojavnosti sta seveda prisotni tudi med nami Slovenci in obe nam močno škodita. 17.09.2012
prof. dr. Miro Cerar Etična razsežnost odličnosti

V Sloveniji nam na splošno primanjkuje odličnosti. V politiki, gospodarstvu, znanosti, kulturi, šolstvu in še marsikje, ne nazadnje tudi v vsakodnevnem obnašanju doma, v službi in na cesti. Če želimo več odličnosti, pa se moramo zavedati, da je ta pogojena z etiko. V nadaljevanju predstavljam krajši izvleček svojega že objavljenega prispevka na to temo (Etična razsežnost odličnosti, v: Dvajset let kakovosti in odličnosti, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, 2011).

03.09.2012
prof. dr. Miro Cerar Manj besed Moderno pravo je v svojem zunanjem izrazu (artikulaciji) pretežno racionalno, zato je jezik njegovo osnovno sredstvo sporazumevanja. Brez jezikovnih sporočil in simbolov prava ni in ne more biti. Toda ali ni količina pravnega jezika v sodobnem svetu že zdavnaj presegla pravo mero? Ali ni že nastopil čas, da resno razmislimo, kako (tudi) v pravu z manj besedami povedati enako ali več? 20.08.2012
prof. dr. Miro Cerar Počitek Poletje je v naši in mnogih drugih deželah čas, ko si vzamemo malo več časa za počitek. Bodisi tako, da odidemo kam na dopust bodisi tako, da kako drugače prekinemo ali vsaj nekoliko upočasnimo naš dosedanji delovni ritem. Počitek nam pomaga, da si, kot pogosto rečemo, »napolnimo baterije«. Hkrati nam ponuja možnost za umiritev in za premislek o stvareh, o katerih v običajnem delovnem vsakdanu ne zmoremo zadostne refleksije. 23.07.2012
prof. dr. Miro Cerar Slovenska himna Kaj je slovenska državna himna je povsem jasno! Skorajda neverjetno je, da moram zapisati te besede, toda po nedavni polomiji z državno proslavo ob dnevu državnosti so se pojavila celo pravna mnenja, ki relativizirajo ustavno določeno himno Republike Slovenije. Takšna mnenja so pravniško nepremišljena, napačna in škodljiva. Vsem tistim, ki želijo s takšno ali podobno relativizacijo oslabiti pomen državnih in nacionalnih simbolov samostojne Slovenije je pač treba povedati, da so na napačni poti. 09.07.2012
prof. dr. Miro Cerar Državna proslava brez časti in dostojanstva Petkova državna proslava v počastitev 21. obletnice slovenske osamosvojitve (Dan državnosti) je bila za Slovenijo in Slovence sramotna. Bila je demonstracija narodove ideološke in kulturne razklanosti in nezrelosti. Slovenci še zdaleč nismo edini narod s travmatičnimi, tudi bratomornimi zgodovinskimi izkušnjami in težkimi aktualnimi problemi. Toda razščiščevanje teh travm in boj za aktualni politični prestiž ne sodita na državno proslavo. 26.06.2012
prof. dr. Miro Cerar Politiki v (pred)kazenskih postopkih Pri nas jih je vedno več. Politikov in postopkov namreč, in sicer v navedeni kombinaciji. Že toliko, da se bomo na to kmalu povsem navadili in nas novice o tem ne bodo več vznemirjale. Tako, denimo, predsednik republike ni predlagal Janeza Janše za mandatarja, ker je ta v kazenskem postopku, zdaj pa se kazenski postopek obeta nesojenemu mandatarju Zoranu Jankoviču. Ali bi morala oba in še kateri politik, ki mu grozi kazenski postopek, odstopiti s političnih funkcij? 28.05.2012
prof. dr. Miro Cerar O izobilju in pomanjkanju Pred mesecem dni sem na srečanju Zlati kamen županom in nekaterim drugim predstavnikom občin predstavil nekaj misli o izobilju in pomanjkanju. V tej kolumni del teh svojih splošnih misli delno povzemam, dopolnjujem in prenašam v naš širši nacionalni kontekst. 14.05.2012
prof. dr. Miro Cerar Fiskalno pravilo Državni zbor je prejšnji teden sprejel vladni predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave. Ta sprememba naj bi na ustavni ravni načelno opredelila t.i. fiskalno pravilo. Kljub trenutno visoki podpori tej spremembi se zdi, da končni izid ustavne razprave še zdaleč ni znan, kajti kar nekaj opozicijskih poslancev je začetek navedenega postopka podprlo le pogojno. V nadaljnji razpravi bo zato treba očitno dati na mizo »vse karte«. 16.04.2012
prof. dr. Miro Cerar Ali velja pravo tudi za t.i. male ljudi Primer nedavne radikalne pravne izvršbe v primeru Vaskrsić je med Slovenci sprožil številne javne polemike. Mediji so - seveda brez natančnejše poglobitve v celotno zadevo - predvsem izpostavili, da je bila za poplačilo neplačanega dolga g. Vaskrsića v višini 124 evrov po sklepu sodišča na dražbi prodana njegova hiša ter da je sedaj zaradi takšne skrajno nesorazmerne pravne sankcije v socialni stiski celotna družina Vaskrsić. 02.04.2012
prof. dr. Miro Cerar O tragiki nemožnega Ena izmed tragičnih lastnosti človeka je njegova notranja težnja po preseganju tistih meja, ki jih ne more preseči. Seveda to ne pomeni, da ne smemo hrepeneti in si želeti presegati svoje trenutne omejitve. Prav to pravzaprav nenehno počnemo in moramo početi, če se želimo razvijati in življenjsko izpolniti. Toda v hipu, ko si strastno želimo nekaj, česar v resnici ne moremo doseči, se prične tragika. 05.03.2012
prof. dr. Miro Cerar Zvišati volilni prag Kljub temu, da je od sprejema Ustave (1991) do danes ustavna stroka že opozorila na relativno veliko ustavnih določb, ki bi jih bilo mogoče izboljšati ali nadomestiti z boljšimi, je večina takšnih ustavnih vprašanj zanemarljiva v primerjavi s problemi pri udejanjanju pravne države na ravni zakonodaje ter v pravosodni, upravni, gospodarski in drugi pravni praksi. 06.02.2012
prof. dr. Miro Cerar Znanje in značaj Za kakovostno opravljanje poklica ali dejavnosti sta odločilna dva človeška dejavnika: znanje in značaj. Oba hkrati in v pravem sorazmerju. Če so pri enem od obeh dejavnikov prisotne hujše pomanjkljivosti ali skrajnosti, ali če sta oba v pretiranem nesorazmerju, človek ne more dobro opravljati svojega poklica ali kake druge dejavnosti. 23.01.2012
prof. dr. Miro Cerar Dostojanstvo medijev Krizni čas ni samo vrednotni izziv za vodilne politike, direktorje, sindikaliste, finančnike, ekonomiste, pravnike ... To je tudi velik vrednotni izziv za medije. Prvenstveno seveda za tiste, ki z njimi upravljajo oziroma jih vodijo, v veliki meri pa tudi za novinarje. 09.01.2012
prof. dr. Miro Cerar O cesarjevi goloti V Sloveniji se nam dogaja marsikaj slabega predvsem zato, ker si državljani zaradi apatije, lažne solidarnosti ali drugih vzrokov ne upamo pravočasno opozoriti na družbene nepravilnosti. Ko se te pojavijo, gledamo v tla ali v stran, ali jih skušamo »redefinirati«, prevrednotiti ipd., ker upamo, da bodo s časom izginile in ker nas ta hip še ne zadevajo dovolj hudo in neposredno. Če nam trenutno osebno koristijo, pa seveda skrb za njihove širše negativne posledice še toliko lažje preložimo na nek drug čas. 28.11.2011
prof. dr. Miro Cerar Pozitivno in negativno V času, ko nas mediji, ki predstavljajo naše najpomembnejše okno v svet, v ne(i)zmernih količinah zalagajo predvsem z negativnimi informacijami, in ko se tudi v našem zasebnem, delovnem, družabnem in drugačnem okolju vsakodnevno srečujemo s številnimi negativnostmi, se prej ali slej vprašamo, ali je na svetu več pozitivnega (dobrega) ali negativnega (zla). 14.11.2011
prof. dr. Miro Cerar Odvisnost od pohlepa Naša življenja so prežeta z različnimi vrstami odvisnosti. Nekatere so manj in druge bolj hude, boleče, koristne ali škodljive. Ena izmed njih je tudi odvisnost od pohlepa, ki je eden glavnih povzročiteljev sedanje večplastne družbene krize. 17.10.2011
prof. dr. Miro Cerar Avtoriteta Avtoriteta je bistvena za obstoj in razvoj družbe. Čeprav nas sodobne demokratične ureditve in tehnološke zmožnosti pogosto navdihujejo z mislimi o vsemogočnemu horizontalnemu in kooperativnemu družbenemu sodelovanju, učenju in (so)odločanju, ostaja neizogibni del človeške družbe vedno tudi potreba po avtoriteti. Po nekom »od zgoraj«, od katerega se učimo in mu sledimo. 19.09.2011
prof. dr. Miro Cerar Blokada V tekočem mandatu Državnega zbora še ni prišlo do ustavne spremembe. Že pred časom predlagane ustavne spremembe za delno razbremenitev ustavnega sodišče in okrepitev njegove diskrecijske moči Državni zbor doslej ni sprejel, skoraj nikakršne verjetnosti pa tudi ni, da bi lahko sprejel nedavno predlagani ustavni spremembi na področjih zakonodajnega referenduma ter ureditve razpisa predčasnih volitev. Za nobeno od teh sprememb pač ni zadostne parlamentarne (beri: strankarske) podpore. 05.09.2011
