c S
KOLUMNE
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021
prof. dr. Miro Cerar Odgovornost za podnebne spremembe – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (4. del) Človeštvo je v obdobju tektonskih sprememb, pri čemer se pretežni del človeštva do mnogih izmed njih obnaša premalo odgovorno, pogosto celo neodgovorno. Danes bom spregovoril predvsem o podnebnih spremembah, čeprav bi na podoben način lahko govoril tudi o izčrpavanju planetarnih energetskih virov, uničevanju narave, oboroževalni tekmi, novih in starih oblikah nalezljivih in smrtonosnih bolezni ter nenazadnje o izjemnem naraščanju števila svetovnega prebivalstva. Vse to je seveda medsebojno povezano in postaja dejansko že vprašanje preživetja. Kaj nas torej čaka, kako bi morali biti odgovornejši ter kakšno vlogo ima pri vsem tem pravo? 30.08.2021
prof. dr. Miro Cerar Človek in stroj – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (3. del)

Med večje sodobne in prihodnje izzive človeštva sodi tudi razmerje med človekom in strojem. Gre za izredno kompleksno področje znanstvenih, tehnoloških, etičnih, pravnih, socioloških in drugih vprašanj, ki ga je seveda nemogoče na kratko povzeti in komentirati. Na tem mestu se predvsem sprašujem, ali je mogoče s stroji in umetno inteligenco nadomestiti človeka. Odgovorov na to vprašanje je seveda veliko in zato je pričujoča kolumna, kljub nekaterim izraženim stališčem, predvsem povabilo k razmišljanju.

05.07.2021
prof. dr. Miro Cerar Državljanski pogum in ustava kot rešilna barka (ob 30. obletnici državnosti)

Ker bo moja naslednja kolumna predvidoma objavljena šele meseca julija, izkoriščam to priložnost, da že nekoliko pred državnim praznikom (25. junija) zapišem nekaj misli ob 30-ti obletnici naše državnosti. To obletnico po eni strani zaznamujeta začetek drugega slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU) ter 30-letnica vzpostavitve demokratične ustavnosti, po drugi strani pa izrazito klavrno družbeno vzdušje, kajti Slovenija je zaradi zastrupljene politične klime ideološko in drugače razklana kot že dolgo ne. Ker sem se zavezal, da se bom v teh svojih kolumnah nekaj časa izogibal političnim temam, se s to kolumno zagotovo gibljem »na meji«. Toda 30. rojstnega dneva samostojne Slovenije enostavno ni mogoče obravnavati brez hkratnega strokovnega upoštevanja ključnih političnih in družbenih dejstev, ki zaznamujejo sedanji čas. Če namreč ne želimo, da se nas pod pritiski teh ali onih oblastnikov povsem polastijo strah pred javnim zagovarjanjem ustavnih vrednot ter posledično popolna konformnost ali oportunizem, ki nas vodijo nazaj v nedemokratično in močno konfliktno zgodovino, je pač treba reči bobu bob.

31.05.2021
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021
prof. dr. Miro Cerar Manj je več ali ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (1. del) Človeško vsestransko onesnaževanje in uničevanje naravnega, družbenega in psihičnega okolja nas opozarja, da moramo ljudje tako na individualni kot družbeni ravni bistveno spremeniti svoj odnos do sebe in do sveta. Pri tem je lahko eno od koristnih vodil: manj je več. Toda tako kot vsako drugo misel, je mogoče tudi to razumeti napačno ali jo zlorabiti, zato si jo poglejmo nekoliko natančneje. 15.02.2021
prof. dr. Miro Cerar Ali moramo vsi odstopiti Smo v čustveno razgretem kriznem času. Mnogi ljudje so apatični, mnogi prenapeti, jezni ali celo besni. Mnogi iščejo rešitelje in rešitve, vendar z nikomer in z nobeno rešitvijo niso zadovoljni. Postali smo zelo kritizerska družba in le redki so tisti, ki se kaj dosti ne pritožujejo. 12.05.2014
prof. dr. Miro Cerar Spodobno ali nespodobno slovo vladajoče koalicije Očitno so predčasne parlamentarne volitve pred vrati. Tokrat je stranka Pozitivna Slovenija tista, ki je sebi in Sloveniji zadala še en nerazumen in do skrajnosti destruktiven udarec. S tem se le nadaljuje proces razkrajanja dosedanjih političnih elit, ki vedno znova dokazujejo, da njihov glavni namen ni storiti kaj dobrega za Slovenijo in Slovence, pač pa jih vodijo prvenstveno lastne strankarske koristi in sovraštvo zoper politične konkurente. 28.04.2014
prof. dr. Miro Cerar Na politično funkcijo z žrebom? Pred nekaj dnevi me je nek državljan vprašal, kaj si mislim o ideji, da bi žreb nadomestil volitve. Odgovoril sem, da je ideja sicer zabavna, da pa seveda upam, da do česa takega v praksi ne bo prišlo. Ob tem sem se spomnil, da je dr. Ciril Ribičič prav z duhovito izjavo na to temo za leto 2010 s strani časopisa Večer dobil nagrado za t.i. bob leta. 14.04.2014
prof. dr. Miro Cerar Voda – slovenska življenjska in strateška dobrina Dne 20. 3. 2014 je bil v Državnem zboru vložen formalni predlog za začetek postopka za dopolnitev 70. člena Ustave, s katerim naj bi se v Sloveniji ustavno zavarovala pravica do pitne vode ter preprečilo, da bi se vodni viri privatizirali. Mislim, da je ta predlog nadvse dobrodošel, saj bo odprl ustavno razpravo o eni najpomembnejših slovenskih naravnih dobrin ter omogočil njeno dodatno varstvo. 31.03.2014
prof. dr. Miro Cerar O (ne)diskriminaciji pri izbiri predsednika KPK Čeprav je na tem mestu v svoji zadnji kolumni že Matej Avbelj povsem nazorno prikazal, da neimenovanje gospoda Borisa Štefaneca na mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne bi bilo neustavno, želim k tej tematiki, ki je zadnji teden na sploh predmet številnih zanimivih komentarjev, dodati še nekaj svojih misli. 17.03.2014
prof. dr. Miro Cerar Nacionalni interes Skorajda ne morem verjeti, da se je doslej v Sloveniji pojem nacionalnega interesa pogosto obravnaval tako ignorantsko in popačeno, da je treba danes celo dokazovati, da ta interes obstaja. Tudi to je ena od mojstrovin vseh tistih posameznikov in družbenih skupin, ki so vse doslej z raznimi manipulacijami uspešno povzročali razgradnjo slovenskega zdravega razuma. 17.02.2014
prof. dr. Miro Cerar Sovražnost? Ne, hvala! Kriza prinaša mnoge nevarnosti. Poleg socialne bede, porasta nekaterih klasičnih oblik kriminala (npr. vlomne in druge tatvine ali ropi) in ne nazadnje splošne apatije narašča tudi sovraštvo. V mislih, besedah in dejanjih. Deloma iz bolečine, deloma iz slabih namenov. 03.02.2014
prof. dr. Miro Cerar O manipulaciji Manipulacija je zelo širok pojem, ki se pojavlja na področju psihologije, tehnike, znanosti, gospodarstva, religije in ne nazadnje politike. Ker smo tudi Slovenci nenehno tarča različnih domačih in tujih manipulantov, je smiselno, da o tej tematiki večkrat javno spregovorimo in se naučimo, kako prepoznati manipulacijo in kako se ji izogniti. 20.01.2014
prof. dr. Miro Cerar Zakaj pravo ni eksaktno Mnogi ljudje se čudijo, kako lahko pravniki o istih pravnih zadevah ter glede istih zakonskih in drugih pravnih določb sprejemamo različne razlage in stališča. Ali zakonov res ni mogoče zapisati tako, da bi ne vodili do različnih razlag? Ali pravnih primerov res ni mogoče (sodno) reševati tako, da bi bile rešitve vedno enako razumljive in sprejemljive za vse udeležence? 06.01.2014
prof. dr. Miro Cerar (Ne)realne napovedi in pričakovanja V politiki, vedeževanju in športu (in še kje) je nekako tako, da se tistim, ki vse te zadeve usmerjajo, splača o prihodnosti govoriti z velikim optimizmom. Običajno je namreč tako, da politiku, vedeževalki ali športnemu poznavalcu, ki napovejo, da bo v državi kmalu blaginja, da boste lepo živeli sto let in da bo slovenska nogometna reprezentanca svetovni prvak, kasneje lažje oprostimo to, da se te stvari ne uresničijo, kot pa to, da nam sploh niso napovedali ničesar lepega. 23.12.2013
prof. dr. Miro Cerar Dlakocepstvo Kadar se – še posebej v času krize – pozornost javnosti usmerja v protipravna in neetična ravnanja javnih funkcionarjev, državnih uslužbencev, direktorjev in drugih oseb, ki so na vodilnih mestih, je pomembno, da se pri tem državljanov ne zavaja z izrazitim napihovanjem majhnih kršitev. Žal je takih manipulacij pri nas vedno več, zato velja o tem reči par besed. 25.11.2013
prof. dr. Miro Cerar (Ali naj) pametnejši odneha Vsi poznamo (ljudski) pregovor ali rek, po katerem pametnejši odneha. Ta rek, ki ima ustreznice tudi v nekaterih drugih jezikih (npr. v nemščini: Der Klügere gibt nach), pomeni, da se v sporu dveh ali več oseb tista, ki je pametnejša od ostalih, raje umakne oziroma odneha, kot da bi do konca uveljavljala svoje mnenje in onemogočala prevlado druge ali kompromis. Toda ali je to res prava pot? 11.11.2013
prof. dr. Miro Cerar Družba (brez) sramu in krivde Nekateri sociologi oziroma kulturni antropologi menijo, da je razlika med Japonsko (in še katero azijsko) kulturo ter zahodno kulturo ta, da gre pri prvi za družbo sramu, pri drugi pa za družbo krivde. Čeprav gre po mnenju marsikoga za sporno oziroma pretirano poenostavitev, je na idealno-tipski način res mogoče najti nekatere oporne točke za takšno naziranje. Kakšni pa smo v tem pogledu Slovenci? 14.10.2013
prof. dr. Miro Cerar Ali mora biti študij na fakulteti prijeten? V sedanjem kriznem času, ko smo priča mnogim vrstam in oblikam degeneracije naše družbe, tudi v visokem šolstvu prepoznavamo različne napačne usmeritve in prakse. Ena izmed njih je upadanje zahtevnosti študija zaradi samospodbujanja všečnosti nekaterih fakultet in njihovih učiteljev, ki si na ta način prizadevajo privabiti dovolj študentov in denarja za svoje delovanje. 30.09.2013
prof. dr. Miro Cerar Vsi slovenski strahovi Psihologi ugotavljajo, da človek občuti strah, kadar je ogrožena kakšna njegova vrednota oziroma dobrina, pri čemer ocenjuje, da se grozeči nevarnosti ne more uspešno upreti, vendar pa se ji lahko izogne oziroma od nje zbeži. Tako kot drugi ljudje, ljudstva in narodi imamo tudi Slovenci nešteto strahov. In tako kot pri vseh drugih, je tudi naš življenjski uspeh in napredek v marsičem odvisen od premagovanja oziroma preseganja teh strahov. 19.08.2013
prof. dr. Miro Cerar Branje misli V zadnjih tednih nas afera Snowden (Edward J. Snowden je kot pogodbeni sodelavec ameriške NSA in nekdanji uslužbenec CIA javno razkril podrobnosti o tajnih programih za masovni informacijski nadzor) ponovno z vso ostrino sooča z dejstvom in spoznanjem, da je ideja demokracije kot svobodne družbe vedno bolj ogrožena s prakso vseobsežnega nadzora in poseganja v informacijsko in druge oblike zasebnosti s strani nosilcev oblasti. Ali so torej naše misli sploh še varne pred posegi teh ali onih obveščevalnih, varnostnih in drugih služb, ki v imenu t.i. višjih ciljev oblastnikov s prisluškovanji, snemanji ter na druge načine posegajo v naš intimni prostor? 08.07.2013
prof. dr. Miro Cerar Zadeva Patria Zadeva Patria nas je Slovence znova razklala. Še posebej (nepravnomočna) kazenska obsodba Janeza Janše je tako ali drugače močno vznemirila mnoge državljane, tudi izobražence, politike in še marsikoga. Pri tem ima vsak svoj zakaj. Nekateri so v takšno sodbo upali, drugi so upali, da ni mogoča, tretji so vznemirjeni zato, ker je po sodbi nastopil pravi nacionalni čustveni vihar itd. 10.06.2013
prof. dr. Miro Cerar Dve pomembni ustavni spremembi Državni zbor je v petek 24. 5. 2013 sprejel in razglasil dve pomembni ustavni spremembi. Z enim ustavnim zakonom je bistveno spremenil ureditev zakonodajnega referenduma (90., 97. in 99.  člen Ustave), z drugim pa je predpisal t.i. fiskalno pravilo (148. člen Ustave). Čeprav sta obe spremembi v marsičem neodvisni druga od druge, ju delno povezuje problematika zakonodajnega referenduma. 27.05.2013
prof. dr. Miro Cerar Generacijski izzivi Vsaka človeška generacija je soočena s svojimi lastnimi izzivi. Ti so si sicer pogosto v marsičem podobni, kajti človeštvo se dolgoročno iz zgodovine ne nauči prav dosti in zato ponavlja stare zgodbe v novih oblikah. Pa vendar je vsaka generacija ljudi specifična, zato ji nobena predhodna generacija (npr. generacija njenih staršev in starih staršev) ne more prihraniti njenih lastnih izzivov. 13.05.2013
prof. dr. Miro Cerar Naše skrajnosti Življenje nas marsikdaj potiska v skrajnosti. Ali pa se nam tako vsaj zdi. V vsakem primeru se jim vsaj občasno nihče ne izogne. Ali se jim Slovenci ne bomo uspeli ali celo smeli izogniti zdaj, ko iščemo izhod iz vedno resnejše družbene krize? Kdo bi pač enostavno porekel, da se klin pač s klinom zbija. Toda ali se vsi tisti, ki stavijo le še na najbolj radikalne ukrepe, resnično zavedajo vseh njihovih posledic? 15.04.2013
prof. dr. Miro Cerar Točka brez povratka Točka brez povratka (angl. point of no return) na različnih področjih človeškega življenja označuje neko prelomno časovno-situacijsko točko, od katere dalje vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča. Ali se takšni točki na ravni družbenega dogajanja približujemo tudi Slovenci, ali pa smo jo morda celo že dosegli? 02.04.2013
prof. dr. Miro Cerar Anonimke Mislim, da bi bilo koristno, da bi v laični in strokovni javnosti oblikovali nekaj načelnih stališč glede t.i. anonimk. S tem izrazom mislim na različna pisemska in elektronska pisanja, s katerimi se anonimni avtorji s svojimi mnenji, prijavami, obtožbami, pritožbami ali drugačnimi sporočili obračajo na javnost, medije, oblastne organe ali koga drugega. 04.03.2013
prof. dr. Miro Cerar Ali Ustava omogoča razplet politične krize?