prof. dr. Miro Cerar Življenje brez prava V poletnem dopustnem času se z relativno lahkoto odrečemo stvarem in ljudem, ki bi jih sicer med delovnim obdobjem leta močno pogrešali. Tako na morski obali, morebiti na kakem otoku, v gorski koči ali na kakem lokalnem kopališču ali igrišču vsaj za nekaj časa pozabimo na sodelavce, šefe, politike, televizijo, časopise in podobne zadeve ter se prepustimo počitniškim aktivnostim. Toda ali (lahko) pozabimo tudi na pravo? 08.08.2011
prof. dr. Miro Cerar Slovenija – papirnata država Eden temeljnih problemov naše države je njena vedno večja navideznost. V precejšnji meri namreč žal drži slikovita misel, da »so nam ukradli državo«. Le-ta živi v svoji dobrohotni in avtoritativni (ne avtoritarni) podobi le še na papirju, medtem ko postaja njen družbeno-realni izraz nekakšen spaček, v katerem še komajda prepoznavamo njeno temeljno podobo, saj je ta prekrita s številnimi malignimi izrastki, oteklinami in temnimi lisami. 25.07.2011
prof. dr. Miro Cerar Ustavnosodni aktivizem Tokrat na tem mestu v obliki kolumne predstavljam svoj prispevek, ki je bil pred dvema dnevoma objavljen že tudi v sobotni prilogi časopisa Dnevnik. Gre za moj razmislek in strnjen odziv na ustavno problematična ravnanja državnega zbora in ustavnega sodišča v zvezi z mestno občino Koper in novoustanovljeno občino Ankaran. 27.06.2011
prof. dr. Miro Cerar Zakaj ne gre brez političnih strank V sedanjem težavnem času, ko se počasi, a vztrajno razkrivajo mnoge negativne posledice vladanja sedanje in preteklih vlad, ki so pod vplivom najrazličnejših finančnih, ekonomskih in drugih lobijev ter svojih ožjih in širših krogov in prirastkov praktično pozabile na mnoge ideale demokracije in pravne države, so med najbolj kompromitiranimi akterji tudi politične stranke. Toda ali obstaja realna alternativa? Ali lahko družba (pre)živi brez političnih strank? 13.06.2011
prof. dr. Miro Cerar Nevarna razmerja V samem temelju naše sedanje vrednotne krize je kriza pravičnosti. Ob pomanjkanju odgovornosti, poštenja, spoštovanja in nenazadnje občutka za čast, je prav prevelika odsotnost pravičnosti tisto, kar zadaja najhujše udarce slovenskim državljanom. 16.05.2011
prof. dr. Miro Cerar O laži Laž na načelni ravni moralno-etično obsojajo vse civilizacije. Tudi religiozna izročila nas venomer znova svarijo pred lažjo kot napačnim ali grešnim ravnanjem, ki ruši družbeno sožitje in človeku onemogoča vzpon na višje nivoje duhovne zavesti. Laž je v nekaterih vidikih prepovedana s pravom, prav tako je vsaj načelno obsojana v politiki. Kljub temu pa je pogosta spremljevalka našega življenja. Toda kaj laž v resnici je in ali se ji sploh lahko povsem izognemo? 18.04.2011
prof. dr. Miro Cerar Krhkost sveta V zadnjih tednih smo v nekaterih državah na bližnjem vzhodu in v severni Afriki priča hudim političnim in socialnim pretresom, ki so se v Egiptu že končali z odstopom dolgoletnega avtoritarnega voditelja Mubaraka, v Libiji pa so se prevesili v državljansko vojno. Je vse to katera od svetovnih velesil pravočasno predvidela? Je družboslovna stroka na najbolj elitnih svetovnih univerzah na to nevarnost že dlje časa javno opozarjala? So to morebiti napovedovali analitiki tajnih varnostnih služb? 04.04.2011
prof. dr. Miro Cerar Kekec Kekec je splošno znan literarni in filmski lik. Njegov stvaritelj Josip Vandot si zagotovo ni predstavljal kakšno popularnost bo v Sloveniji doživel njegov knjižni junak, o katerem je bil leta 1951 posnet prvi slovenski mladinski črnobeli film (Kekec), nato pa leta 1963 tudi prvi slovenski barvni film (Srečno Kekec) in nato leta 1968 še ena filmska uspešnica (Kekčeve ukane). 21.02.2011
prof. dr. Miro Cerar Škodljiva prepoved sosedske pomoči V prvem tednu tega leta smo preko medijev izvedeli, da pripravlja Vlada predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem se med drugim omejuje tudi t.i. sosedska pomoč. Če držijo povzetki medijev, smo tako priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila oblast. Vse skupaj bi nas moralo biti sram. 10.01.2011
prof. dr. Miro Cerar Umiritev Čeprav smo v predbožičnem času mnogi močno ali pretirano poklicno in na vse druge načine prednovoletno dejavni, pa je to predvsem čas za umiritev. Tako kot se umirja narava, bi se morali potruditi umiriti tudi mi sami. Kar je seveda lažje reči kot narediti. Toda umiritev potrebujemo ne le sedaj, pač pa tudi nasploh v našem vsakdanu. 13.12.2010
prof. dr. Miro Cerar Smešenje državnih institucij Pred nekaj dnevi so slovenski časopisi množično poročali o nezaslišanem odnosu do državnih institucij, ki sta ga izkazala Simona Dimic in Jure Jankovič. Prva naj bi bila prezir do države izkazala s tem, ko se ni odzvala vabilu na sejo Komisije za preprečevanje korupcije, slednji pa naj bi se bil nespoštljivo obnašal na zaslišanju, ki ga je imel pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Ali gre torej pri tem za nesprejemljivo smešenje državnih institucij? 29.11.2010
prof. dr. Miro Cerar Pravo v podobah Kadar govorimo o dvo- ali tridimenzionalnosti prava ponavadi mislimo na kakšno pravno teorijo, ki definira pravo skozi dve ali tri družbene razsežnosti (npr. kot skupek pravno pomembnih družbenih odnosov, pravnih norm in pravnih vrednot). Tokrat ne mislim na kaj takega, pač pa želim imaginarno in lahkotno o večrazsežnosti prava spregovoriti v prostorsko – psihološkem smislu. 02.11.2010
prof. dr. Miro Cerar Zlaganost javnih podob Fotografi in snemalci so domala vsepovsod. Pred leti so fotografirali in snemali pomembne politične seje, javne nastope pomembnih ljudi, pomembnejše kulturne, športne in druge prireditve ipd. Danes snemajo in prikazujejo vse, kar se jim zdi, da bi utegnilo biti zanimivo. Brez zadržkov, brez meril, brez sramu … 04.10.2010
prof. dr. Miro Cerar (Za)kaj so elite Beseda elita (fr. élite iz lat. eligere – izbrati) izvorno označuje izbrance, odličnike. V sociološkem pomenu je elita ožji krog posameznikov, ki tvorijo najboljši ali vodilni del neke širše družbene skupine. Čeprav lahko pojem elite razumemo in uporabljamo nevtralno, smo do njega večkrat težko ravnodušni, zato mu pogosto pripisujemo poveličevalni ali slabšalni pomen. 20.09.2010
prof. dr. Miro Cerar Kako iz krize Čeprav se vedno bolj zavedamo, da je sedanja kriza vse prej kot le finančna in ekonomska, večinoma pričakujemo, da bo do njene rešitve prišlo na ekonomskem področju. Naivno in po liniji najmanjšega odpora si želimo hitrega in enostavnega zdravila. Vendar tako ne bo šlo. Vsaj ne dolgoročno. Kako torej zares iziti iz krize? 06.09.2010
prof. dr. Miro Cerar Zakaj se premalo spoštujemo Ena večjih težav današnjega časa je vsestransko pomanjkanje spoštovanja. Pri tem sicer ne gre za kako slovensko posebnost, vendar pa je v Sloveniji ta pojav še posebej boleč in destruktiven. Spoštovanje je namreč predpostavka zaupanja, le-to pa pogoj obstoja in razvoja družbe. 09.08.2010
prof. dr. Miro Cerar Mediji in dostop do informacij javnega značaja Ena od značilnosti (sodobne) demokracije je relativno visoka stopnja transparentnosti delovanja oblastnih organov in javne sfere nasploh. Med pomembnejša sredstva za zagotavljanje te transparentnosti in za preprečevanje korupcije sodi institut dostopa do informacij javnega značaja. Toda ta (ustavno)pravni institut nima le pozitivnih vidikov… 26.07.2010
prof. dr. Miro Cerar Konflikt interesov

Te dni je aktualna tema konflikt interesov. Matej Lahovnik je pred in ob nedavnem odstopu s položaja ministra za gospodarstvo opozoril na možnost konflikta interesov pri ministru Gregorju Golobiču, ta pa je zanikal takšen konflikt v zvezi z javnimi razpisi ministrstva za gospodarstvo in svojimi lastniškimi deleži v podjetju Ultra, ki se je lansko leto prijavljalo na javne razpise omenjenega ministrstva.

12.07.2010
prof. dr. Miro Cerar Degeneracija Nedavno je v medije prišla novica, da inšpektorat za šolstvo preiskuje, ali sta vodstvi osnovnih šol Danile Kumar in Prule kršili zakonodajo, ker sta otrokom »zaradi večkratnega skrajno nespoštljivega odnosa do hrane in neupoštevanja pravil« za en teden odvzeli pravico do prejemanja kosila. 28.06.2010
prof. dr. Miro Cerar Referendum o arbitražnem sporazumu Nedavno razpisani zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu je nesmisel. Je manipulacija z državljani in državo. Je dokaz nesposobnosti slovenske politike, da bi samostojno, zrelo in odgovorno odločila o tem tako pomembnem vprašanju. Pa vendar, referendum bo. In kaj zdaj? 17.05.2010
prof. dr. Miro Cerar Temeljni problem sodobne demokracije Ob besedni zvezi kastni sistem najpogosteje pomislimo na Indijo ter na diskriminacijo (razlikovanje), ki jo je že pred tisočletji uvedel hinduistični nauk s tem, ko je ljudi razdelil v štiri temeljne skupine. V demokratičnem okolju zveni kastni sistem kot grožnja demokraciji in človekovim pravicam. Pa vendar so kaste družbena realnost, ki se ji ne more izogniti nobena, tudi ne sodobna demokratična družba. 19.04.2010
prof. dr. Miro Cerar O starih ljudeh Življenjska doba človeštva se podaljšuje. Ponekod sicer dramatične oziroma tragične razmere mnogim ljudem ne dopuščajo, da bi doživeli starost. Toda tam, kjer ni vojn, smrtonosnih bolezni, lakote in podobnih katastrof, ljudje živijo bistveno dlje, kot so živeli še pred kakimi sto leti. 06.04.2010
prof. dr. Miro Cerar Biti izviren ali ne? Vsi se kdaj znajdemo pred dilemo, ali naj si prizadevamo biti izvirni (originalni), ali pa naj živimo pretežno po ustaljenih navadah in pravilih. Ta dilema se nam zastavlja tako v našem službenem, kot tudi privatnem življenju. Še posebej občutljiva je na področju prava, kjer je pogosto težko določiti pravo mejo med potrebo po izvirnem in rutinskem delovanju. 08.03.2010
prof. dr. Miro Cerar Pravo kot sredstvo poneumljanja Ključna funkcija prava je urejanje in sankcioniranje potencialno ali aktualno konfliktnega družbenega vedenja, in sicer takrat, kadar takšnega urejanja medčloveških odnosov ni mogoče zagotoviti s pomočjo morale, etike, običajev in drugih vedenjskih norm. Povedano drugače, prava ne potrebujemo tam, kjer smo sposobni na nek zdravorazumski in normalen način preprečiti ali razrešiti družbene konflikte. 22.02.2010
prof. dr. Miro Cerar Boj proti gospodarskemu kriminalu V naši mali deželi si vedno znova izmišljamo nove oblike boja proti hujšemu gospodarskemu kriminalu, organiziranemu kriminalu, korupciji ipd. V boju proti tem in podobnim oblikam kriminala bodo v prihodnje igrali posebne vloge Nacionalni preiskovalni urad, že dlje časa delujoča posebna skupina tožilcev ter novi specializirani oddelek sodnikov. 25.01.2010
prof. dr. Miro Cerar Civilna družba Ena temeljnih značilnosti modernega prava je priznavanje in varovanje sfere civilne družbe. Totalitarne, religiozne in tradicionalne vrste prava civilne družbe kot takšne ne priznavajo, ali pa je vsaj ne obravnavajo kot posebne, relativno samostojne celote. 11.01.2010
prof. dr. Miro Cerar Razmejitev prava, politike in patriotizma pri pogajanjih s Hrvaško Naslovno temo obravnavam tokrat na izrecno prošnjo uredništva spletne strani Ius Software. Ker sem se glede (ne)primernosti arbitražnega sporazuma o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško že večkrat javno izrekel, večinoma ne bom ponavljal svojih stališč, pač pa strnjeno izpostavil nekaj dodatnih misli. Naslovna tema k temu zelo izvirno spodbuja 14.12.2009
prof. dr. Miro Cerar Kruha in iger Znani starorimski izraz Panem et circenses pomeni dobesedno »kruha in iger«. Gre za spoznanje, da je ljudske množice najlažje (po)miriti tako, da se jim ponudi jedačo, pijačo in zabavo. Na ta način je do danes že nešteto vladarjev pozornost podložnikov ali državljanov preusmerilo s perečih družbenih problemov na različne oblike zabave ter tako preprečilo proteste ali upore zoper (krivično, neuspešno) oblast. 30.11.2009
prof. dr. Miro Cerar (Ne)spoštovanje sodnika V večini kultur zasledimo misli o tem, kako je za rešitev pravnega spora najprimerneje sojenje in sodbo zaupati nekakšnemu idealnemu, razsvetljenemu sodniku, modrecu. Denimo takšnemu, kakršen je bil po svetopisemskem izročilu izraelski kralj Salomon. Če imamo takšnega sodnika, potem ne potrebujemo zakona. Zadostujeta sodnikova modrost in pravičnost. 16.11.2009
prof. dr. Miro Cerar Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (2. del) V zadnji kolumni sem kritično obravnaval pristop naše oblasti k reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Glede na to, da v tem pogledu zdaj našo vladno ladjo nosi močan in nevaren veter, ki se mu glavni krmar in njegovi najožji pomočniki že skorajda ne morejo več upirati, se mi zdi primerno tudi tokrat nekaj misli nameniti tej problematiki. 02.11.2009
prof. dr. Miro Cerar Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (1. del) Dolgo časa (več let) sem odlašal s tem, da bi se javno oglasil glede te problematike. Molčal sem, ker nisem strokovnjak za mednarodno pravo ali mednarodne odnose. Zdaj mi je žal, da sem bil tako zadržan. Niti zadevna stroka niti politika namreč tu še zdaleč nista opravili svojega dela. In če kdo danes razmišlja podobno kot jaz, in denimo dr. France Bučar, mu predlagam, da se tudi sam opogumi in javno oglasi. Prepričan sem namreč, da zdaj o tem nujno potrebujemo intenzivno javno razpravo.
19.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Kdaj se država »splača« Ta teden sem se v Črni gori ob mednarodnem srečanju predstavnikov sodnih svetov iz balkanskih in nekaterih drugih držav pogovarjal o problemih s korupcijo v majhnih državah. Pri tem se je zastavilo tudi vprašanje, kdaj se država »splača«. Čeprav je morebiti tako zastavljeno vprašanje na prvi pogled preprosto, pa je v resnici precejšen izziv za našo sposobnost večrazsežnostnega razmisleka. 15.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Policisti in državljani Že več let z razočaranjem ugotavljam, da smo v Sloveniji močno razvrednotili vlogo in ugled policije. Pravzaprav se je ta negativen proces začel kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko so se vodilni posamezniki v vladi, na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji pričeli pretirano ukvarjati z bojem za oblast ter tako pretežno zanemarili ali celo izdali svoje temeljno poslanstvo. 21.09.2009
prof. dr. Miro Cerar (Ne)dostopnost znanja Zdi se, kot da znanje še nikoli v zgodovini ni bilo tako dostopno ljudem kot danes. Izjema so revna svetovna okolja in tista, ki jih obvladujejo totalitarni in podobni režimi. V relativno velikem delu sveta so danes ljudem na voljo različni učitelji, izobraževalne ustanove, literatura vseh vrst, internet, javni mediji (televizija itd.) ter komunikacijska sredstva (telefon itd.). 07.09.2009
prof. dr. Miro Cerar Zakon Ljudje pogosto govorimo o zakonu ali zakonih, le redko pa se resnično poglobimo v ta pojem. Enkrat mislimo z zakonom na pravni akt, drugič imamo v mislih kake božje, naravne ali tehnične zakonitosti, včasih pa npr. enostavno rečemo: »Laško je zakon!«. Gre torej za široko uporabljan pojem, ki ga tu na kratko predstavljam v njegovem pravnem pomenu. 24.08.2009
prof. dr. Miro Cerar Pogum Pogosto mislimo, da je pogumen tisti, ki stori nekaj nevarnega, tveganega. Za pogumne imamo ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi, ki se upajo reči nekaj, česar si mi ne upamo, ali ki sodelujejo v vojni ali v drugih oboroženih spopadih. Na ta način pogum enačimo z zahtevnostjo in drznostjo nekega ravnanja. 10.08.2009
prof. dr. Miro Cerar Odklop Odklop ali izklop v ne-tehičnem smislu pomeni, da se odtrgamo od (ali iz) nečesa, česar imamo že polno glavo in nas zato bolj ali manj bremeni. Tako je npr. poletje za večino ljudi čas za odklop od službe in ustaljenega bivalnega okolja – če je za to le dovolj denarja in volje. 27.07.2009
prof. dr. Miro Cerar Ali je demokracija (samo) za pametne Ko sem kot študent prvega letnika Pravne fakultete opravljal izpit iz sociologije prava, sem profesorju na neko vprašanje med drugim odgovoril, da je demokracija za pametne. Profesor je diplomatsko odvrnil, da je to zanimiva misel, meni pa je bilo po (opravljenem) izpitu nekoliko nerodno, saj nisem bil prepričan, če drži. 13.07.2009
prof. dr. Miro Cerar Domovina Te dni smo velikokrat slišali, da Slovenija praznuje svojo »polnoletnost«. Kot država je nastala pred 18 leti. Čeprav se seveda leta državnosti merijo po drugačnih merilih, kot to velja za pravno opredeljeno polnoletnost posameznika, je misel simpatična. Toda ali smo Slovenci res postali polnoletni kot nacija? Ali se zavedamo pomena svoje domovine? 29.06.2009
prof. dr. Miro Cerar Igre brez meja Politika, gospodarstvo, pravo in vse druge družbene dejavnosti so nekakšne igre. Če jih neprizadeto, nevpleteno in nepristransko opazujemo od daleč, lahko hitro vidimo, da se vse te dejavnosti ne razlikujejo kaj dosti od športnih ali kakih drugih iger. Eni zabijajo gole, drugi tečejo v krogu, tretji dvigajo uteži itd. Večina ljudi pa jih opazuje ter se veseli ali jezi. 15.06.2009
prof. dr. Miro Cerar O revoluciji (2. del) Revolucija je nujna, če družba zaide v neznosno krizo vrednot, ki se izrazi tudi v enako neznosni gospodarski in politični krizi. Kar pa še ne pomeni, da je revolucija neizogibna, kajti taka kriza lahko vodi tudi v popoln razpad neke družbe oziroma civilizacije. Če se torej dekadentna družba ne revolucionira (korenito preobrazi), jo nadomesti neka nova družba (civilizacija), ali pa ostane za njo le »golo pogorišče«. 01.06.2009