Pred nekaj dnevi me je nekdo vprašal, ali smo v Sloveniji v ustavni krizi. Odgovoril sem mu, da smo zagotovo v politični, ne pa tudi v ustavni krizi. O ustavni krizi bi namreč lahko govorili predvsem v dveh primerih: prvič, če Ustava ne bi predvidevala ustreznih mehanizmov za rešitev sedanjih ali kakih drugih političnih zapletov na ravni Vlade in Državnega zbora; drugič, če bi bila Ustava v več pogledih dlje časa grobo, sistematično in nesankcionirano kršena.

04.02.2013
prof. dr. Miro Cerar Mnenjski pluralizem in prodana pamet Za demokracijo je (javni) pluralizem mnenj bistvenega pomena. Svoboda mišljenja in javnega izražanje je povzdignjena na raven človekove pravice oziroma svoboščine. Glede na možnosti, ki jih ponujajo sodobni mediji, še posebej internet, to pomeni, da lahko praktično vsakdo širi svoja mnenja urbi et orbi. S tem vloga izobražencev izgublja svoj nekdanji monopol, pri čemer pa še vedno ostaja ključnega pomena. 21.01.2013
prof. dr. Miro Cerar Upanje V času božičnih praznikov je primerno misliti in spregovoriti o čem lepem, optimističnem, zato bom namenil nekaj besed upanju. Verjetno ne bom povedal nič novega, kajti o upanju so govorili in pisali že mnogi imenitni misleci in učitelji. Kljub temu pa upam(!), da mi morda uspe z nekaj kratkimi mislimi na to temo odstreti še kako nevidno tančico, ki nam skupaj z množico drugih zastira našo globljo zavest in povezavo s stvarstvom. 24.12.2012
prof. dr. Miro Cerar O reelekciji sodnikov in mednarodni pravni pomoči Prejšnji teden je predsednik Vlade Janez Janša predstavil predloge za reformo političnega sistema, ki jih je pripravila njegova politična stranka (SDS). Vse to je potekalo v času javnih demonstracij, ko bi bilo mnogo primerneje, da bi vodilni politiki ljudem spregovorili o tem, kako se nameravajo lotiti pravih problemov, tj. tistih, zaradi katerih je do protestov sploh prišlo. Predvsem pa bi bilo dobro, da se med predlogi za reforme ne bi pojavil tudi tisti o reelekciji vseh sodnikov in o mednarodni pomoči Sodnemu svetu. 10.12.2012
prof. dr. Miro Cerar Kaplje čez rob V preteklih treh tednih so se prelile verjetno prve male kaplje čez rob grenke čaše, ki jo Slovenci že dlje časa držimo v rokah v naivni veri, da gre le za nekakšen privid. Te kaplje so se nas boleče dotaknile zaradi naše skupne nesposobnosti, da bi se pravočasno uprli lastnim demonom (beri: sonarodnjakom, ki nam kradejo dostojanstvo). Čeprav še zdaleč niso usodne, pa lahko nove že povzročijo poplavo, ki je več ne bo mogoče miroljubno ustaviti ali nadzirati. 26.11.2012
prof. dr. Miro Cerar Prof. dr. Miro Cerar: Naš e-prijatelj IUS-INFO S pravnim informacijskim spletnim portalom IUS-INFO sem se prvič srečal leta 2000, ko sem tudi postal njegov stal­ni uporabnik. Od takrat mi vdano služi, ko iščem aktual­ne zakone in druge predpise, pregledujem ustavnosodno in sodno prakso, ko potrebujem posamezne pravne članke in druge pravne zapise ali informacije ali pa si obetam sprostitve ter kakih zanimivih misli in spoznanj ob branju kolumn različnih avtorjev, ki jih IUS-INFO vsak dan ponuja na svoji prvi strani 21.11.2012
prof. dr. Miro Cerar Ali nas bo rešil novi predsednik republike Pred približno petimi leti (1. 8. 2007) sem na tem mestu objavil kolumno o tem, kakšnega predsednika države (naj) si želimo. Ker je skoraj vse, kar sem tedaj zapisal, še vedno aktualno, naj tokrat v zvezi s sedanjo predsedniško tekmo navedem le nekaj dodatnih misli. V zvezi z nekoliko ironičnim naslovom pa naj takoj tudi nekoliko ironično ugotovim, da se nam glede na kandidate ne obeta kako veliko presenečenje v slovenski politiki. 29.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Nespodobnost V času, ko zaradi splošne družbene krize ugotavljamo, kaj vse nas je do nje pripeljalo, se moramo vsekakor tudi vprašati, kako in zakaj smo Slovenci izgubili občutek za lastno spodobnost. Pri vseh spregledih, kršitvah in zlorabah etičnih, pravnih in drugih družbenih norm namreč ni bilo toliko škodljivo to, da je do njih prišlo in da do njih prihaja tudi danes, pač pa dejstvo, da so kršitve teh norm prekoračile vsako mero naše človeške spodobnosti. 15.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Največja nevarnost za pravno državo Največja nevarnost za našo pravno državo, kolikor jo je še ostalo, je možnost, da postanejo policija, državno tožilstvo in sodstvo, vključno z ustavnim sodiščem, neposredno ali posredno orodje (instrument) politične oblasti. Seveda se tovrstni politični instrumentalizaciji vsaj v manjši meri ne more povsem izogniti nobena država. Toda pri nas marsikaj kaže, da tovrstna instrumentalizacija že dlje časa prestopa bregove ne le etične in politične spodobnosti, pač pa tudi pravne dopustnosti, in grozi, da nam bo dokončno izmaličila pravno državo. 01.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Naivnost in paranoidnost Naivnost in paranoidnost pomembno vplivata na naše posamične življenjske poti ter na celotno družbeno življenje –  na politiko, pravo, ekonomijo, kulturo itd. Obe psihološki pojavnosti sta seveda prisotni tudi med nami Slovenci in obe nam močno škodita. 17.09.2012
prof. dr. Miro Cerar Etična razsežnost odličnosti

V Sloveniji nam na splošno primanjkuje odličnosti. V politiki, gospodarstvu, znanosti, kulturi, šolstvu in še marsikje, ne nazadnje tudi v vsakodnevnem obnašanju doma, v službi in na cesti. Če želimo več odličnosti, pa se moramo zavedati, da je ta pogojena z etiko. V nadaljevanju predstavljam krajši izvleček svojega že objavljenega prispevka na to temo (Etična razsežnost odličnosti, v: Dvajset let kakovosti in odličnosti, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, 2011).