prof. dr. Miro Cerar O revoluciji (1. del) Ko sem v prejšnjem sistemu, ko je bila Slovenija še del SFR Jugoslavije, hodil v gimnazijo in na pravno fakulteto, so me učili, da je bila socialistična revolucija nujna in koristna, saj je pomenila odpravo izkoriščevalskih družbenih odnosov. Danes mnogi pravijo, da je bila ta revolucija nečlovečno nasilna in da je vodila v totalitarizem. Kako je torej z revolucijo, socialistično, ali kako drugo? 18.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O poučevanju in učenju (2. del) V prejšnji kolumni sem na kratko pojasnil nekaj temeljnih misli o procesu (po)uče(va)nja, ter še posebej, zakaj je pri poučevanju in učenju pomemben videz. Danes pojasnjujem, zakaj je pamet pomembnejša od videza in zakaj je srce pomembnejše od obeh. 08.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O poučevanju in učenju (1. del) V tej in prihodnji kolumni predstavljam svoj prispevek z nedavne konference o vzgoji in izobraževanju, ki jo je za šolnike organiziral Slovenski institut za kakovost in meroslovje. Prispevek sem naslovil takole: VIDEZ JE POMEMBEN, PAMET JE POMEMBNEJŠA, SRCE JE NAJPOMEMBNEJŠE 04.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O nenasilju (2. del) Kljub temu, da opredelitev nasilja ni enoznačna, je zanj v običajnem pomenu treba reči, da je vrednostno negativno, slabo. Lahko pa gledamo na nasilje tudi drugače, bolj odmaknjeno, neprizadeto, ter ga enostavno označimo za neizogibno posledico nekega vzroka, ali širše, za preizkus človeške pameti in vere. 06.04.2009
prof. dr. Miro Cerar O nenasilju (1. del) V človeški družbi se od nekdaj prepletata nasilje in nenasilje. Človek nosi v sebi oboje, zato je ena njegovih temeljnih življenjskih nalog premagovanje oziroma preseganje svoje nasilnosti in (samo)vzgoja v smeri nenasilnega vedenja. Toda ali je nasilje zgolj nekaj slabega? Ali nam morebiti ni dano tudi zato, da se lahko z njim postavimo po robu nepravičnim in nemoralnim nasilnežem? Ali so torej določene oblike nasilja nujne, koristne in opravičljive? 23.03.2009
prof. dr. Miro Cerar Zloraba prava Beseda zloraba nosi v sebi moralno obsodbo. Pomeni, da nekdo počne nekaj, do česar je tako ali drugače upravičen, vendar to počne tako, da prekorači ali popači namen oziroma smisel upravičenja in prizadene druge ljudi ali povzroči kako drugačno škodo. Nekaj, kar imamo v rabi, preusmerimo v zlo (zlo-raba). 09.03.2009
prof. dr. Miro Cerar Ali je politika nemoralna Politika v svoji vsakodnevni podobi že od nekdaj ne uživa posebnega ugleda med ljudmi, kajti praktično je povezana z marsičem, kar ni ravno v skladu z moralnimi standardi. Pomislimo le na politične obljube. Z moralnega vidika je slabo in nečastno, če človek prelomi dano obljubo. Politiki pa obljube relativno pogosto prelomijo oziroma na njih pozabijo. Želijo si oblasti, denarja in še marsičesa. Ali je torej politika nemoralna? 09.02.2009
prof. dr. Miro Cerar Kriza, varčevalci in (anti)elitizem (2. del) V (sedanji) krizi, v kateri nekateri nadalje bogatijo, drugi, mnogo številnejši, pa izgubljajo službe in postajajo vse revnejši, je seveda pomembno, da se z javnimi in zasebnimi sredstvi varčuje ter da se jih primarno namenja za ukrepe, ki rešujejo finančne in ekonomske vidike krize, ter za socialno ali drugačno pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. Seveda je pri slednjem dobrodošla tudi dobrodelnost. 26.01.2009
prof. dr. Miro Cerar Kriza, varčevalci in (anti)elitizem (1. del) Smo v krizi. Finančni in ekonomski. In seveda v socialni. Kriza se je šele začela, ugotavljamo. Morda ne bo tako huda, morda bo še hujša kot napovedujejo strokovnjaki (in teh je za to področje neverjetno veliko – le kje so bili prej?). Slovenci, Evropejci, Američani, Azijci, cel svet ... – vsi se mobiliziramo proti krizi. No ja, razen tistih, ki umirajo od lakote in vojn z našo krizo ali brez nje, ali tistih, ki so našo resnično krizo že zdavnaj opazili in nas zaradi naše lastne ignorance do nje že dolgo bodisi pomilujejo bodisi prezirajo. 12.01.2009
prof. dr. Miro Cerar Pravna država (2. del) Zadnjič sem kritično razmišljal o bolj ali manj (ne)uspelem praktičnem uveljavljanju pravne države v Sloveniji. Tokrat želim strnjeno pojasniti, zakaj je pravna država sploh pomembna družbena vrednota in katere so njene temeljne sestavine. 29.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Pravna država (1. del) Če je v sodobni politiki eden najbolj uporabljanih in zlorabljenih pojmov demokracija, je v sodobnem pravu to zagotovo pravna država. V našem prejšnjem (nedemokratičnem) jugoslovanskem in slovenskem režimu je bil ta pojem dolga leta skorajda prepovedan (če si ga omenil, si moral biti do njega kritičen), v demokratični Sloveniji pa ga je do nedavna glasno omenjal skorajda vsakdo, ki je tako ali drugače razpravljal o pravno – politični situaciji pri nas. 15.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Ali dati klošarju evro Tokrat kot kolumno objavljam prispevek, ki je bil letos oktobra že objavljen v posebni publikaciji, izdani ob dnevih slovenskih pravnikov. Razlog za ta »ponatis« je deloma v tem, da sem te dni v precejšnji stiski s časom, deloma pa gre tudi za to, da domnevam, da ga verjetno mnogi obiskovalci te spletne strani še niste prebrali in vam ga zato namenjam v premislek. 01.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Življenje in smrt (zadnji del) Na različnih področjih se je skozi tisočletja, upoštevaje najrazličnejše zgodovinske, filozofske, religiozne, moralno-etične, pravne in druge dejavnike, oblikovalo več argumentov za in proti smrtni kazni. O tej kazni ljudje že od nekdaj radi zavzemamo in izražamo stališča, denimo ob kaki njeni izvršitvi ali ob kakem grozljivem umoru, terorističnem napadu ali čem podobnem. Vendar pa je le malo verjetno, da smo pred tem tudi seznanjeni z večino teh argumentov. 17.11.2008
prof. dr. Miro Cerar O življenju in smrti (2. del) V pravu pomeni eno najbolj neposrednih soočenj z vprašanjem življenja in smrti vprašanje smrtne kazni. Poglejmo si na kratko, kako sta o tem razmišljala utemeljitelja pravne filozofije Immanuel Kant (1724-1804) in G.W.F. Hegel (1770-1831). Oba sta bila izrazita retributivista, kar pomeni, da sta kazen na splošno štela za zasluženo povračilo za zlo, ki ga je povzročil kršitelj prava. 03.11.2008
prof. dr. Miro Cerar O življenju in smrti (1. del) Ali imate jasno stališče o (ne)dopustnosti smrtne kazni? Ne v smislu njene (ne)dopustnosti s strani postavljenega prava, pač pa v smislu njene (ne)dopustnosti na sploh, v moralnem, etičnem, naravnopravnem, filozofskem, religioznem ali kateremkoli drugem pogledu. Ali ima človek kdaj pravico in celo dolžnost, da drugemu odvzame življenje? Ali da mu ga podari? In kaj sploh vemo o življenju in smrti? 20.10.2008
prof. dr. Miro Cerar Ločena mnenja Čeprav sem o ločenih mnenjih pri sodnem odločanju pred časom že napisal krajši strokovni sestavek, sem se odločil, da na tem mestu v nekoliko prilagojeni obliki povzamem nekaj misli na to temo. Gre seveda za vprašanje, ali je pri kolegijskem odločanju sodnikom smiselno dovoliti javno objavljati njihova pritrdilna ali odklonilna ločena mnenja. 06.10.2008
prof. dr. Miro Cerar O politični nekulturi (ob rob parlamentarnim volitvam 2008) Volilni rezultati trenutno kažejo, da je na letošnjih parlamentarnih volitvah zmagala levica nad desnico. Seveda je to le poenostavljena in ne ravno zelo strokovno izražena ocena, kajti po eni strani je do oblikovanja vlade še daleč, po drugi strani pa so pri nas levi in desni politični profili še zelo zabrisani za ponekod zavajajočimi imeni in gesli političnih strank, da o lažni podobi in resnični mentaliteti mnogih strankarskih politikov raje ne govorim. 22.09.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (zadnji del) Danes končujem z nizom razmišljanj na naslovno temo, v katerih sem predstavil nekatere utrinke iz svojega letošnjega bivanja in doživljanja ZDA, pri čemer sem (si) kot rdečo nit vseskozi zastavljal vprašanji, česa se lahko danes in v prihodnje naučimo od ZDA in česa bi se mogle ZDA naučiti od nas in ostalega sveta. 08.09.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (11. del) Današnja ZDA in Evropa sta v kulturnocivilizacijskem smislu tesno povezani. Večina evropskih držav tvori skupaj z ZDA in še nekaterimi državami v svetu (npr. Kanada, Avstralija in Nova Zelandija) nekakšno ohlapno skupnost, ki jo pogosto označujemo kot zahodno civilizacijo. Ta civilizacija dojema samo sebe v veliki meri kot superiorno, nad čimer pa se velja temeljito zamisliti. 25.08.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (10. del) V ZDA je treba pred vsako vsaj malce tvegano organizirano dejavnostjo izpolniti takšen ali drugačen obrazec (formular). Vsi, ki ste že kdaj leteli v ZDA veste, da je treba že na letalu izpolniti obrazec, v katerem vas med drugim sprašujejo, ali ste kdaj pomagali zagrešiti genocid ali vojno hudodelstvo, ali ste bili kdaj član nemške nacionalsocialistične stranke ali pa komunistične stranke ipd. 11.08.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (9. del) Nadaljevanje zgodbe o pravici do posedovanja in nošenja strelnega orožja pričenjam s kratkim opisom letošnjega dogajanja v dveh sosednjih ameriških mestih, Oaklandu in Berkeleyu (Kalifornija), kjer so nepridipravi samo med 31. marcem in 11. aprilom letos izvedli osem oboroženih roparskih napadov na različne restavracije, v katerih so lastnikom in gostom pobrali denar, nakit in druge dragocenosti. 28.07.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (8. del) Pred nekaj več kot dvema tednoma je ameriško vrhovno sodišče sprejelo pomembno in odmevno ustavnopravno odločitev, s katero je razveljavilo prepoved posedovanja orožja, ki je bila doslej 32 let zakonsko uveljavljena v ameriškem glavnem mestu (Washington D.C.). Sodišče je odločilo, da drugi amandma k ameriški ustavi dopušča, da državljani posedujejo orožje za samoobrambo, ne pa tudi za katerikoli (drugi) namen. 14.07.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (7. del) Nekoč sem v nekem zgodovinskem romanu zasledil misel (navajam jo zgolj po spominu), da je tisti, ki si želi oblasti bodisi pokvarjen bodisi nor. Pravzaprav bi bilo res zanimivo videti, kaj se dogaja v psihi tistih ljudi, ki si resnično iz notranje potrebe želijo voditi to ali ono državo. Ali se sploh zavedajo, kakšno odgovornost prevzemajo? 30.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (6. del) Tokrat (in v prihodnji kolumni) si poglejmo, česa se lahko naučimo iz lanskoletnega in letošnjega ameriškega predvolilnega procesa (t.i. primaries), v katerem sta demokratska in republikanska stranka izbirali vsaka svojega kandidata za letošnje jesenske predsedniške volitve. Kot vemo, sta zaenkrat še neformalna, vendar praktično zanesljiva zmagovalca tega procesa Barack H. Obama (D) in John McCain (R). 16.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (5. del) Že takoj po objavljeni odločitvi kalifornijskega vrhovnega sodišča o dopustnosti istospolnih porok, o kateri sem že pisal v prejšnji kolumni (in napovedal nadaljevanje v tej), so nekatere religiozne in konzervativne skupine obljubila podporo pobudi za spremembo kalifornijske ustave, s katero bi se izrecno prepovedalo istospolne poroke. 02.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (4. del) Pred nekaj dnevi sem razmišljal, da bi morda tokrat napisal kolumno o tem, kako se v Kaliforniji ukvarjajo z vprašanji varstva okolja, ali o tem, kako je v San Franciscu prvošolček v svojo (osnovno) šolo nedavno prinesel kar pravo pištolo. No, vse takšne in druge možnosti je te dni povsem zasenčila odločitev kalifornijskega vrhovnega sodišča o istospolnih porokah. 19.05.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (3. del) Skorajda neverjetno je, kako v Sloveniji ter v mnogih ostalih delih sveta prevzemamo oziroma posnemamo način življenja in mišljenja kot obstaja v Združenih državah Amerike (ZDA). Žal pa se od ZDA pri tem ne učimo le pametnih oziroma vrednostno pozitivnih reči, pač pa tudi vseh malih in velikih neumnosti, ki jih je človek na sedanji stopnji razvoja sposoben proizvesti. 05.05.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (2. del) Združene države Amerike (ZDA) so na velikem razpotju. To se sicer sliši kot fraza, ki jo še posebej radi izrekajo razni politiki pred volitvami, tako v ZDA kot marsikje drugod po svetu. Toda tokrat v primeru ZDA ne gre več le za politično retoriko, kajti stanje duha v tej veliki deželi nujno terja novo pogonsko energijo. 21.04.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (1. del) Lep pozdrav vsem tistim, ki ste nekoč na tej spletni strani že prebirali moje prispevke ter seveda tudi vsem tistim, ki jih (še) niste. Odslej se bom praviloma takole oglasil vsakih štirinajst dni. Ker sem se januarja za pol leta (službeno) preselil v ZDA, bodo moja razmišljanja večkrat povezana s tukajšnjim okoljem. Tokrat razmišljam na temo: učenec in učitelj. 07.04.2008
prof. dr. Miro Cerar E-demokracija (2. del) Tokrat naj uvodoma povem, da se z današnjim dnem vsaj za nekaj mesecev poslavljam od pisanja kolumn. Družbi IUS SOFTWARE se zahvaljujem za spodbudo in za dano možnost njihove objave, vsem, ki ste moje kolumne občasno ali morebiti celo redno prebirali, pa se zahvaljujem za pozornost in odzive. To zadnjo kolumno namenjam seveda že zadnjič začeti temi, tj. e-demokraciji. 26.09.2007
prof. dr. Miro Cerar E-demokracija (1. del) Demokracija ima veliko oblik. Ena izmed njih je posledica razvoja elektronskih komunikacij. Danes se tako v razvitem in demokratičnem svetu že skoraj ustaljeno govori tudi o e-demokraciji, ki po eni strani buri domišljijo (češ, kam nas bo popeljal tehnološki razvoj), po drugi strani pa poraja različna eksistenčna vprašanja (npr. ali bomo medčloveške odnose v prihodnje skrčili le še na ekran in svetlobne ter zvočne signale). 19.09.2007
prof. dr. Miro Cerar Objektivna politična odgovornost ministra V povezavi z odgovornostjo ministrov in drugih političnih (državnih) funkcionarjev se večkrat govori in razmišlja o objektivni odgovornosti. Tako so npr. pred kratkim mediji in javnost ob (novi) tragični prometni nesreči na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcih glasno razmišljali tudi o objektivni odgovornosti ministra za promet Janeza Božiča, takšno razmišljanje pa se lahko sproža tudi ob nedavnem odstopu tega in še dveh drugih ministrov (Andreja Bručana in Jureta Zupana). 05.09.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in moč (2. del) Ljudje se najpogosteje ne zavedamo, da je (tudi) moč v resnici le začasna, minljiva in dejansko zgolj navidezna. Svojo moč (občutek moči) pogosto tako ali drugače krepimo in v tem uživamo. Ali ni dober ali celo sijajen občutek, ko nekdo na svojem poklicnem področju čuti nemoč nekoga drugega, ki tega področja ne pozna; ali ko starši čutijo nebogljenost otroka; ali ko sodnik doživlja svojo moč v sodni dvorani; in ko se visokemu politiku zdi, da je nad celotnim ljudstvom? 29.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in moč (1. del) Pravo je neizogibno povezano s pojavom moči. Po eni strani je pravo izraz politične (oblastne) moči, ki se izraža skozi zakone in druge pravne akte, po drugi strani pa ima pravo tudi svojo lastno moč, ki na eni strani sploh omogoča njegov obstoj, na drugi strani pa ga kot nekakšno protiutež zoperstavlja politiki. 22.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Ali bomo uničili planet? To vprašanje si dandanes zastavlja vse več ljudi. Morda ne v tako ostri obliki, pa vendar. Zemljo onesnažujemo in uničujemo na vse mogoče načine. V svojih okoljih že opažamo nezanemarljive mikroklimatske spremembe (npr. nenavadno sunkovito spreminjanje temperatur in vremena nasploh), o makroklimatskih spremembah (globalno zviševanje temperature itd.) pa nas že skoraj vsak dan obveščajo mediji, ki povzemajo tudi zaskrbljujoče ugotovitve znanstvenikov. 15.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Kakšnega predsednika države (naj) si želimo Čeprav se uradna predvolilna tekma za položaj predsednika republike še ni začela, se kandidati že marljivo trudijo nabirati politične točke. Toda ali imamo volivci dovolj jasne predstave o tem, kakšnega predsednika države (naj) si želimo? 01.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Izpiti Tu in tam slišim mnenje, da izpiti na fakulteti ali kakšni drugi šoli niso (nujno) potrebni. Da narediš neko šolo naj bi zadostovalo že zgolj to, da se udeležuješ predavanj in vaj, bereš učbenike ipd. Verjetno ste tudi vi že kdaj pomislili, da so ti ali oni izpiti nepotrebni. 04.07.2007
prof. dr. Miro Cerar Dan državnosti Dan državnosti se je »zgodil« 25. junija 1991, s sprejemom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim dokumentom sui generis je takratna republiška skupščina Slovenijo ustavnopravno konstituirala kot samostojno in neodvisno državo. To torej ni bilo le veličastno politično dejanje, pač pa je bil tudi eden prvih (naj)pomembnejših korakov naproti pravni državi. 27.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Letališče Jože Pučnik Najrazličnejša preimenovanja so večni spremljevalec družbenega razvoja. Eno izmed njih je tudi nedavno preimenovanje dosedanjega Aerodroma Ljubljana (po domače Brnik) v Letališče Jožeta Pučnika. To dejanje vlade je seveda sprožilo zelo različne odzive in jih bo zagotovo sprožalo vsaj še nekaj časa. Seveda pa se ob tem porajajo tudi nekatera načelna vprašanja. 20.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Kaj se lahko (na)učimo iz zgodovine? Ljudje pogosto ugotavljamo, da se lahko iz zgodovine marsikaj naučimo. Zgodovina je učiteljica življenja. Historia vitae magistra. Toda ali res? Ali ni tako, da ljudje vedno znova ugotavljamo tudi, da smo se doslej iz zgodovine naučili bore malo? In kakšen naj bo pravnikov odnos do zgodovine? 06.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in šport Dandanes je šport v številnih vidikih povezan s pravom. Pravo na eni strani neposredno zakonsko ureja nekatere programske, organizacijske in druge vidike športa (npr. zakon o športu) ter posebnosti, ki veljajo npr. za poklicne oziroma vrhunske športnike (glede šolanja, zaposlitve, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja itd.), po drugi strani pa sodi v področje prava obravnavanje različnih protipravnih dejanj, do katerih pride v povezavi s športnimi aktivnostmi. 30.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Impeachment Tisto, kar je v našem ustavnem sistemu ustavna obtožba, je v svetu na splošno znano kot impeachment. Gre za obtožbo, ki je usmerjena na najvišje državne funkcionarje in zahteva ugotavljanje njihove odgovornosti, praviloma tudi z možnostjo razrešitve s položaja. Poglejmo, za kaj gre. 23.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Težavnost (pravnega) odločanja Imate kdaj probleme s sprejemanjem odločitev? Morda bolj z njihovim izvrševanjem? Če se (tokrat) osredotočimo zgolj na prvo vprašanje, kaj hitro vidimo, da odločanje ni enostavna zadeva. Še posebej, ko gre za kakšne pomembne življenjske zadeve, kamor nedvomno sodi tudi veliko pravnih zadev. 16.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in nezemljani Ne glede na to, ali verjamete, da v vesolju bivajo še druga, tj. nezemeljska bitja, je vprašanje, ali lahko pravo ureja medsebojno razmerje med zemljani in nezemljani, zanimiv preizkus utemeljenosti in narave prava. Kako bi pravno obravnavali vesoljce, če bi nas ti nekega lepega dne obiskali na našem planetu? (Kolikor nas morda že niso…?!) 09.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in čas (2. del) Čas se pojavlja v pravu v zvezi z zastaralnimi in drugim roki, uveljavljanjem, razveljavljanjem in odpravljanjem splošnih pravnih aktov, dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo upravnih, sodnih in drugih odločb, priposestvovanjem itd. Vsak izkušen pravnik se zaveda pomena časa v pravu, zato že ob prvem stiku s pravnim problemom, pravnim aktom ali pravno vlogo preveri tudi relevantne časovne vidike. 25.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in čas (1. del) Čas ima v pravu velik pomen. Tako kot vse ostale človeške dejavnosti in pojavnosti se namreč tudi pravo odvija v času (in prostoru). Pravo nam na nek način celo določa čas, saj formalno beleži naše rojstne in druge časovne podatke, predpisuje nam najrazličnejše roke, delovne in nedelovne dni, praznike ipd., pri čemer izhaja seveda iz določenega koledarskega okvira. 18.04.2007