03.09.2012
prof. dr. Miro Cerar Manj besed Moderno pravo je v svojem zunanjem izrazu (artikulaciji) pretežno racionalno, zato je jezik njegovo osnovno sredstvo sporazumevanja. Brez jezikovnih sporočil in simbolov prava ni in ne more biti. Toda ali ni količina pravnega jezika v sodobnem svetu že zdavnaj presegla pravo mero? Ali ni že nastopil čas, da resno razmislimo, kako (tudi) v pravu z manj besedami povedati enako ali več? 20.08.2012
prof. dr. Miro Cerar Počitek Poletje je v naši in mnogih drugih deželah čas, ko si vzamemo malo več časa za počitek. Bodisi tako, da odidemo kam na dopust bodisi tako, da kako drugače prekinemo ali vsaj nekoliko upočasnimo naš dosedanji delovni ritem. Počitek nam pomaga, da si, kot pogosto rečemo, »napolnimo baterije«. Hkrati nam ponuja možnost za umiritev in za premislek o stvareh, o katerih v običajnem delovnem vsakdanu ne zmoremo zadostne refleksije. 23.07.2012
prof. dr. Miro Cerar Slovenska himna Kaj je slovenska državna himna je povsem jasno! Skorajda neverjetno je, da moram zapisati te besede, toda po nedavni polomiji z državno proslavo ob dnevu državnosti so se pojavila celo pravna mnenja, ki relativizirajo ustavno določeno himno Republike Slovenije. Takšna mnenja so pravniško nepremišljena, napačna in škodljiva. Vsem tistim, ki želijo s takšno ali podobno relativizacijo oslabiti pomen državnih in nacionalnih simbolov samostojne Slovenije je pač treba povedati, da so na napačni poti. 09.07.2012
prof. dr. Miro Cerar Državna proslava brez časti in dostojanstva Petkova državna proslava v počastitev 21. obletnice slovenske osamosvojitve (Dan državnosti) je bila za Slovenijo in Slovence sramotna. Bila je demonstracija narodove ideološke in kulturne razklanosti in nezrelosti. Slovenci še zdaleč nismo edini narod s travmatičnimi, tudi bratomornimi zgodovinskimi izkušnjami in težkimi aktualnimi problemi. Toda razščiščevanje teh travm in boj za aktualni politični prestiž ne sodita na državno proslavo. 26.06.2012
prof. dr. Miro Cerar Politiki v (pred)kazenskih postopkih Pri nas jih je vedno več. Politikov in postopkov namreč, in sicer v navedeni kombinaciji. Že toliko, da se bomo na to kmalu povsem navadili in nas novice o tem ne bodo več vznemirjale. Tako, denimo, predsednik republike ni predlagal Janeza Janše za mandatarja, ker je ta v kazenskem postopku, zdaj pa se kazenski postopek obeta nesojenemu mandatarju Zoranu Jankoviču. Ali bi morala oba in še kateri politik, ki mu grozi kazenski postopek, odstopiti s političnih funkcij? 28.05.2012
prof. dr. Miro Cerar O izobilju in pomanjkanju Pred mesecem dni sem na srečanju Zlati kamen županom in nekaterim drugim predstavnikom občin predstavil nekaj misli o izobilju in pomanjkanju. V tej kolumni del teh svojih splošnih misli delno povzemam, dopolnjujem in prenašam v naš širši nacionalni kontekst. 14.05.2012
prof. dr. Miro Cerar Fiskalno pravilo Državni zbor je prejšnji teden sprejel vladni predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave. Ta sprememba naj bi na ustavni ravni načelno opredelila t.i. fiskalno pravilo. Kljub trenutno visoki podpori tej spremembi se zdi, da končni izid ustavne razprave še zdaleč ni znan, kajti kar nekaj opozicijskih poslancev je začetek navedenega postopka podprlo le pogojno. V nadaljnji razpravi bo zato treba očitno dati na mizo »vse karte«. 16.04.2012
prof. dr. Miro Cerar Ali velja pravo tudi za t.i. male ljudi Primer nedavne radikalne pravne izvršbe v primeru Vaskrsić je med Slovenci sprožil številne javne polemike. Mediji so - seveda brez natančnejše poglobitve v celotno zadevo - predvsem izpostavili, da je bila za poplačilo neplačanega dolga g. Vaskrsića v višini 124 evrov po sklepu sodišča na dražbi prodana njegova hiša ter da je sedaj zaradi takšne skrajno nesorazmerne pravne sankcije v socialni stiski celotna družina Vaskrsić. 02.04.2012
prof. dr. Miro Cerar O tragiki nemožnega Ena izmed tragičnih lastnosti človeka je njegova notranja težnja po preseganju tistih meja, ki jih ne more preseči. Seveda to ne pomeni, da ne smemo hrepeneti in si želeti presegati svoje trenutne omejitve. Prav to pravzaprav nenehno počnemo in moramo početi, če se želimo razvijati in življenjsko izpolniti. Toda v hipu, ko si strastno želimo nekaj, česar v resnici ne moremo doseči, se prične tragika. 05.03.2012
prof. dr. Miro Cerar Zvišati volilni prag Kljub temu, da je od sprejema Ustave (1991) do danes ustavna stroka že opozorila na relativno veliko ustavnih določb, ki bi jih bilo mogoče izboljšati ali nadomestiti z boljšimi, je večina takšnih ustavnih vprašanj zanemarljiva v primerjavi s problemi pri udejanjanju pravne države na ravni zakonodaje ter v pravosodni, upravni, gospodarski in drugi pravni praksi. 06.02.2012
prof. dr. Miro Cerar Znanje in značaj Za kakovostno opravljanje poklica ali dejavnosti sta odločilna dva človeška dejavnika: znanje in značaj. Oba hkrati in v pravem sorazmerju. Če so pri enem od obeh dejavnikov prisotne hujše pomanjkljivosti ali skrajnosti, ali če sta oba v pretiranem nesorazmerju, človek ne more dobro opravljati svojega poklica ali kake druge dejavnosti. 23.01.2012
prof. dr. Miro Cerar Dostojanstvo medijev Krizni čas ni samo vrednotni izziv za vodilne politike, direktorje, sindikaliste, finančnike, ekonomiste, pravnike ... To je tudi velik vrednotni izziv za medije. Prvenstveno seveda za tiste, ki z njimi upravljajo oziroma jih vodijo, v veliki meri pa tudi za novinarje. 09.01.2012
prof. dr. Miro Cerar O cesarjevi goloti V Sloveniji se nam dogaja marsikaj slabega predvsem zato, ker si državljani zaradi apatije, lažne solidarnosti ali drugih vzrokov ne upamo pravočasno opozoriti na družbene nepravilnosti. Ko se te pojavijo, gledamo v tla ali v stran, ali jih skušamo »redefinirati«, prevrednotiti ipd., ker upamo, da bodo s časom izginile in ker nas ta hip še ne zadevajo dovolj hudo in neposredno. Če nam trenutno osebno koristijo, pa seveda skrb za njihove širše negativne posledice še toliko lažje preložimo na nek drug čas. 28.11.2011
prof. dr. Miro Cerar Pozitivno in negativno V času, ko nas mediji, ki predstavljajo naše najpomembnejše okno v svet, v ne(i)zmernih količinah zalagajo predvsem z negativnimi informacijami, in ko se tudi v našem zasebnem, delovnem, družabnem in drugačnem okolju vsakodnevno srečujemo s številnimi negativnostmi, se prej ali slej vprašamo, ali je na svetu več pozitivnega (dobrega) ali negativnega (zla). 14.11.2011
prof. dr. Miro Cerar Odvisnost od pohlepa Naša življenja so prežeta z različnimi vrstami odvisnosti. Nekatere so manj in druge bolj hude, boleče, koristne ali škodljive. Ena izmed njih je tudi odvisnost od pohlepa, ki je eden glavnih povzročiteljev sedanje večplastne družbene krize. 17.10.2011
prof. dr. Miro Cerar Avtoriteta Avtoriteta je bistvena za obstoj in razvoj družbe. Čeprav nas sodobne demokratične ureditve in tehnološke zmožnosti pogosto navdihujejo z mislimi o vsemogočnemu horizontalnemu in kooperativnemu družbenemu sodelovanju, učenju in (so)odločanju, ostaja neizogibni del človeške družbe vedno tudi potreba po avtoriteti. Po nekom »od zgoraj«, od katerega se učimo in mu sledimo. 19.09.2011
prof. dr. Miro Cerar Blokada V tekočem mandatu Državnega zbora še ni prišlo do ustavne spremembe. Že pred časom predlagane ustavne spremembe za delno razbremenitev ustavnega sodišče in okrepitev njegove diskrecijske moči Državni zbor doslej ni sprejel, skoraj nikakršne verjetnosti pa tudi ni, da bi lahko sprejel nedavno predlagani ustavni spremembi na področjih zakonodajnega referenduma ter ureditve razpisa predčasnih volitev. Za nobeno od teh sprememb pač ni zadostne parlamentarne (beri: strankarske) podpore. 05.09.2011
prof. dr. Miro Cerar Življenje brez prava V poletnem dopustnem času se z relativno lahkoto odrečemo stvarem in ljudem, ki bi jih sicer med delovnim obdobjem leta močno pogrešali. Tako na morski obali, morebiti na kakem otoku, v gorski koči ali na kakem lokalnem kopališču ali igrišču vsaj za nekaj časa pozabimo na sodelavce, šefe, politike, televizijo, časopise in podobne zadeve ter se prepustimo počitniškim aktivnostim. Toda ali (lahko) pozabimo tudi na pravo? 08.08.2011
prof. dr. Miro Cerar Slovenija – papirnata država Eden temeljnih problemov naše države je njena vedno večja navideznost. V precejšnji meri namreč žal drži slikovita misel, da »so nam ukradli državo«. Le-ta živi v svoji dobrohotni in avtoritativni (ne avtoritarni) podobi le še na papirju, medtem ko postaja njen družbeno-realni izraz nekakšen spaček, v katerem še komajda prepoznavamo njeno temeljno podobo, saj je ta prekrita s številnimi malignimi izrastki, oteklinami in temnimi lisami. 25.07.2011
prof. dr. Miro Cerar Ustavnosodni aktivizem Tokrat na tem mestu v obliki kolumne predstavljam svoj prispevek, ki je bil pred dvema dnevoma objavljen že tudi v sobotni prilogi časopisa Dnevnik. Gre za moj razmislek in strnjen odziv na ustavno problematična ravnanja državnega zbora in ustavnega sodišča v zvezi z mestno občino Koper in novoustanovljeno občino Ankaran. 27.06.2011
prof. dr. Miro Cerar Zakaj ne gre brez političnih strank V sedanjem težavnem času, ko se počasi, a vztrajno razkrivajo mnoge negativne posledice vladanja sedanje in preteklih vlad, ki so pod vplivom najrazličnejših finančnih, ekonomskih in drugih lobijev ter svojih ožjih in širših krogov in prirastkov praktično pozabile na mnoge ideale demokracije in pravne države, so med najbolj kompromitiranimi akterji tudi politične stranke. Toda ali obstaja realna alternativa? Ali lahko družba (pre)živi brez političnih strank? 13.06.2011
prof. dr. Miro Cerar Nevarna razmerja V samem temelju naše sedanje vrednotne krize je kriza pravičnosti. Ob pomanjkanju odgovornosti, poštenja, spoštovanja in nenazadnje občutka za čast, je prav prevelika odsotnost pravičnosti tisto, kar zadaja najhujše udarce slovenskim državljanom. 16.05.2011
prof. dr. Miro Cerar O laži Laž na načelni ravni moralno-etično obsojajo vse civilizacije. Tudi religiozna izročila nas venomer znova svarijo pred lažjo kot napačnim ali grešnim ravnanjem, ki ruši družbeno sožitje in človeku onemogoča vzpon na višje nivoje duhovne zavesti. Laž je v nekaterih vidikih prepovedana s pravom, prav tako je vsaj načelno obsojana v politiki. Kljub temu pa je pogosta spremljevalka našega življenja. Toda kaj laž v resnici je in ali se ji sploh lahko povsem izognemo? 18.04.2011
prof. dr. Miro Cerar Krhkost sveta V zadnjih tednih smo v nekaterih državah na bližnjem vzhodu in v severni Afriki priča hudim političnim in socialnim pretresom, ki so se v Egiptu že končali z odstopom dolgoletnega avtoritarnega voditelja Mubaraka, v Libiji pa so se prevesili v državljansko vojno. Je vse to katera od svetovnih velesil pravočasno predvidela? Je družboslovna stroka na najbolj elitnih svetovnih univerzah na to nevarnost že dlje časa javno opozarjala? So to morebiti napovedovali analitiki tajnih varnostnih služb? 04.04.2011
prof. dr. Miro Cerar Kekec Kekec je splošno znan literarni in filmski lik. Njegov stvaritelj Josip Vandot si zagotovo ni predstavljal kakšno popularnost bo v Sloveniji doživel njegov knjižni junak, o katerem je bil leta 1951 posnet prvi slovenski mladinski črnobeli film (Kekec), nato pa leta 1963 tudi prvi slovenski barvni film (Srečno Kekec) in nato leta 1968 še ena filmska uspešnica (Kekčeve ukane). 21.02.2011
prof. dr. Miro Cerar Škodljiva prepoved sosedske pomoči V prvem tednu tega leta smo preko medijev izvedeli, da pripravlja Vlada predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem se med drugim omejuje tudi t.i. sosedska pomoč. Če držijo povzetki medijev, smo tako priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila oblast. Vse skupaj bi nas moralo biti sram. 10.01.2011
prof. dr. Miro Cerar Umiritev Čeprav smo v predbožičnem času mnogi močno ali pretirano poklicno in na vse druge načine prednovoletno dejavni, pa je to predvsem čas za umiritev. Tako kot se umirja narava, bi se morali potruditi umiriti tudi mi sami. Kar je seveda lažje reči kot narediti. Toda umiritev potrebujemo ne le sedaj, pač pa tudi nasploh v našem vsakdanu. 13.12.2010
prof. dr. Miro Cerar Smešenje državnih institucij Pred nekaj dnevi so slovenski časopisi množično poročali o nezaslišanem odnosu do državnih institucij, ki sta ga izkazala Simona Dimic in Jure Jankovič. Prva naj bi bila prezir do države izkazala s tem, ko se ni odzvala vabilu na sejo Komisije za preprečevanje korupcije, slednji pa naj bi se bil nespoštljivo obnašal na zaslišanju, ki ga je imel pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Ali gre torej pri tem za nesprejemljivo smešenje državnih institucij? 29.11.2010
prof. dr. Miro Cerar Pravo v podobah Kadar govorimo o dvo- ali tridimenzionalnosti prava ponavadi mislimo na kakšno pravno teorijo, ki definira pravo skozi dve ali tri družbene razsežnosti (npr. kot skupek pravno pomembnih družbenih odnosov, pravnih norm in pravnih vrednot). Tokrat ne mislim na kaj takega, pač pa želim imaginarno in lahkotno o večrazsežnosti prava spregovoriti v prostorsko – psihološkem smislu. 02.11.2010
prof. dr. Miro Cerar Zlaganost javnih podob Fotografi in snemalci so domala vsepovsod. Pred leti so fotografirali in snemali pomembne politične seje, javne nastope pomembnih ljudi, pomembnejše kulturne, športne in druge prireditve ipd. Danes snemajo in prikazujejo vse, kar se jim zdi, da bi utegnilo biti zanimivo. Brez zadržkov, brez meril, brez sramu … 04.10.2010
prof. dr. Miro Cerar (Za)kaj so elite Beseda elita (fr. élite iz lat. eligere – izbrati) izvorno označuje izbrance, odličnike. V sociološkem pomenu je elita ožji krog posameznikov, ki tvorijo najboljši ali vodilni del neke širše družbene skupine. Čeprav lahko pojem elite razumemo in uporabljamo nevtralno, smo do njega večkrat težko ravnodušni, zato mu pogosto pripisujemo poveličevalni ali slabšalni pomen. 20.09.2010
prof. dr. Miro Cerar Kako iz krize Čeprav se vedno bolj zavedamo, da je sedanja kriza vse prej kot le finančna in ekonomska, večinoma pričakujemo, da bo do njene rešitve prišlo na ekonomskem področju. Naivno in po liniji najmanjšega odpora si želimo hitrega in enostavnega zdravila. Vendar tako ne bo šlo. Vsaj ne dolgoročno. Kako torej zares iziti iz krize? 06.09.2010
prof. dr. Miro Cerar Zakaj se premalo spoštujemo Ena večjih težav današnjega časa je vsestransko pomanjkanje spoštovanja. Pri tem sicer ne gre za kako slovensko posebnost, vendar pa je v Sloveniji ta pojav še posebej boleč in destruktiven. Spoštovanje je namreč predpostavka zaupanja, le-to pa pogoj obstoja in razvoja družbe. 09.08.2010
prof. dr. Miro Cerar Mediji in dostop do informacij javnega značaja Ena od značilnosti (sodobne) demokracije je relativno visoka stopnja transparentnosti delovanja oblastnih organov in javne sfere nasploh. Med pomembnejša sredstva za zagotavljanje te transparentnosti in za preprečevanje korupcije sodi institut dostopa do informacij javnega značaja. Toda ta (ustavno)pravni institut nima le pozitivnih vidikov… 26.07.2010
prof. dr. Miro Cerar Konflikt interesov

Te dni je aktualna tema konflikt interesov. Matej Lahovnik je pred in ob nedavnem odstopu s položaja ministra za gospodarstvo opozoril na možnost konflikta interesov pri ministru Gregorju Golobiču, ta pa je zanikal takšen konflikt v zvezi z javnimi razpisi ministrstva za gospodarstvo in svojimi lastniškimi deleži v podjetju Ultra, ki se je lansko leto prijavljalo na javne razpise omenjenega ministrstva.