prof. dr. Miro Cerar O časti Ali znate pojasniti, kaj je čast? Če imate morda s tem težave, se nikakor ne vznemirjajte. Po eni strani je to namreč težko razložljiv pojem, po drugi strani pa mnogi družbeni pokazatelji kažejo, da ni več toliko aktualen, da bi si z njim veljalo posebej beliti glavo. Ali pa se morda motim? Upam, da se. 11.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Politične stranke (2. del) Koga volijo volivci: politične stranke ali posamezne kandidate na listah političnih strank? To vprašanje se v zadnjih tednih večkrat zastavlja v zvezi s številnimi prestopi poslancev iz poslanske skupine LDS v poslansko skupino SD in v skupino poslancev, ki se skupno identificirajo pod imenom »Zares«. Ali je to dopustno, primerno? 04.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Politične stranke (1. del) Politične stranke so poseben čustveni oziroma psihološki fenomen. Brez njih je težko, z njimi pa prav tako. Potrebujemo jih in se jih hkrati sramujemo. Kdo bi to razumel? 28.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Kvaliteta in kvantiteta Razmerje med kakovostjo (kvaliteto) in količino (kvantiteto) je tako ali drugače človekova vsakdanja preokupacija oziroma izkušnja. Ko se npr. pogovarjamo, prehranjujemo, ukvarjamo s športom, študiramo, pišemo pismo… se vedno znova znajdemo pred dilemo, kako uskladiti kvaliteto in kvantiteto. Takšna uskladitev pač ni tako enostavna. In kako je s tem v upravi, v pravosodju, na pravni fakulteti, v pravu nasploh…? 21.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Prednosti in slabosti referendumskega odločanja V tistih sodobnih demokracijah, ki na državni ravni dopuščajo referendumsko odločanje, je ta oblika neposredne demokracije praviloma razumljena le kot dopolnitev prevladujočega modela posredne demokracije. Ob tem teorija in praksa navajata različne razloge »za« in »proti« referendumskim oblikam sprejemanja odločitev. Poglejmo si za katere razloge gre. 14.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Ali postajamo »detektivska država«? Kot je znano, je vlada v zakonodajni postopek nedavno predložila novelo zakona o javnih uslužbencih, v kateri predlaga, da naj bi nekatere zlorabe pravice javnih uslužbencev do zadržanosti z dela pomagali odkrivati zasebni detektivi. Ali je to primeren in učinkovit ukrep za preprečevanje zlorab ali pa morda postaja Slovenija »detektivska država«? 07.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Človekove pravice in dolžnosti Do danes smo se v Sloveniji že kar precej navadili na človekove pravice. S tem ne mislim, da so te vsem posameznikom zagotovljene v enaki in zadostni meri, pač pa želim povedati, da so te pravice v precejšnji meri že postale del naše širše kolektivne oziroma družbene zavesti. Kaj pa človekove dolžnosti? Ali so tudi te del naše skupne zavesti? 28.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Prilagodljivost prava ali prilagodljivost pravu? Pravo je nedvomno prilagodljiva in zato spremenljiva pojavnost. Vendar koliko se pravo lahko prilagaja? In seveda komu ali čemu? Vsi vemo, da se t.i. pozitivno pravo dandanes spreminja tako hitro, da ga še pravniki komajda dohajamo (in še to vsak le na »svojem« področju). Toda ali gre pri tem za prilagajanje prava družbenemu razvoju ali pa je ravno obratno? 21.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Pogled v Afriko V Afriki in v različnih drugih delih sveta (predvsem v Aziji in Južni Ameriki) obstoji še vedno veliko oblik tradicionalnega (običajnega) prava. Če si primeroma pogledamo, kako poteka reševanje sporov v mnogih afriških plemenskih in vaških skupnostih, nam to ponuja zanimivo primerjavo z našim (modernim) pravnim okoljem. 14.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Totalitarizem (2. del) V prejšnji kolumni sem se na koncu vprašal, zakaj se je treba totalitarizmu (kot obliki mišljenja in delovanja) nenehno upirati, ga premagovati in ga nekoč dokončno preseči. Odgovor na to je večplasten, vendar ga je mogoče zožiti na nekaj temeljnih misli. 07.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Totalitarizem (1. del) Za človeka, ki nekaj da na svobodo in pravičnost ima beseda totalitarizem zastrašujoč zven in pomen. Slovenci imamo zgodovinsko izkušnjo s totalitarizmom, zato po eni strani vemo o njem več kot nekateri drugi narodi, po drugi strani pa imamo s svojim odnosom do njega tudi več težav. 31.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Federalno in konfederalno načelo (princip) V zvezi z Evropsko unijo (EU) se pogosto omenjata izraza federacija in konfederacija. Vsi tisti, ki se še spominjamo jugoslovanskega federalizma, imamo o teh dveh pojmih relativno dobre predstave, kajti oblika jugoslovanske državne ureditve je bila v zadnjem obdobju kar nekaj časa federalna, pri čemer pa je od leta 1974 na podlagi zvezne ustave vsebovala tudi nekatere konfederalne elemente (npr. zahteva po soglasnem odločanju o ustavnih spremembah v zveznem zboru republik in pokrajin). 24.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Ugovor vesti – pravica ali dolžnost? Ena izmed posebnosti slovenske ustave je, da kar na dveh mestih ureja pravico do ugovora vesti. V 123. členu dopušča ugovor vesti vojaški obveznosti, v 46. členu pa na splošno obravnava možnost, da zakonodajalec uredi ugovor vesti tudi na drugih področjih. Ugovor vesti vojaški dolžnosti zaradi profesionalizacije slovenske vojske ta čas resda ni več aktualen, toda ustavno opredeljena možnost zakonskega ugovora vesti ostaja odprta tudi v prihodnje. In ker je ugovor vesti že tako ali tako zanimiv in izjemen način nasprotovanja pravu, si na kratko poglejmo za kaj pri tem v resnici gre. 17.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Merila pravnosti (2. del) Zadnjič sem pojasnil štiri temeljna merila (kriterije) pravnosti. V nadaljevanju pojasnjujem še nekatera izmed njih, nato pa dodajam še nekaj misli na to temo. No, poglejmo si najprej preostala merila pravnosti: 10.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Merila pravnosti (1. del) Ste se kdaj vprašali, kako lahko ugotovimo, kaj pravo more in mora urejati? Gre za zelo zahtevno vprašanje. Dandanes se nam sicer morebiti zdi, da lahko pravo ureja že skoraj vse, saj zakoni in drugi pravni akti ter pravne dejavnosti državnih in drugih institucij posegajo praktično na vsa področja družbenega življenja. No, na srečo je v moderni državi, četudi je ta pravno hipernormirana, pravno urejanje v marsičem le omejeno, kar predvsem pomeni, da posamezniki in civilna družba (še vedno) uživamo določeno mero (pravne) avtonomije in svobode. 03.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Novoletne želje V zadnjih dneh starega leta se ljudje sprašujemo, kaj izboljšati v novem letu, kako se spremeniti na bolje itd. Mnoge naše dobre želje in hrepenenja še posebej zorijo prav v božičnem času in nato vse do silvestrske noči, po kateri pa se praviloma prebudimo nekoliko manj vzneseni in optimistični. Toda četudi nam tedaj morebiti volja in energija za želene spremembe nekoliko (ali precej) upadeta, ni prav, če se prepustimo malodušju ter od svojih želja in načrtov kar odstopimo ali jih potisnemo v pozabo. 27.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Državljanska neposlušnost Zadnje čase smo bili v obliki takšnih ali drugačnih javnih protestov občanov zoper morebitno naselitev romske družine Strojan na »njihovem območju« večkrat soočeni s pojavom, ki spominja na t.i. državljansko neposlušnost (nepokorščino). Toda ali je šlo pri tem res za ta pojav, ki ga teorija kljub njegovi nelegalnosti šteje za legitimno obliko demokratičnega protesta, ali pa je šlo za nekaj povsem drugega? Poglejmo si nekoliko podrobneje, kdaj lahko govorimo o (legitimni) državljanski neposlušnosti. 20.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Legitimnost prava Za razumevanje legitimnosti prava moramo seveda najprej osvetliti razmerje med legitimnostjo in legalnostjo. Gre za znano dvojico, ki se zavestno ali nezavedno nenehno prepleta v naših razmišljanjih o državi, demokraciji, pravu, človekovih pravicah, pravičnosti in podobnih družbeno relevantnih pojavih. O obeh navedenih pojmih, ki sta v teoriji obširno obravnavana, je mogoče na tem mestu razmišljati le na precej poenostavljen način. 13.