12.07.2010
prof. dr. Miro Cerar Degeneracija Nedavno je v medije prišla novica, da inšpektorat za šolstvo preiskuje, ali sta vodstvi osnovnih šol Danile Kumar in Prule kršili zakonodajo, ker sta otrokom »zaradi večkratnega skrajno nespoštljivega odnosa do hrane in neupoštevanja pravil« za en teden odvzeli pravico do prejemanja kosila. 28.06.2010
prof. dr. Miro Cerar Referendum o arbitražnem sporazumu Nedavno razpisani zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu je nesmisel. Je manipulacija z državljani in državo. Je dokaz nesposobnosti slovenske politike, da bi samostojno, zrelo in odgovorno odločila o tem tako pomembnem vprašanju. Pa vendar, referendum bo. In kaj zdaj? 17.05.2010
prof. dr. Miro Cerar Temeljni problem sodobne demokracije Ob besedni zvezi kastni sistem najpogosteje pomislimo na Indijo ter na diskriminacijo (razlikovanje), ki jo je že pred tisočletji uvedel hinduistični nauk s tem, ko je ljudi razdelil v štiri temeljne skupine. V demokratičnem okolju zveni kastni sistem kot grožnja demokraciji in človekovim pravicam. Pa vendar so kaste družbena realnost, ki se ji ne more izogniti nobena, tudi ne sodobna demokratična družba. 19.04.2010
prof. dr. Miro Cerar O starih ljudeh Življenjska doba človeštva se podaljšuje. Ponekod sicer dramatične oziroma tragične razmere mnogim ljudem ne dopuščajo, da bi doživeli starost. Toda tam, kjer ni vojn, smrtonosnih bolezni, lakote in podobnih katastrof, ljudje živijo bistveno dlje, kot so živeli še pred kakimi sto leti. 06.04.2010
prof. dr. Miro Cerar Biti izviren ali ne? Vsi se kdaj znajdemo pred dilemo, ali naj si prizadevamo biti izvirni (originalni), ali pa naj živimo pretežno po ustaljenih navadah in pravilih. Ta dilema se nam zastavlja tako v našem službenem, kot tudi privatnem življenju. Še posebej občutljiva je na področju prava, kjer je pogosto težko določiti pravo mejo med potrebo po izvirnem in rutinskem delovanju. 08.03.2010
prof. dr. Miro Cerar Pravo kot sredstvo poneumljanja Ključna funkcija prava je urejanje in sankcioniranje potencialno ali aktualno konfliktnega družbenega vedenja, in sicer takrat, kadar takšnega urejanja medčloveških odnosov ni mogoče zagotoviti s pomočjo morale, etike, običajev in drugih vedenjskih norm. Povedano drugače, prava ne potrebujemo tam, kjer smo sposobni na nek zdravorazumski in normalen način preprečiti ali razrešiti družbene konflikte. 22.02.2010
prof. dr. Miro Cerar Boj proti gospodarskemu kriminalu V naši mali deželi si vedno znova izmišljamo nove oblike boja proti hujšemu gospodarskemu kriminalu, organiziranemu kriminalu, korupciji ipd. V boju proti tem in podobnim oblikam kriminala bodo v prihodnje igrali posebne vloge Nacionalni preiskovalni urad, že dlje časa delujoča posebna skupina tožilcev ter novi specializirani oddelek sodnikov. 25.01.2010
prof. dr. Miro Cerar Civilna družba Ena temeljnih značilnosti modernega prava je priznavanje in varovanje sfere civilne družbe. Totalitarne, religiozne in tradicionalne vrste prava civilne družbe kot takšne ne priznavajo, ali pa je vsaj ne obravnavajo kot posebne, relativno samostojne celote. 11.01.2010
prof. dr. Miro Cerar Razmejitev prava, politike in patriotizma pri pogajanjih s Hrvaško Naslovno temo obravnavam tokrat na izrecno prošnjo uredništva spletne strani Ius Software. Ker sem se glede (ne)primernosti arbitražnega sporazuma o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško že večkrat javno izrekel, večinoma ne bom ponavljal svojih stališč, pač pa strnjeno izpostavil nekaj dodatnih misli. Naslovna tema k temu zelo izvirno spodbuja 14.12.2009
prof. dr. Miro Cerar Kruha in iger Znani starorimski izraz Panem et circenses pomeni dobesedno »kruha in iger«. Gre za spoznanje, da je ljudske množice najlažje (po)miriti tako, da se jim ponudi jedačo, pijačo in zabavo. Na ta način je do danes že nešteto vladarjev pozornost podložnikov ali državljanov preusmerilo s perečih družbenih problemov na različne oblike zabave ter tako preprečilo proteste ali upore zoper (krivično, neuspešno) oblast. 30.11.2009
prof. dr. Miro Cerar (Ne)spoštovanje sodnika V večini kultur zasledimo misli o tem, kako je za rešitev pravnega spora najprimerneje sojenje in sodbo zaupati nekakšnemu idealnemu, razsvetljenemu sodniku, modrecu. Denimo takšnemu, kakršen je bil po svetopisemskem izročilu izraelski kralj Salomon. Če imamo takšnega sodnika, potem ne potrebujemo zakona. Zadostujeta sodnikova modrost in pravičnost. 16.11.2009
prof. dr. Miro Cerar Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (2. del) V zadnji kolumni sem kritično obravnaval pristop naše oblasti k reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Glede na to, da v tem pogledu zdaj našo vladno ladjo nosi močan in nevaren veter, ki se mu glavni krmar in njegovi najožji pomočniki že skorajda ne morejo več upirati, se mi zdi primerno tudi tokrat nekaj misli nameniti tej problematiki. 02.11.2009
prof. dr. Miro Cerar Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (1. del) Dolgo časa (več let) sem odlašal s tem, da bi se javno oglasil glede te problematike. Molčal sem, ker nisem strokovnjak za mednarodno pravo ali mednarodne odnose. Zdaj mi je žal, da sem bil tako zadržan. Niti zadevna stroka niti politika namreč tu še zdaleč nista opravili svojega dela. In če kdo danes razmišlja podobno kot jaz, in denimo dr. France Bučar, mu predlagam, da se tudi sam opogumi in javno oglasi. Prepričan sem namreč, da zdaj o tem nujno potrebujemo intenzivno javno razpravo.