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Paradoks »špeckahle« Tožarjenje mi je še od mojih šolskih časov ostalo v spominu kot nekaj nečastnega, neprimernega, celo sramotnega. Tisti, ki je npr. sošolca, ki mu je storil kaj neprijetnega, zatožil učiteljici, je bil poimenovan »špeckahla« ali »tožibaba«/»tožidec«, kar je bila nekakšna negativna moralna oznaka. Kolikor vem se v šolah še danes uporabljajo takšne oznake z negativno vrednostno konotacijo. Kako pa je z odraslimi? In z družbo v celoti? Ali ni tožarjenje na širši družbeni ravni dojeto ravno na nasproten način, kot nekaj etično pozitivnega? Ali ne gre tu za svojevrsten paradoks? Paradoks »špeckahle«? 06.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in ideologija (2.del) V prejšnji kolumni sem predstavil pojem ideologije in osnovne (idealno-tipske) ideološko-politične usmeritve. V nadaljevanju bom najprej prikazal, kako lahko ideološke usmeritve vplivajo na pravno odločanje posameznikov v konkretnih primerih, nato pa dodal še nekaj splošnih ugotovitev o razmerju med pravom in ideologijo. 29.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in ideologija (1.del) Pojem ideologije se praviloma povezuje s politiko. Ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kakšno je neposredno razmerje med ideologijo in pravom (kar ni povsem isto kot razmerje med politiko in pravom). Ali je z ideologijo prežeto tudi pravo, ki v določeni meri vedno izraža politično-ideološke vrednote in cilje? In ali ni pravo že tudi samo po sebi posebna vrsta ideologije? Z odgovori na ta vprašanja se vsekakor dotikamo same narave prava. 22.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravice živali (2. del) Človekov neprimeren, pogosto celo zelo krut odnos do živali ima praviloma dva temeljna vzroka: nevednost ali zlobo. Povsem jasno je, da je nevednost (neznanje, ignoranca) lažje opravičljiva kot zloba, toda posledice so lahko v obeh primerih iste oziroma enako hude. Če želimo torej tudi na pravnem področju – vsaj dolgoročno gledano – postopoma najti prave pristope in sredstva za varstvo živali pred mučenjem in vsakim drugim neustreznim obravnavanjem s strani ljudi, potem moramo najprej odpraviti lastno nevednost, nato pa se postaviti po robu tudi našim nižjim strastem, ki vodijo v zlobno obravnavanje živali. 15.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravice živali (1.del) Med temeljna merila civiliziranosti in humanosti sodita vsekakor tudi sočutje in skrb človeka za soljudi in za druga živa (čuteča) bitja. Ko se danes oziramo npr. v antiko, kjer so bili človeški sužnji izrazito diskriminirani in ponižani, ali ko opazujemo nekatera sodobna okolja, kjer je diskriminacija ljudi (žensk, otrok, pripadnikov »nižjih« kast, ras ali slojev itd.) nekaj vsakdanjega, se nad tem čudimo, zgražamo in se včasih hote ali nehote počutimo tudi nekoliko »vzvišeno« - češ, mi smo na višji razvojni stopnji. Toda četudi drži, da ljudje po eni strani rastemo v svoji v humanosti in civiliziranosti, pa po drugi strani v tem pogledu v marsičem tudi tonemo. Zato se lahko kar precej zaskrbljeno vprašamo, kako bodo na nas gledali (upajmo, da še bolj) humani in civilizirani bodoči človeški rodovi. 08.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je zakon podobnosti pomemben tudi za pravo Zakon podobnosti, kot eden temeljnih zakonov univerzuma, seveda ni zakon v pravnem smislu besede. Prav tako to tudi ni zgolj naravni zakon, čeprav se po njem ravna vsa narava. Zakon podobnosti je univerzalna zakonitost, ki obvladuje tako naravno kot družbeno življenje ter vse ostalo, kar se nahaja v vesolju. Ta zakonitost nas zato med drugim opozarja, da je ločitev na naravo in družbo (kulturo, politiko, pravo itd.) umetna, »nenaravna« in dejansko zgolj navidezna, čeprav se ji zaenkrat še no (z)moremo odpovedati. Toda poglejmo si najprej, kaj sploh je zakon podobnosti. 01.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Državni svet – prenovitev ali ukinitev? Državni svet je ena tistih ustavnih institucij, ki so nastale kot rezultat političnega kompromisa. Politični kompromisi so sicer do neke mere neizogibni pri sprejemanju vsake demokratične ustave, toda takšne kompromisne rešitve so pogosto dolgoročno problematične. Ker je v zadnjem času ponovno »v zraku« ideja o ukinitvi Državnega sveta, namenjam tokrat nekaj strnjenih misli tej naši ustavni posebnosti. 25.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in zdravorazumskost Pravni način razmišljanja (»pravna logika«) je pogosto zelo blizu tistemu, kar v slovenskem ljudskem jeziku poimenujemo »zdrava kmečka logika« ali »kmečka pamet«, s čimer pravzaprav mislimo na neko naravno inteligenco, ki jo pač človek ima, ali pa je nima. Pravo mora, če želi biti v zadostni meri družbeno sprejemljivo in učinkovito, v precejšnjem obsegu slediti naravnemu toku življenja oziroma naravi stvari. Za prepoznavo naravnega toka pa je v največji meri usposobljena prav človekova naravna inteligenca, ki jo lahko tu poimenujemo tudi zdravorazumskost. 18.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Ali smo obsojeni na površ(i)n(sk)ost? V sodobnem času postaja človekovo dojemanje sveta v povprečju vedno širše in vedno plitkejše. Z neznansko količino informacij, ki nas dosegajo preko televizije, radia, časopisov, revij, interneta in drugih medijev se naše obzorje širi, naše dojemanje sveta pa postaja vedno bolj površinsko in kot takšno tudi površno. V pravni (ali v drugi poklicni dejavnosti) pa se ob tem pretežno odvija na videz nasproten proces, tj. specializacija. Slednje pomeni relativno poglobljeno ukvarjanje z nekim področjem, pri čemer pa si na ta način seveda zastiramo širši pogled na pravo in svet, kar nam prav tako omejuje spoznavni domet. 11.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Zaupanje v pravo Prejšnja kolumna, v kateri sem razmišljal o avtoriteti argumenta in argumentu avtoritete, dejansko kar kliče po (dodatnem) razmisleku na temo zaupanja. Seveda je na tem mestu smiselno predstaviti tudi pomen zaupanja v pravo, ki se tako teoretično kot praktično (npr. v ustavnosodni praksi) izpostavlja kot eno temeljnih (pod)načel pravne države in s tem tudi modernega prava. Pri tem pa želim najprej nekoliko podrobneje osvetliti pomen zaupanja nasploh, kajti šele na takšni podlagi se lahko celoviteje in globlje zavemo tudi velikega pomena zaupanja v pravo. 04.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Avtoriteta argumenta ali argument avtoritete? Naslovno vprašanje se mi zdi zanimivo. Včasih se mi dozdeva, da si ga večina ljudi niti ne zastavlja, saj živimo v nekem bolj ali manj šolsko priučenem in že skoraj samoumevnem prepričanju, da stvari, ljudi, njihova ravnanja ter dogodke presojamo glede na dejstva in s pomočjo lastne pameti. In v skladu s tem bi verjetno marsikdo na naslovno vprašanje odgovoril, da zanj velja predvsem avtoriteta argumenta in ne obratno. Toda, ali je to res? In kako je s tem v pravu? Ali nas prepričajo argumenti ali avtoriteta tistega, ki jih predstavlja? 27.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Le čevlje sodi naj... Večina Slovencev ve, kako se – po Prešernu – zaključi zgornji stavek (verz) in kakšno je njegovo sporočilo, nauk. Stavek je dejansko že zdavnaj prerasel v ljudski rek, s katerim želimo nekomu povedati, da naj ne sodi nečesa, na kar se ne spozna. Tudi pravniki včasih radi komu rečemo, ali že kar zabrusimo, da naj ne razpravlja ali sodi o pravu, če se nanj ne spozna. Kdo torej lahko sodi o pravu – ali je dobro ali slabo, pravično ali krivično, učinkovito ali neučinkovito…? 20.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Pozitivna diskriminacija V zadnji kolumni sem nanizal nekaj misli o diskriminaciji in nediskriminaciji, zato se mi zdi sedaj kar nekako samoumevno, da se na kratko posvetim še t.i. pozitivni diskriminaciji. Le-ta pomeni specifičen odstop od načela enakopravnosti oziroma nediskriminacije. Gre pač za to, da formalna (pravna) enakost praviloma ohranja ali celo povečuje dejansko neenakost, zato si moderno pravo v duhu vrednot kot so humanost, solidarnost, pravičnost ipd. prizadeva s pozitivno diskriminacijo odpraviti ali vsaj zmanjšati nekatere neželene dejanske neenakosti med ljudmi in družbenimi skupinami. 13.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Diskriminacija in nediskriminacija Da ima pravo v sodobni demokratični družbi velik pomen (govori se že kar o juridizaciji ali celo panjuridizaciji družbe), dokazuje med drugim naše dojemanje naslovnih dveh pojmov. V skladu s pravno paradigmo, ki temelji na doktrini človekovih pravic, smo se že kar dodobra navadili, da je ena temeljnih usmeritev pravne države zagotavljanje nediskriminacije, zato pojmujemo diskriminacijo že skoraj avtomatično kot nekaj nezaželenega, slabega ipd. Toda če dobro premislimo, zadeva še zdaleč ni tako preprosta. 06.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj zasebnost na delovnem mestu (2. del) Pravi odgovor na to vprašanje nam, kot rečeno, ne ponuja pravo, pač pa globlje razumevanje človeške narave, ki v tem pogledu nastopa kot t.i. materialni pravni vir. Za pravo, ki uveljavlja demokracijo, pravno državo in človekove pravice mora biti seveda samoumevno, da ne dopušča popolnega (totalnega) nadzora delodajalca nad delavci. Toda delodajalec lahko kot praviloma »močnejša stranka« v praksi vedno uveljavi več nadzora nad delavci, kot bi ga po naravi stvari smel, zato nas lahko poleg nadzornih organov in sodišč pred tovrstnimi »totalitarnimi« težnjami po nadzoru ubrani predvsem splošno uveljavljena (pravna) zavest o nujnosti spoštovanja pravice do zasebnosti. 30.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj zasebnost na delovnem mestu (1. del) Če bi bili ljudje brez napak, potem posameznikova zasebnost ne bi bila kakšna posebna dobrina ali vrednota. Človek si želi in potrebuje zasebnost predvsem zato, da se lahko v miru odpočije in da pred drugimi skrije svoje pomanjkljivosti, ali pa zato, da pred drugimi prikrije nekatere svoje višje ali bistveno drugačne sposobnosti oziroma znanje (da ga ne bi ljudje zaradi lastne nevednosti »scvrli na grmadi«). Pomembno vprašanje pa je, zakaj(!) in v kolikšni meri pravno varovati človekovo zasebnost. Poglejmo si to na primeru zasebnosti na delovnem mestu. 