19.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Kdaj se država »splača« Ta teden sem se v Črni gori ob mednarodnem srečanju predstavnikov sodnih svetov iz balkanskih in nekaterih drugih držav pogovarjal o problemih s korupcijo v majhnih državah. Pri tem se je zastavilo tudi vprašanje, kdaj se država »splača«. Čeprav je morebiti tako zastavljeno vprašanje na prvi pogled preprosto, pa je v resnici precejšen izziv za našo sposobnost večrazsežnostnega razmisleka. 15.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Policisti in državljani Že več let z razočaranjem ugotavljam, da smo v Sloveniji močno razvrednotili vlogo in ugled policije. Pravzaprav se je ta negativen proces začel kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko so se vodilni posamezniki v vladi, na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji pričeli pretirano ukvarjati z bojem za oblast ter tako pretežno zanemarili ali celo izdali svoje temeljno poslanstvo. 21.09.2009
prof. dr. Miro Cerar (Ne)dostopnost znanja Zdi se, kot da znanje še nikoli v zgodovini ni bilo tako dostopno ljudem kot danes. Izjema so revna svetovna okolja in tista, ki jih obvladujejo totalitarni in podobni režimi. V relativno velikem delu sveta so danes ljudem na voljo različni učitelji, izobraževalne ustanove, literatura vseh vrst, internet, javni mediji (televizija itd.) ter komunikacijska sredstva (telefon itd.). 07.09.2009
prof. dr. Miro Cerar Zakon Ljudje pogosto govorimo o zakonu ali zakonih, le redko pa se resnično poglobimo v ta pojem. Enkrat mislimo z zakonom na pravni akt, drugič imamo v mislih kake božje, naravne ali tehnične zakonitosti, včasih pa npr. enostavno rečemo: »Laško je zakon!«. Gre torej za široko uporabljan pojem, ki ga tu na kratko predstavljam v njegovem pravnem pomenu. 24.08.2009
prof. dr. Miro Cerar Pogum Pogosto mislimo, da je pogumen tisti, ki stori nekaj nevarnega, tveganega. Za pogumne imamo ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi, ki se upajo reči nekaj, česar si mi ne upamo, ali ki sodelujejo v vojni ali v drugih oboroženih spopadih. Na ta način pogum enačimo z zahtevnostjo in drznostjo nekega ravnanja. 10.08.2009
prof. dr. Miro Cerar Odklop Odklop ali izklop v ne-tehičnem smislu pomeni, da se odtrgamo od (ali iz) nečesa, česar imamo že polno glavo in nas zato bolj ali manj bremeni. Tako je npr. poletje za večino ljudi čas za odklop od službe in ustaljenega bivalnega okolja – če je za to le dovolj denarja in volje. 27.07.2009
prof. dr. Miro Cerar Ali je demokracija (samo) za pametne Ko sem kot študent prvega letnika Pravne fakultete opravljal izpit iz sociologije prava, sem profesorju na neko vprašanje med drugim odgovoril, da je demokracija za pametne. Profesor je diplomatsko odvrnil, da je to zanimiva misel, meni pa je bilo po (opravljenem) izpitu nekoliko nerodno, saj nisem bil prepričan, če drži. 13.07.2009
prof. dr. Miro Cerar Domovina Te dni smo velikokrat slišali, da Slovenija praznuje svojo »polnoletnost«. Kot država je nastala pred 18 leti. Čeprav se seveda leta državnosti merijo po drugačnih merilih, kot to velja za pravno opredeljeno polnoletnost posameznika, je misel simpatična. Toda ali smo Slovenci res postali polnoletni kot nacija? Ali se zavedamo pomena svoje domovine? 29.06.2009
prof. dr. Miro Cerar Igre brez meja Politika, gospodarstvo, pravo in vse druge družbene dejavnosti so nekakšne igre. Če jih neprizadeto, nevpleteno in nepristransko opazujemo od daleč, lahko hitro vidimo, da se vse te dejavnosti ne razlikujejo kaj dosti od športnih ali kakih drugih iger. Eni zabijajo gole, drugi tečejo v krogu, tretji dvigajo uteži itd. Večina ljudi pa jih opazuje ter se veseli ali jezi. 15.06.2009
prof. dr. Miro Cerar O revoluciji (2. del) Revolucija je nujna, če družba zaide v neznosno krizo vrednot, ki se izrazi tudi v enako neznosni gospodarski in politični krizi. Kar pa še ne pomeni, da je revolucija neizogibna, kajti taka kriza lahko vodi tudi v popoln razpad neke družbe oziroma civilizacije. Če se torej dekadentna družba ne revolucionira (korenito preobrazi), jo nadomesti neka nova družba (civilizacija), ali pa ostane za njo le »golo pogorišče«. 01.06.2009
prof. dr. Miro Cerar O revoluciji (1. del) Ko sem v prejšnjem sistemu, ko je bila Slovenija še del SFR Jugoslavije, hodil v gimnazijo in na pravno fakulteto, so me učili, da je bila socialistična revolucija nujna in koristna, saj je pomenila odpravo izkoriščevalskih družbenih odnosov. Danes mnogi pravijo, da je bila ta revolucija nečlovečno nasilna in da je vodila v totalitarizem. Kako je torej z revolucijo, socialistično, ali kako drugo? 18.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O poučevanju in učenju (2. del) V prejšnji kolumni sem na kratko pojasnil nekaj temeljnih misli o procesu (po)uče(va)nja, ter še posebej, zakaj je pri poučevanju in učenju pomemben videz. Danes pojasnjujem, zakaj je pamet pomembnejša od videza in zakaj je srce pomembnejše od obeh. 08.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O poučevanju in učenju (1. del) V tej in prihodnji kolumni predstavljam svoj prispevek z nedavne konference o vzgoji in izobraževanju, ki jo je za šolnike organiziral Slovenski institut za kakovost in meroslovje. Prispevek sem naslovil takole: VIDEZ JE POMEMBEN, PAMET JE POMEMBNEJŠA, SRCE JE NAJPOMEMBNEJŠE 04.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O nenasilju (2. del) Kljub temu, da opredelitev nasilja ni enoznačna, je zanj v običajnem pomenu treba reči, da je vrednostno negativno, slabo. Lahko pa gledamo na nasilje tudi drugače, bolj odmaknjeno, neprizadeto, ter ga enostavno označimo za neizogibno posledico nekega vzroka, ali širše, za preizkus človeške pameti in vere. 06.04.2009
prof. dr. Miro Cerar O nenasilju (1. del) V človeški družbi se od nekdaj prepletata nasilje in nenasilje. Človek nosi v sebi oboje, zato je ena njegovih temeljnih življenjskih nalog premagovanje oziroma preseganje svoje nasilnosti in (samo)vzgoja v smeri nenasilnega vedenja. Toda ali je nasilje zgolj nekaj slabega? Ali nam morebiti ni dano tudi zato, da se lahko z njim postavimo po robu nepravičnim in nemoralnim nasilnežem? Ali so torej določene oblike nasilja nujne, koristne in opravičljive? 23.03.2009
prof. dr. Miro Cerar Zloraba prava Beseda zloraba nosi v sebi moralno obsodbo. Pomeni, da nekdo počne nekaj, do česar je tako ali drugače upravičen, vendar to počne tako, da prekorači ali popači namen oziroma smisel upravičenja in prizadene druge ljudi ali povzroči kako drugačno škodo. Nekaj, kar imamo v rabi, preusmerimo v zlo (zlo-raba). 09.03.2009
prof. dr. Miro Cerar Ali je politika nemoralna Politika v svoji vsakodnevni podobi že od nekdaj ne uživa posebnega ugleda med ljudmi, kajti praktično je povezana z marsičem, kar ni ravno v skladu z moralnimi standardi. Pomislimo le na politične obljube. Z moralnega vidika je slabo in nečastno, če človek prelomi dano obljubo. Politiki pa obljube relativno pogosto prelomijo oziroma na njih pozabijo. Želijo si oblasti, denarja in še marsičesa. Ali je torej politika nemoralna? 09.02.2009
prof. dr. Miro Cerar Kriza, varčevalci in (anti)elitizem (2. del) V (sedanji) krizi, v kateri nekateri nadalje bogatijo, drugi, mnogo številnejši, pa izgubljajo službe in postajajo vse revnejši, je seveda pomembno, da se z javnimi in zasebnimi sredstvi varčuje ter da se jih primarno namenja za ukrepe, ki rešujejo finančne in ekonomske vidike krize, ter za socialno ali drugačno pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. Seveda je pri slednjem dobrodošla tudi dobrodelnost. 26.01.2009
prof. dr. Miro Cerar Kriza, varčevalci in (anti)elitizem (1. del) Smo v krizi. Finančni in ekonomski. In seveda v socialni. Kriza se je šele začela, ugotavljamo. Morda ne bo tako huda, morda bo še hujša kot napovedujejo strokovnjaki (in teh je za to področje neverjetno veliko – le kje so bili prej?). Slovenci, Evropejci, Američani, Azijci, cel svet ... – vsi se mobiliziramo proti krizi. No ja, razen tistih, ki umirajo od lakote in vojn z našo krizo ali brez nje, ali tistih, ki so našo resnično krizo že zdavnaj opazili in nas zaradi naše lastne ignorance do nje že dolgo bodisi pomilujejo bodisi prezirajo. 12.01.2009
prof. dr. Miro Cerar Pravna država (2. del) Zadnjič sem kritično razmišljal o bolj ali manj (ne)uspelem praktičnem uveljavljanju pravne države v Sloveniji. Tokrat želim strnjeno pojasniti, zakaj je pravna država sploh pomembna družbena vrednota in katere so njene temeljne sestavine. 29.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Pravna država (1. del) Če je v sodobni politiki eden najbolj uporabljanih in zlorabljenih pojmov demokracija, je v sodobnem pravu to zagotovo pravna država. V našem prejšnjem (nedemokratičnem) jugoslovanskem in slovenskem režimu je bil ta pojem dolga leta skorajda prepovedan (če si ga omenil, si moral biti do njega kritičen), v demokratični Sloveniji pa ga je do nedavna glasno omenjal skorajda vsakdo, ki je tako ali drugače razpravljal o pravno – politični situaciji pri nas. 15.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Ali dati klošarju evro Tokrat kot kolumno objavljam prispevek, ki je bil letos oktobra že objavljen v posebni publikaciji, izdani ob dnevih slovenskih pravnikov. Razlog za ta »ponatis« je deloma v tem, da sem te dni v precejšnji stiski s časom, deloma pa gre tudi za to, da domnevam, da ga verjetno mnogi obiskovalci te spletne strani še niste prebrali in vam ga zato namenjam v premislek. 01.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Življenje in smrt (zadnji del) Na različnih področjih se je skozi tisočletja, upoštevaje najrazličnejše zgodovinske, filozofske, religiozne, moralno-etične, pravne in druge dejavnike, oblikovalo več argumentov za in proti smrtni kazni. O tej kazni ljudje že od nekdaj radi zavzemamo in izražamo stališča, denimo ob kaki njeni izvršitvi ali ob kakem grozljivem umoru, terorističnem napadu ali čem podobnem. Vendar pa je le malo verjetno, da smo pred tem tudi seznanjeni z večino teh argumentov. 17.11.2008
prof. dr. Miro Cerar O življenju in smrti (2. del) V pravu pomeni eno najbolj neposrednih soočenj z vprašanjem življenja in smrti vprašanje smrtne kazni. Poglejmo si na kratko, kako sta o tem razmišljala utemeljitelja pravne filozofije Immanuel Kant (1724-1804) in G.W.F. Hegel (1770-1831). Oba sta bila izrazita retributivista, kar pomeni, da sta kazen na splošno štela za zasluženo povračilo za zlo, ki ga je povzročil kršitelj prava. 03.11.2008
prof. dr. Miro Cerar O življenju in smrti (1. del) Ali imate jasno stališče o (ne)dopustnosti smrtne kazni? Ne v smislu njene (ne)dopustnosti s strani postavljenega prava, pač pa v smislu njene (ne)dopustnosti na sploh, v moralnem, etičnem, naravnopravnem, filozofskem, religioznem ali kateremkoli drugem pogledu. Ali ima človek kdaj pravico in celo dolžnost, da drugemu odvzame življenje? Ali da mu ga podari? In kaj sploh vemo o življenju in smrti? 20.10.2008
prof. dr. Miro Cerar Ločena mnenja Čeprav sem o ločenih mnenjih pri sodnem odločanju pred časom že napisal krajši strokovni sestavek, sem se odločil, da na tem mestu v nekoliko prilagojeni obliki povzamem nekaj misli na to temo. Gre seveda za vprašanje, ali je pri kolegijskem odločanju sodnikom smiselno dovoliti javno objavljati njihova pritrdilna ali odklonilna ločena mnenja. 06.10.2008
prof. dr. Miro Cerar O politični nekulturi (ob rob parlamentarnim volitvam 2008) Volilni rezultati trenutno kažejo, da je na letošnjih parlamentarnih volitvah zmagala levica nad desnico. Seveda je to le poenostavljena in ne ravno zelo strokovno izražena ocena, kajti po eni strani je do oblikovanja vlade še daleč, po drugi strani pa so pri nas levi in desni politični profili še zelo zabrisani za ponekod zavajajočimi imeni in gesli političnih strank, da o lažni podobi in resnični mentaliteti mnogih strankarskih politikov raje ne govorim. 22.09.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (zadnji del) Danes končujem z nizom razmišljanj na naslovno temo, v katerih sem predstavil nekatere utrinke iz svojega letošnjega bivanja in doživljanja ZDA, pri čemer sem (si) kot rdečo nit vseskozi zastavljal vprašanji, česa se lahko danes in v prihodnje naučimo od ZDA in česa bi se mogle ZDA naučiti od nas in ostalega sveta. 08.09.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (11. del) Današnja ZDA in Evropa sta v kulturnocivilizacijskem smislu tesno povezani. Večina evropskih držav tvori skupaj z ZDA in še nekaterimi državami v svetu (npr. Kanada, Avstralija in Nova Zelandija) nekakšno ohlapno skupnost, ki jo pogosto označujemo kot zahodno civilizacijo. Ta civilizacija dojema samo sebe v veliki meri kot superiorno, nad čimer pa se velja temeljito zamisliti. 25.08.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (10. del) V ZDA je treba pred vsako vsaj malce tvegano organizirano dejavnostjo izpolniti takšen ali drugačen obrazec (formular). Vsi, ki ste že kdaj leteli v ZDA veste, da je treba že na letalu izpolniti obrazec, v katerem vas med drugim sprašujejo, ali ste kdaj pomagali zagrešiti genocid ali vojno hudodelstvo, ali ste bili kdaj član nemške nacionalsocialistične stranke ali pa komunistične stranke ipd. 11.08.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (9. del) Nadaljevanje zgodbe o pravici do posedovanja in nošenja strelnega orožja pričenjam s kratkim opisom letošnjega dogajanja v dveh sosednjih ameriških mestih, Oaklandu in Berkeleyu (Kalifornija), kjer so nepridipravi samo med 31. marcem in 11. aprilom letos izvedli osem oboroženih roparskih napadov na različne restavracije, v katerih so lastnikom in gostom pobrali denar, nakit in druge dragocenosti. 28.07.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (8. del) Pred nekaj več kot dvema tednoma je ameriško vrhovno sodišče sprejelo pomembno in odmevno ustavnopravno odločitev, s katero je razveljavilo prepoved posedovanja orožja, ki je bila doslej 32 let zakonsko uveljavljena v ameriškem glavnem mestu (Washington D.C.). Sodišče je odločilo, da drugi amandma k ameriški ustavi dopušča, da državljani posedujejo orožje za samoobrambo, ne pa tudi za katerikoli (drugi) namen. 14.07.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (7. del) Nekoč sem v nekem zgodovinskem romanu zasledil misel (navajam jo zgolj po spominu), da je tisti, ki si želi oblasti bodisi pokvarjen bodisi nor. Pravzaprav bi bilo res zanimivo videti, kaj se dogaja v psihi tistih ljudi, ki si resnično iz notranje potrebe želijo voditi to ali ono državo. Ali se sploh zavedajo, kakšno odgovornost prevzemajo? 30.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (6. del) Tokrat (in v prihodnji kolumni) si poglejmo, česa se lahko naučimo iz lanskoletnega in letošnjega ameriškega predvolilnega procesa (t.i. primaries), v katerem sta demokratska in republikanska stranka izbirali vsaka svojega kandidata za letošnje jesenske predsedniške volitve. Kot vemo, sta zaenkrat še neformalna, vendar praktično zanesljiva zmagovalca tega procesa Barack H. Obama (D) in John McCain (R). 16.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (5. del) Že takoj po objavljeni odločitvi kalifornijskega vrhovnega sodišča o dopustnosti istospolnih porok, o kateri sem že pisal v prejšnji kolumni (in napovedal nadaljevanje v tej), so nekatere religiozne in konzervativne skupine obljubila podporo pobudi za spremembo kalifornijske ustave, s katero bi se izrecno prepovedalo istospolne poroke. 02.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (4. del) Pred nekaj dnevi sem razmišljal, da bi morda tokrat napisal kolumno o tem, kako se v Kaliforniji ukvarjajo z vprašanji varstva okolja, ali o tem, kako je v San Franciscu prvošolček v svojo (osnovno) šolo nedavno prinesel kar pravo pištolo. No, vse takšne in druge možnosti je te dni povsem zasenčila odločitev kalifornijskega vrhovnega sodišča o istospolnih porokah. 19.05.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (3. del) Skorajda neverjetno je, kako v Sloveniji ter v mnogih ostalih delih sveta prevzemamo oziroma posnemamo način življenja in mišljenja kot obstaja v Združenih državah Amerike (ZDA). Žal pa se od ZDA pri tem ne učimo le pametnih oziroma vrednostno pozitivnih reči, pač pa tudi vseh malih in velikih neumnosti, ki jih je človek na sedanji stopnji razvoja sposoben proizvesti. 05.05.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (2. del) Združene države Amerike (ZDA) so na velikem razpotju. To se sicer sliši kot fraza, ki jo še posebej radi izrekajo razni politiki pred volitvami, tako v ZDA kot marsikje drugod po svetu. Toda tokrat v primeru ZDA ne gre več le za politično retoriko, kajti stanje duha v tej veliki deželi nujno terja novo pogonsko energijo. 21.04.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (1. del) Lep pozdrav vsem tistim, ki ste nekoč na tej spletni strani že prebirali moje prispevke ter seveda tudi vsem tistim, ki jih (še) niste. Odslej se bom praviloma takole oglasil vsakih štirinajst dni. Ker sem se januarja za pol leta (službeno) preselil v ZDA, bodo moja razmišljanja večkrat povezana s tukajšnjim okoljem. Tokrat razmišljam na temo: učenec in učitelj. 07.04.2008
prof. dr. Miro Cerar E-demokracija (2. del) Tokrat naj uvodoma povem, da se z današnjim dnem vsaj za nekaj mesecev poslavljam od pisanja kolumn. Družbi IUS SOFTWARE se zahvaljujem za spodbudo in za dano možnost njihove objave, vsem, ki ste moje kolumne občasno ali morebiti celo redno prebirali, pa se zahvaljujem za pozornost in odzive. To zadnjo kolumno namenjam seveda že zadnjič začeti temi, tj. e-demokraciji. 26.09.2007
prof. dr. Miro Cerar E-demokracija (1. del) Demokracija ima veliko oblik. Ena izmed njih je posledica razvoja elektronskih komunikacij. Danes se tako v razvitem in demokratičnem svetu že skoraj ustaljeno govori tudi o e-demokraciji, ki po eni strani buri domišljijo (češ, kam nas bo popeljal tehnološki razvoj), po drugi strani pa poraja različna eksistenčna vprašanja (npr. ali bomo medčloveške odnose v prihodnje skrčili le še na ekran in svetlobne ter zvočne signale). 19.09.2007
prof. dr. Miro Cerar Objektivna politična odgovornost ministra V povezavi z odgovornostjo ministrov in drugih političnih (državnih) funkcionarjev se večkrat govori in razmišlja o objektivni odgovornosti. Tako so npr. pred kratkim mediji in javnost ob (novi) tragični prometni nesreči na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcih glasno razmišljali tudi o objektivni odgovornosti ministra za promet Janeza Božiča, takšno razmišljanje pa se lahko sproža tudi ob nedavnem odstopu tega in še dveh drugih ministrov (Andreja Bručana in Jureta Zupana). 05.09.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in moč (2. del) Ljudje se najpogosteje ne zavedamo, da je (tudi) moč v resnici le začasna, minljiva in dejansko zgolj navidezna. Svojo moč (občutek moči) pogosto tako ali drugače krepimo in v tem uživamo. Ali ni dober ali celo sijajen občutek, ko nekdo na svojem poklicnem področju čuti nemoč nekoga drugega, ki tega področja ne pozna; ali ko starši čutijo nebogljenost otroka; ali ko sodnik doživlja svojo moč v sodni dvorani; in ko se visokemu politiku zdi, da je nad celotnim ljudstvom? 29.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in moč (1. del) Pravo je neizogibno povezano s pojavom moči. Po eni strani je pravo izraz politične (oblastne) moči, ki se izraža skozi zakone in druge pravne akte, po drugi strani pa ima pravo tudi svojo lastno moč, ki na eni strani sploh omogoča njegov obstoj, na drugi strani pa ga kot nekakšno protiutež zoperstavlja politiki. 22.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Ali bomo uničili planet? To vprašanje si dandanes zastavlja vse več ljudi. Morda ne v tako ostri obliki, pa vendar. Zemljo onesnažujemo in uničujemo na vse mogoče načine. V svojih okoljih že opažamo nezanemarljive mikroklimatske spremembe (npr. nenavadno sunkovito spreminjanje temperatur in vremena nasploh), o makroklimatskih spremembah (globalno zviševanje temperature itd.) pa nas že skoraj vsak dan obveščajo mediji, ki povzemajo tudi zaskrbljujoče ugotovitve znanstvenikov. 15.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Kakšnega predsednika države (naj) si želimo Čeprav se uradna predvolilna tekma za položaj predsednika republike še ni začela, se kandidati že marljivo trudijo nabirati politične točke. Toda ali imamo volivci dovolj jasne predstave o tem, kakšnega predsednika države (naj) si želimo? 01.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Izpiti Tu in tam slišim mnenje, da izpiti na fakulteti ali kakšni drugi šoli niso (nujno) potrebni. Da narediš neko šolo naj bi zadostovalo že zgolj to, da se udeležuješ predavanj in vaj, bereš učbenike ipd. Verjetno ste tudi vi že kdaj pomislili, da so ti ali oni izpiti nepotrebni. 04.07.2007
prof. dr. Miro Cerar Dan državnosti Dan državnosti se je »zgodil« 25. junija 1991, s sprejemom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim dokumentom sui generis je takratna republiška skupščina Slovenijo ustavnopravno konstituirala kot samostojno in neodvisno državo. To torej ni bilo le veličastno politično dejanje, pač pa je bil tudi eden prvih (naj)pomembnejših korakov naproti pravni državi. 27.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Letališče Jože Pučnik Najrazličnejša preimenovanja so večni spremljevalec družbenega razvoja. Eno izmed njih je tudi nedavno preimenovanje dosedanjega Aerodroma Ljubljana (po domače Brnik) v Letališče Jožeta Pučnika. To dejanje vlade je seveda sprožilo zelo različne odzive in jih bo zagotovo sprožalo vsaj še nekaj časa. Seveda pa se ob tem porajajo tudi nekatera načelna vprašanja. 20.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Kaj se lahko (na)učimo iz zgodovine? Ljudje pogosto ugotavljamo, da se lahko iz zgodovine marsikaj naučimo. Zgodovina je učiteljica življenja. Historia vitae magistra. Toda ali res? Ali ni tako, da ljudje vedno znova ugotavljamo tudi, da smo se doslej iz zgodovine naučili bore malo? In kakšen naj bo pravnikov odnos do zgodovine? 06.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in šport Dandanes je šport v številnih vidikih povezan s pravom. Pravo na eni strani neposredno zakonsko ureja nekatere programske, organizacijske in druge vidike športa (npr. zakon o športu) ter posebnosti, ki veljajo npr. za poklicne oziroma vrhunske športnike (glede šolanja, zaposlitve, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja itd.), po drugi strani pa sodi v področje prava obravnavanje različnih protipravnih dejanj, do katerih pride v povezavi s športnimi aktivnostmi. 30.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Impeachment Tisto, kar je v našem ustavnem sistemu ustavna obtožba, je v svetu na splošno znano kot impeachment. Gre za obtožbo, ki je usmerjena na najvišje državne funkcionarje in zahteva ugotavljanje njihove odgovornosti, praviloma tudi z možnostjo razrešitve s položaja. Poglejmo, za kaj gre. 23.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Težavnost (pravnega) odločanja Imate kdaj probleme s sprejemanjem odločitev? Morda bolj z njihovim izvrševanjem? Če se (tokrat) osredotočimo zgolj na prvo vprašanje, kaj hitro vidimo, da odločanje ni enostavna zadeva. Še posebej, ko gre za kakšne pomembne življenjske zadeve, kamor nedvomno sodi tudi veliko pravnih zadev. 16.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in nezemljani Ne glede na to, ali verjamete, da v vesolju bivajo še druga, tj. nezemeljska bitja, je vprašanje, ali lahko pravo ureja medsebojno razmerje med zemljani in nezemljani, zanimiv preizkus utemeljenosti in narave prava. Kako bi pravno obravnavali vesoljce, če bi nas ti nekega lepega dne obiskali na našem planetu? (Kolikor nas morda že niso…?!) 09.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in čas (2. del) Čas se pojavlja v pravu v zvezi z zastaralnimi in drugim roki, uveljavljanjem, razveljavljanjem in odpravljanjem splošnih pravnih aktov, dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo upravnih, sodnih in drugih odločb, priposestvovanjem itd. Vsak izkušen pravnik se zaveda pomena časa v pravu, zato že ob prvem stiku s pravnim problemom, pravnim aktom ali pravno vlogo preveri tudi relevantne časovne vidike. 25.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in čas (1. del) Čas ima v pravu velik pomen. Tako kot vse ostale človeške dejavnosti in pojavnosti se namreč tudi pravo odvija v času (in prostoru). Pravo nam na nek način celo določa čas, saj formalno beleži naše rojstne in druge časovne podatke, predpisuje nam najrazličnejše roke, delovne in nedelovne dni, praznike ipd., pri čemer izhaja seveda iz določenega koledarskega okvira. 18.04.2007