23.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je poslanec lahko vzdržan, sodnik pa ne Spomnim se, da je pred leti Državni zbor z glasovanjem(!), s predpisano navadno večino glasov, sprejel pravni akt, s katerim je ugotovil, da je poslancu, ki je (pred tem) umrl, prenehal mandat. Čeprav to seveda ni primer, o katerem bi se smelo razpravljati na šaljiv način, pa se ob njem le zastavlja nekoliko tragikomično vprašanje, tj. kaj bi se zgodilo, če državni zbor takšne odločitve ne bi izglasoval. 16.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Razlike med pravom in politiko Mnogi filozofi so že opozorili, da je svet pojavov, ki jih dojemamo z našimi čuti(li), le navidezen (iluzoričen) in kot tak neresničen. Toda kdo bi danes še resno jemal filozofe, ko pa nam televizija, radio, tisk, internet in drugi mediji ponujajo toliko lažje razumljivih resnic. Mnogi ljudje raje verjamejo, da je res(nično) tisto, kar poročajo novinarji, kar izjavijo znani pevci, razne »Missice«, TV voditelji, ali kar preberejo v kakšnem rumenem tisku… Ja, stvari gredo celo tako daleč, da ljudje dandanes pogosto verjamejo celo že politikom in pravnikom… Le kam gre ta svet? 09.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Kdor ni z nami je… Pred vami je kratek psihološki test. Besedilo, s katerim boste (v mislih) dopolnili naslovni nastavek: »Kdor ni z nami…,« vam bo povedalo, ali razmišljate primarno politično ali ne. Če namreč politiko, pravo, moralo, ekonomijo, religijo in druge družbene sfere dojemamo v prvi vrsti kot način mišljenja o družbi in svetu, potem nam lahko določeni miselni obrazci povedo, ali dogodke in ljudi dojemamo pretežno politično, pravno ali na kak drug način. 02.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Poslanski in drugi privilegiji Ministrstvo za javno upravo, na čelu z ministrom Virantom, je te dni javno objavilo osnutek zakona o funkcionarjih, v katerem med drugim predlaga bistveno omejitev sedanje pravice poslancev, ministrov in še nekaterih funkcionarjev do (praviloma največ) enoletnega prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata. Po novem naj bi imeli poslanci in ministri pogojno (tj. če ne uspejo najti zaposlitve) pravico do takšnega nadomestila največ pol leta, državni sekretarji in župani pa tri mesece, pri čemer naj bi v tem času prejemali le 80% prejšnje plače ter bili dolžni sproti dokazovati, da dejansko iščejo službo. 26.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je pravičnost ženskega spola Ali ste si kdaj že zastavili zgornje vprašanje? Ali je del »ženske nedoumljivosti« res kakorkoli povezan z »nedoumljivostjo« pravičnosti? Kakorkoli že, v številnih jezikih oziroma kulturah se pravičnost (iustitia) kot vrednota, pravno načelo, boginja ali karkoli drugega predstavlja v ženski obliki – tako v besedi kot v sliki! Ali torej veste, zakaj je pravičnost (bolj) »ženska« in ne (toliko) »moški«? 19.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Vzgoja pravnika (2. del) V prejšnji kolumni sem izpostavil nekatere neprimerne in (kot takšne) simptomatične oblike vedenja oziroma ravnanja študentov prava ter v zvezi z njimi načel vprašanje vzgoje pravnika. Če bi dal sedaj besedo povprečnemu študentu prava, bi mi zelo verjetno odgovoril, da tudi profesorji in drugi učitelji v navedenem pogledu nikakor niso brezmadežni. Nekateri izmed njih pogosto zamujajo ali odpovedujejo predavanja, včasih celo izpite (za kar se nekateri niti ne opravičijo), se na predavanja morebiti premalo pripravijo, odpadajo jim govorilne ure, nasploh se ne posvečajo dovolj študentom, so do njih nevljudni itd. Marsikaj neprimernega bi lahko ugotovili tudi za vse ostale pravnike, seveda pa tudi za vse ljudi nasploh. In kaj se lahko iz vsega tega naučimo? 12.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Vzgoja pravnika (1. del) Moj kolega, učitelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je pred nekaj meseci prejel e-mail z naslednjo vsebino: »Lepo pozdravljeni. Ker so govorilne ure ob zame zelo neprijetnem času, bi vas prosil, če bi mi lahko povedali, kaj vse pride v poštev za izpit, govorice med študenti namreč grozno variirajo. Prav tako bi bil zelo hvaležen, če bi povedali na splošno na čemu je povdarek in kaj je manj pomembno. Hvala.« - Ali se vam zdi s tem dopisom vse v redu (pri tem ne mislim na slovnico)? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem prosim, da te kolumne ne berete. Ta kolumna je namreč namenjena le tistim, ki v citiranem dopisu zaznavajo odsotnost nekaterih temeljnih norm obnašanja morebitnega bodočega pravnika. 05.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravna država kot utopija
(kozerija, parodija ali karkoli že)
Večina bralcev te spletne strani zagotovo pozna revijo Pravna praksa, ki nas vsak teden v svoji rubriki »Dogodki – izjave« strnjeno in pregledno seznani s tistimi dogodki zadnjega tedna, ki se tako ali drugače povezujejo z različnimi pravnimi zadevami, vprašanji itd. V nadaljevanju predstavljam primer te rubrike, katerega časovno umestitev in vsebinsko nenavadnost pojasnjujem na koncu (te kolumne). Predstavljena rubrika je namenjena tako pravnim optimistom kot tudi pravnim pesimistom. No, pa si jo poglejmo. 28.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Nova ustavna podlaga za ustanovitev pokrajin Danes, tj. v torek 20.6.2006, ko pišem to kolumno, naj bi zvečer Državni zbor sprejel ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave, s katerim bo zagotovil ustanovitev pokrajin na območju celotne Slovenije. Ker je politično soglasje o tej ustavni spremembi, sodeč po predhodni razpravi v Ustavni komisiji Državnega zbora, doseglo naravnost »sanjski obseg« (zahtevana dvotretjinska večina glasov vseh poslancev naj namreč nikakor ne bi bila vprašljiva), v nadaljevanju pišem o tem, kot da je ustavna sprememba že sprejeta (če ne bo, se bom v prihodnji kolumni na vse načine posipal s pepelom). 21.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Poslanska imuniteta Že kar nekaj let se poslanci ukvarjajo z vprašanjem, kako spremeniti 83. člen ustave, ki ureja poslansko imuniteto. Dejansko gre tu predvsem za dve vprašanji: prvič, kako naj se poslanci zavarujejo pred samimi seboj, tj. pred zlorabami poslanske imunitete, ter drugič, kako naj zagotovijo, da jih bo poslanska imuniteta tudi resnično varovala v primerih, ko bi npr. tretje osebe z odškodninskimi tožbami utegnile resnično neutemeljeno ovirati njihovo delo in s tem tudi delo državnega zbora. 14.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravni občutek (2. del) Prejšnjo sredo sem na tem mestu strnjeno opisal nekaj temeljnih značilnosti pravnega občutka (nem. das Rechtsgefühl). Danes želim pravni občutek prikazati v razliki do nekaterih drugih podobnih pojavov ter dodatno opozoriti na njegov pravni in širši družbeni pomen. Ob tem si je mogoče na splošno zastaviti kar nekaj zanimivih vprašanj. Ali imamo slovenski pravniki in drugi državljani dovolj razvit pravni občutek? Ali je stopnja razvitosti pravnega občutka lahko pomembno merilo za oceno o stopnji razvitosti nacionalne pravne kulture? Ali je stopnjo razvitosti prava v določeni družbi sploh mogoče oziroma dopustno meriti z "občutki"? 05.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravni občutek (1. del) Pred nekaj dnevi sem s krajšim prispevkom nastopil na okrogli mizi na 1. Dnevih prekrškovnega prava (2006), ki sta jih organizirala GV Založba in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Tam sem med drugim opozoril na ustavnopravni in siceršnji pomen ustaljene oziroma enotne sodne prakse pri obravnavanju prekrškov in drugih kaznivih oziroma protipravnih ravnanj. Ob tem sem, na pobudo nekaterih drugih udeležencev okrogle mize, na kratko poudaril tudi pomen, ki ga ima pri interpretaciji in uporabi prava t.i. pravni občutek (nem. das Rechtsgefühl). 30.05.2006
prof. dr. Miro Cerar (DE)PERSONALIZACIJA PRAVA Kot vemo, je pravo neločljivo povezano s človekom in človeško skupnostjo ali družbo (ubi societas, ibi ius). Kljub temu pa človek kot takšen, tj. v svoji celoviti avtentični pojavnosti, sploh ne nastopa v pravu. Zato tudi govorimo o fizičnih osebah in ne o ljudeh kot pravnih subjektih. Če kdo morebiti misli, da je sintagma fizična oseba le nekakšen »larpurlartistični« teoretični imenovalec, se moti. 24.05.2006
prof. dr. Miro Cerar Osnove prava v osnovno in srednjo šolo Razprava o tem, kateri učni predmeti ali področja izobraževanja sodijo v osnovno ali srednjo šolo je nadvse zahtevna zadeva. Kako dandanes, v okolju neprestano porajajočih se novih naravoslovnih, tehničnih, družboslovnih, humanističnih in drugih znanosti oziroma ved, področij udejstvovanja, razmišljanja, ustvarjanja itd., določiti tiste ključne in »usodne« vsebine, s katerimi je treba v (javni in obvezni) osnovni šoli vsaj do neke mere seznaniti vsakega učenca ter jih nato v srednji šoli dograjevati ali pa na novo vključevati v šolski pouk? 17.05.2006
prof. dr. Miro Cerar (SAMO)OMEJEVANJE PRAVA Pravniki bi morali biti nekako že po definiciji veseli, kadar se področje našega poklicnega delovanja širi. Širitev in uvajanje novih pravnih institucij, pravic in dolžnosti, pravnih področij in panog itd. nam prinašata nove poklicne izzive, nova delovna mesta oziroma zaposlitve, nove možnosti družbene uveljavitve ter nenazadnje možnost (dodatnega) zaslužka. 10.05.2006