prof. dr. Miro Cerar O časti Ali znate pojasniti, kaj je čast? Če imate morda s tem težave, se nikakor ne vznemirjajte. Po eni strani je to namreč težko razložljiv pojem, po drugi strani pa mnogi družbeni pokazatelji kažejo, da ni več toliko aktualen, da bi si z njim veljalo posebej beliti glavo. Ali pa se morda motim? Upam, da se. 11.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Politične stranke (2. del) Koga volijo volivci: politične stranke ali posamezne kandidate na listah političnih strank? To vprašanje se v zadnjih tednih večkrat zastavlja v zvezi s številnimi prestopi poslancev iz poslanske skupine LDS v poslansko skupino SD in v skupino poslancev, ki se skupno identificirajo pod imenom »Zares«. Ali je to dopustno, primerno? 04.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Politične stranke (1. del) Politične stranke so poseben čustveni oziroma psihološki fenomen. Brez njih je težko, z njimi pa prav tako. Potrebujemo jih in se jih hkrati sramujemo. Kdo bi to razumel? 28.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Kvaliteta in kvantiteta Razmerje med kakovostjo (kvaliteto) in količino (kvantiteto) je tako ali drugače človekova vsakdanja preokupacija oziroma izkušnja. Ko se npr. pogovarjamo, prehranjujemo, ukvarjamo s športom, študiramo, pišemo pismo… se vedno znova znajdemo pred dilemo, kako uskladiti kvaliteto in kvantiteto. Takšna uskladitev pač ni tako enostavna. In kako je s tem v upravi, v pravosodju, na pravni fakulteti, v pravu nasploh…? 21.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Prednosti in slabosti referendumskega odločanja V tistih sodobnih demokracijah, ki na državni ravni dopuščajo referendumsko odločanje, je ta oblika neposredne demokracije praviloma razumljena le kot dopolnitev prevladujočega modela posredne demokracije. Ob tem teorija in praksa navajata različne razloge »za« in »proti« referendumskim oblikam sprejemanja odločitev. Poglejmo si za katere razloge gre. 14.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Ali postajamo »detektivska država«? Kot je znano, je vlada v zakonodajni postopek nedavno predložila novelo zakona o javnih uslužbencih, v kateri predlaga, da naj bi nekatere zlorabe pravice javnih uslužbencev do zadržanosti z dela pomagali odkrivati zasebni detektivi. Ali je to primeren in učinkovit ukrep za preprečevanje zlorab ali pa morda postaja Slovenija »detektivska država«? 07.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Človekove pravice in dolžnosti Do danes smo se v Sloveniji že kar precej navadili na človekove pravice. S tem ne mislim, da so te vsem posameznikom zagotovljene v enaki in zadostni meri, pač pa želim povedati, da so te pravice v precejšnji meri že postale del naše širše kolektivne oziroma družbene zavesti. Kaj pa človekove dolžnosti? Ali so tudi te del naše skupne zavesti? 28.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Prilagodljivost prava ali prilagodljivost pravu? Pravo je nedvomno prilagodljiva in zato spremenljiva pojavnost. Vendar koliko se pravo lahko prilagaja? In seveda komu ali čemu? Vsi vemo, da se t.i. pozitivno pravo dandanes spreminja tako hitro, da ga še pravniki komajda dohajamo (in še to vsak le na »svojem« področju). Toda ali gre pri tem za prilagajanje prava družbenemu razvoju ali pa je ravno obratno? 21.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Pogled v Afriko V Afriki in v različnih drugih delih sveta (predvsem v Aziji in Južni Ameriki) obstoji še vedno veliko oblik tradicionalnega (običajnega) prava. Če si primeroma pogledamo, kako poteka reševanje sporov v mnogih afriških plemenskih in vaških skupnostih, nam to ponuja zanimivo primerjavo z našim (modernim) pravnim okoljem. 14.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Totalitarizem (2. del) V prejšnji kolumni sem se na koncu vprašal, zakaj se je treba totalitarizmu (kot obliki mišljenja in delovanja) nenehno upirati, ga premagovati in ga nekoč dokončno preseči. Odgovor na to je večplasten, vendar ga je mogoče zožiti na nekaj temeljnih misli. 07.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Totalitarizem (1. del) Za človeka, ki nekaj da na svobodo in pravičnost ima beseda totalitarizem zastrašujoč zven in pomen. Slovenci imamo zgodovinsko izkušnjo s totalitarizmom, zato po eni strani vemo o njem več kot nekateri drugi narodi, po drugi strani pa imamo s svojim odnosom do njega tudi več težav. 31.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Federalno in konfederalno načelo (princip) V zvezi z Evropsko unijo (EU) se pogosto omenjata izraza federacija in konfederacija. Vsi tisti, ki se še spominjamo jugoslovanskega federalizma, imamo o teh dveh pojmih relativno dobre predstave, kajti oblika jugoslovanske državne ureditve je bila v zadnjem obdobju kar nekaj časa federalna, pri čemer pa je od leta 1974 na podlagi zvezne ustave vsebovala tudi nekatere konfederalne elemente (npr. zahteva po soglasnem odločanju o ustavnih spremembah v zveznem zboru republik in pokrajin). 24.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Ugovor vesti – pravica ali dolžnost? Ena izmed posebnosti slovenske ustave je, da kar na dveh mestih ureja pravico do ugovora vesti. V 123. členu dopušča ugovor vesti vojaški obveznosti, v 46. členu pa na splošno obravnava možnost, da zakonodajalec uredi ugovor vesti tudi na drugih področjih. Ugovor vesti vojaški dolžnosti zaradi profesionalizacije slovenske vojske ta čas resda ni več aktualen, toda ustavno opredeljena možnost zakonskega ugovora vesti ostaja odprta tudi v prihodnje. In ker je ugovor vesti že tako ali tako zanimiv in izjemen način nasprotovanja pravu, si na kratko poglejmo za kaj pri tem v resnici gre. 17.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Merila pravnosti (2. del) Zadnjič sem pojasnil štiri temeljna merila (kriterije) pravnosti. V nadaljevanju pojasnjujem še nekatera izmed njih, nato pa dodajam še nekaj misli na to temo. No, poglejmo si najprej preostala merila pravnosti: 10.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Merila pravnosti (1. del) Ste se kdaj vprašali, kako lahko ugotovimo, kaj pravo more in mora urejati? Gre za zelo zahtevno vprašanje. Dandanes se nam sicer morebiti zdi, da lahko pravo ureja že skoraj vse, saj zakoni in drugi pravni akti ter pravne dejavnosti državnih in drugih institucij posegajo praktično na vsa področja družbenega življenja. No, na srečo je v moderni državi, četudi je ta pravno hipernormirana, pravno urejanje v marsičem le omejeno, kar predvsem pomeni, da posamezniki in civilna družba (še vedno) uživamo določeno mero (pravne) avtonomije in svobode. 03.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Novoletne želje V zadnjih dneh starega leta se ljudje sprašujemo, kaj izboljšati v novem letu, kako se spremeniti na bolje itd. Mnoge naše dobre želje in hrepenenja še posebej zorijo prav v božičnem času in nato vse do silvestrske noči, po kateri pa se praviloma prebudimo nekoliko manj vzneseni in optimistični. Toda četudi nam tedaj morebiti volja in energija za želene spremembe nekoliko (ali precej) upadeta, ni prav, če se prepustimo malodušju ter od svojih želja in načrtov kar odstopimo ali jih potisnemo v pozabo. 27.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Državljanska neposlušnost Zadnje čase smo bili v obliki takšnih ali drugačnih javnih protestov občanov zoper morebitno naselitev romske družine Strojan na »njihovem območju« večkrat soočeni s pojavom, ki spominja na t.i. državljansko neposlušnost (nepokorščino). Toda ali je šlo pri tem res za ta pojav, ki ga teorija kljub njegovi nelegalnosti šteje za legitimno obliko demokratičnega protesta, ali pa je šlo za nekaj povsem drugega? Poglejmo si nekoliko podrobneje, kdaj lahko govorimo o (legitimni) državljanski neposlušnosti. 20.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Legitimnost prava Za razumevanje legitimnosti prava moramo seveda najprej osvetliti razmerje med legitimnostjo in legalnostjo. Gre za znano dvojico, ki se zavestno ali nezavedno nenehno prepleta v naših razmišljanjih o državi, demokraciji, pravu, človekovih pravicah, pravičnosti in podobnih družbeno relevantnih pojavih. O obeh navedenih pojmih, ki sta v teoriji obširno obravnavana, je mogoče na tem mestu razmišljati le na precej poenostavljen način. 13.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Paradoks »špeckahle« Tožarjenje mi je še od mojih šolskih časov ostalo v spominu kot nekaj nečastnega, neprimernega, celo sramotnega. Tisti, ki je npr. sošolca, ki mu je storil kaj neprijetnega, zatožil učiteljici, je bil poimenovan »špeckahla« ali »tožibaba«/»tožidec«, kar je bila nekakšna negativna moralna oznaka. Kolikor vem se v šolah še danes uporabljajo takšne oznake z negativno vrednostno konotacijo. Kako pa je z odraslimi? In z družbo v celoti? Ali ni tožarjenje na širši družbeni ravni dojeto ravno na nasproten način, kot nekaj etično pozitivnega? Ali ne gre tu za svojevrsten paradoks? Paradoks »špeckahle«? 06.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in ideologija (2.del) V prejšnji kolumni sem predstavil pojem ideologije in osnovne (idealno-tipske) ideološko-politične usmeritve. V nadaljevanju bom najprej prikazal, kako lahko ideološke usmeritve vplivajo na pravno odločanje posameznikov v konkretnih primerih, nato pa dodal še nekaj splošnih ugotovitev o razmerju med pravom in ideologijo. 29.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in ideologija (1.del) Pojem ideologije se praviloma povezuje s politiko. Ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kakšno je neposredno razmerje med ideologijo in pravom (kar ni povsem isto kot razmerje med politiko in pravom). Ali je z ideologijo prežeto tudi pravo, ki v določeni meri vedno izraža politično-ideološke vrednote in cilje? In ali ni pravo že tudi samo po sebi posebna vrsta ideologije? Z odgovori na ta vprašanja se vsekakor dotikamo same narave prava. 22.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravice živali (2. del) Človekov neprimeren, pogosto celo zelo krut odnos do živali ima praviloma dva temeljna vzroka: nevednost ali zlobo. Povsem jasno je, da je nevednost (neznanje, ignoranca) lažje opravičljiva kot zloba, toda posledice so lahko v obeh primerih iste oziroma enako hude. Če želimo torej tudi na pravnem področju – vsaj dolgoročno gledano – postopoma najti prave pristope in sredstva za varstvo živali pred mučenjem in vsakim drugim neustreznim obravnavanjem s strani ljudi, potem moramo najprej odpraviti lastno nevednost, nato pa se postaviti po robu tudi našim nižjim strastem, ki vodijo v zlobno obravnavanje živali. 15.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravice živali (1.del) Med temeljna merila civiliziranosti in humanosti sodita vsekakor tudi sočutje in skrb človeka za soljudi in za druga živa (čuteča) bitja. Ko se danes oziramo npr. v antiko, kjer so bili človeški sužnji izrazito diskriminirani in ponižani, ali ko opazujemo nekatera sodobna okolja, kjer je diskriminacija ljudi (žensk, otrok, pripadnikov »nižjih« kast, ras ali slojev itd.) nekaj vsakdanjega, se nad tem čudimo, zgražamo in se včasih hote ali nehote počutimo tudi nekoliko »vzvišeno« - češ, mi smo na višji razvojni stopnji. Toda četudi drži, da ljudje po eni strani rastemo v svoji v humanosti in civiliziranosti, pa po drugi strani v tem pogledu v marsičem tudi tonemo. Zato se lahko kar precej zaskrbljeno vprašamo, kako bodo na nas gledali (upajmo, da še bolj) humani in civilizirani bodoči človeški rodovi. 08.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je zakon podobnosti pomemben tudi za pravo Zakon podobnosti, kot eden temeljnih zakonov univerzuma, seveda ni zakon v pravnem smislu besede. Prav tako to tudi ni zgolj naravni zakon, čeprav se po njem ravna vsa narava. Zakon podobnosti je univerzalna zakonitost, ki obvladuje tako naravno kot družbeno življenje ter vse ostalo, kar se nahaja v vesolju. Ta zakonitost nas zato med drugim opozarja, da je ločitev na naravo in družbo (kulturo, politiko, pravo itd.) umetna, »nenaravna« in dejansko zgolj navidezna, čeprav se ji zaenkrat še no (z)moremo odpovedati. Toda poglejmo si najprej, kaj sploh je zakon podobnosti. 01.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Državni svet – prenovitev ali ukinitev? Državni svet je ena tistih ustavnih institucij, ki so nastale kot rezultat političnega kompromisa. Politični kompromisi so sicer do neke mere neizogibni pri sprejemanju vsake demokratične ustave, toda takšne kompromisne rešitve so pogosto dolgoročno problematične. Ker je v zadnjem času ponovno »v zraku« ideja o ukinitvi Državnega sveta, namenjam tokrat nekaj strnjenih misli tej naši ustavni posebnosti. 25.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in zdravorazumskost Pravni način razmišljanja (»pravna logika«) je pogosto zelo blizu tistemu, kar v slovenskem ljudskem jeziku poimenujemo »zdrava kmečka logika« ali »kmečka pamet«, s čimer pravzaprav mislimo na neko naravno inteligenco, ki jo pač človek ima, ali pa je nima. Pravo mora, če želi biti v zadostni meri družbeno sprejemljivo in učinkovito, v precejšnjem obsegu slediti naravnemu toku življenja oziroma naravi stvari. Za prepoznavo naravnega toka pa je v največji meri usposobljena prav človekova naravna inteligenca, ki jo lahko tu poimenujemo tudi zdravorazumskost. 18.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Ali smo obsojeni na površ(i)n(sk)ost? V sodobnem času postaja človekovo dojemanje sveta v povprečju vedno širše in vedno plitkejše. Z neznansko količino informacij, ki nas dosegajo preko televizije, radia, časopisov, revij, interneta in drugih medijev se naše obzorje širi, naše dojemanje sveta pa postaja vedno bolj površinsko in kot takšno tudi površno. V pravni (ali v drugi poklicni dejavnosti) pa se ob tem pretežno odvija na videz nasproten proces, tj. specializacija. Slednje pomeni relativno poglobljeno ukvarjanje z nekim področjem, pri čemer pa si na ta način seveda zastiramo širši pogled na pravo in svet, kar nam prav tako omejuje spoznavni domet. 11.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Zaupanje v pravo Prejšnja kolumna, v kateri sem razmišljal o avtoriteti argumenta in argumentu avtoritete, dejansko kar kliče po (dodatnem) razmisleku na temo zaupanja. Seveda je na tem mestu smiselno predstaviti tudi pomen zaupanja v pravo, ki se tako teoretično kot praktično (npr. v ustavnosodni praksi) izpostavlja kot eno temeljnih (pod)načel pravne države in s tem tudi modernega prava. Pri tem pa želim najprej nekoliko podrobneje osvetliti pomen zaupanja nasploh, kajti šele na takšni podlagi se lahko celoviteje in globlje zavemo tudi velikega pomena zaupanja v pravo. 04.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Avtoriteta argumenta ali argument avtoritete? Naslovno vprašanje se mi zdi zanimivo. Včasih se mi dozdeva, da si ga večina ljudi niti ne zastavlja, saj živimo v nekem bolj ali manj šolsko priučenem in že skoraj samoumevnem prepričanju, da stvari, ljudi, njihova ravnanja ter dogodke presojamo glede na dejstva in s pomočjo lastne pameti. In v skladu s tem bi verjetno marsikdo na naslovno vprašanje odgovoril, da zanj velja predvsem avtoriteta argumenta in ne obratno. Toda, ali je to res? In kako je s tem v pravu? Ali nas prepričajo argumenti ali avtoriteta tistega, ki jih predstavlja? 27.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Le čevlje sodi naj... Večina Slovencev ve, kako se – po Prešernu – zaključi zgornji stavek (verz) in kakšno je njegovo sporočilo, nauk. Stavek je dejansko že zdavnaj prerasel v ljudski rek, s katerim želimo nekomu povedati, da naj ne sodi nečesa, na kar se ne spozna. Tudi pravniki včasih radi komu rečemo, ali že kar zabrusimo, da naj ne razpravlja ali sodi o pravu, če se nanj ne spozna. Kdo torej lahko sodi o pravu – ali je dobro ali slabo, pravično ali krivično, učinkovito ali neučinkovito…? 20.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Pozitivna diskriminacija V zadnji kolumni sem nanizal nekaj misli o diskriminaciji in nediskriminaciji, zato se mi zdi sedaj kar nekako samoumevno, da se na kratko posvetim še t.i. pozitivni diskriminaciji. Le-ta pomeni specifičen odstop od načela enakopravnosti oziroma nediskriminacije. Gre pač za to, da formalna (pravna) enakost praviloma ohranja ali celo povečuje dejansko neenakost, zato si moderno pravo v duhu vrednot kot so humanost, solidarnost, pravičnost ipd. prizadeva s pozitivno diskriminacijo odpraviti ali vsaj zmanjšati nekatere neželene dejanske neenakosti med ljudmi in družbenimi skupinami. 13.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Diskriminacija in nediskriminacija Da ima pravo v sodobni demokratični družbi velik pomen (govori se že kar o juridizaciji ali celo panjuridizaciji družbe), dokazuje med drugim naše dojemanje naslovnih dveh pojmov. V skladu s pravno paradigmo, ki temelji na doktrini človekovih pravic, smo se že kar dodobra navadili, da je ena temeljnih usmeritev pravne države zagotavljanje nediskriminacije, zato pojmujemo diskriminacijo že skoraj avtomatično kot nekaj nezaželenega, slabega ipd. Toda če dobro premislimo, zadeva še zdaleč ni tako preprosta. 06.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj zasebnost na delovnem mestu (2. del) Pravi odgovor na to vprašanje nam, kot rečeno, ne ponuja pravo, pač pa globlje razumevanje človeške narave, ki v tem pogledu nastopa kot t.i. materialni pravni vir. Za pravo, ki uveljavlja demokracijo, pravno državo in človekove pravice mora biti seveda samoumevno, da ne dopušča popolnega (totalnega) nadzora delodajalca nad delavci. Toda delodajalec lahko kot praviloma »močnejša stranka« v praksi vedno uveljavi več nadzora nad delavci, kot bi ga po naravi stvari smel, zato nas lahko poleg nadzornih organov in sodišč pred tovrstnimi »totalitarnimi« težnjami po nadzoru ubrani predvsem splošno uveljavljena (pravna) zavest o nujnosti spoštovanja pravice do zasebnosti. 30.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj zasebnost na delovnem mestu (1. del) Če bi bili ljudje brez napak, potem posameznikova zasebnost ne bi bila kakšna posebna dobrina ali vrednota. Človek si želi in potrebuje zasebnost predvsem zato, da se lahko v miru odpočije in da pred drugimi skrije svoje pomanjkljivosti, ali pa zato, da pred drugimi prikrije nekatere svoje višje ali bistveno drugačne sposobnosti oziroma znanje (da ga ne bi ljudje zaradi lastne nevednosti »scvrli na grmadi«). Pomembno vprašanje pa je, zakaj(!) in v kolikšni meri pravno varovati človekovo zasebnost. Poglejmo si to na primeru zasebnosti na delovnem mestu. 23.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je poslanec lahko vzdržan, sodnik pa ne Spomnim se, da je pred leti Državni zbor z glasovanjem(!), s predpisano navadno večino glasov, sprejel pravni akt, s katerim je ugotovil, da je poslancu, ki je (pred tem) umrl, prenehal mandat. Čeprav to seveda ni primer, o katerem bi se smelo razpravljati na šaljiv način, pa se ob njem le zastavlja nekoliko tragikomično vprašanje, tj. kaj bi se zgodilo, če državni zbor takšne odločitve ne bi izglasoval. 16.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Razlike med pravom in politiko Mnogi filozofi so že opozorili, da je svet pojavov, ki jih dojemamo z našimi čuti(li), le navidezen (iluzoričen) in kot tak neresničen. Toda kdo bi danes še resno jemal filozofe, ko pa nam televizija, radio, tisk, internet in drugi mediji ponujajo toliko lažje razumljivih resnic. Mnogi ljudje raje verjamejo, da je res(nično) tisto, kar poročajo novinarji, kar izjavijo znani pevci, razne »Missice«, TV voditelji, ali kar preberejo v kakšnem rumenem tisku… Ja, stvari gredo celo tako daleč, da ljudje dandanes pogosto verjamejo celo že politikom in pravnikom… Le kam gre ta svet? 09.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Kdor ni z nami je… Pred vami je kratek psihološki test. Besedilo, s katerim boste (v mislih) dopolnili naslovni nastavek: »Kdor ni z nami…,« vam bo povedalo, ali razmišljate primarno politično ali ne. Če namreč politiko, pravo, moralo, ekonomijo, religijo in druge družbene sfere dojemamo v prvi vrsti kot način mišljenja o družbi in svetu, potem nam lahko določeni miselni obrazci povedo, ali dogodke in ljudi dojemamo pretežno politično, pravno ali na kak drug način. 02.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Poslanski in drugi privilegiji Ministrstvo za javno upravo, na čelu z ministrom Virantom, je te dni javno objavilo osnutek zakona o funkcionarjih, v katerem med drugim predlaga bistveno omejitev sedanje pravice poslancev, ministrov in še nekaterih funkcionarjev do (praviloma največ) enoletnega prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata. Po novem naj bi imeli poslanci in ministri pogojno (tj. če ne uspejo najti zaposlitve) pravico do takšnega nadomestila največ pol leta, državni sekretarji in župani pa tri mesece, pri čemer naj bi v tem času prejemali le 80% prejšnje plače ter bili dolžni sproti dokazovati, da dejansko iščejo službo. 26.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je pravičnost ženskega spola Ali ste si kdaj že zastavili zgornje vprašanje? Ali je del »ženske nedoumljivosti« res kakorkoli povezan z »nedoumljivostjo« pravičnosti? Kakorkoli že, v številnih jezikih oziroma kulturah se pravičnost (iustitia) kot vrednota, pravno načelo, boginja ali karkoli drugega predstavlja v ženski obliki – tako v besedi kot v sliki! Ali torej veste, zakaj je pravičnost (bolj) »ženska« in ne (toliko) »moški«? 19.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Vzgoja pravnika (2. del) V prejšnji kolumni sem izpostavil nekatere neprimerne in (kot takšne) simptomatične oblike vedenja oziroma ravnanja študentov prava ter v zvezi z njimi načel vprašanje vzgoje pravnika. Če bi dal sedaj besedo povprečnemu študentu prava, bi mi zelo verjetno odgovoril, da tudi profesorji in drugi učitelji v navedenem pogledu nikakor niso brezmadežni. Nekateri izmed njih pogosto zamujajo ali odpovedujejo predavanja, včasih celo izpite (za kar se nekateri niti ne opravičijo), se na predavanja morebiti premalo pripravijo, odpadajo jim govorilne ure, nasploh se ne posvečajo dovolj študentom, so do njih nevljudni itd. Marsikaj neprimernega bi lahko ugotovili tudi za vse ostale pravnike, seveda pa tudi za vse ljudi nasploh. In kaj se lahko iz vsega tega naučimo? 12.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Vzgoja pravnika (1. del) Moj kolega, učitelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je pred nekaj meseci prejel e-mail z naslednjo vsebino: »Lepo pozdravljeni. Ker so govorilne ure ob zame zelo neprijetnem času, bi vas prosil, če bi mi lahko povedali, kaj vse pride v poštev za izpit, govorice med študenti namreč grozno variirajo. Prav tako bi bil zelo hvaležen, če bi povedali na splošno na čemu je povdarek in kaj je manj pomembno. Hvala.« - Ali se vam zdi s tem dopisom vse v redu (pri tem ne mislim na slovnico)? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem prosim, da te kolumne ne berete. Ta kolumna je namreč namenjena le tistim, ki v citiranem dopisu zaznavajo odsotnost nekaterih temeljnih norm obnašanja morebitnega bodočega pravnika. 05.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravna država kot utopija
(kozerija, parodija ali karkoli že)
Večina bralcev te spletne strani zagotovo pozna revijo Pravna praksa, ki nas vsak teden v svoji rubriki »Dogodki – izjave« strnjeno in pregledno seznani s tistimi dogodki zadnjega tedna, ki se tako ali drugače povezujejo z različnimi pravnimi zadevami, vprašanji itd. V nadaljevanju predstavljam primer te rubrike, katerega časovno umestitev in vsebinsko nenavadnost pojasnjujem na koncu (te kolumne). Predstavljena rubrika je namenjena tako pravnim optimistom kot tudi pravnim pesimistom. No, pa si jo poglejmo. 28.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Nova ustavna podlaga za ustanovitev pokrajin Danes, tj. v torek 20.6.2006, ko pišem to kolumno, naj bi zvečer Državni zbor sprejel ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave, s katerim bo zagotovil ustanovitev pokrajin na območju celotne Slovenije. Ker je politično soglasje o tej ustavni spremembi, sodeč po predhodni razpravi v Ustavni komisiji Državnega zbora, doseglo naravnost »sanjski obseg« (zahtevana dvotretjinska večina glasov vseh poslancev naj namreč nikakor ne bi bila vprašljiva), v nadaljevanju pišem o tem, kot da je ustavna sprememba že sprejeta (če ne bo, se bom v prihodnji kolumni na vse načine posipal s pepelom). 21.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Poslanska imuniteta Že kar nekaj let se poslanci ukvarjajo z vprašanjem, kako spremeniti 83. člen ustave, ki ureja poslansko imuniteto. Dejansko gre tu predvsem za dve vprašanji: prvič, kako naj se poslanci zavarujejo pred samimi seboj, tj. pred zlorabami poslanske imunitete, ter drugič, kako naj zagotovijo, da jih bo poslanska imuniteta tudi resnično varovala v primerih, ko bi npr. tretje osebe z odškodninskimi tožbami utegnile resnično neutemeljeno ovirati njihovo delo in s tem tudi delo državnega zbora. 14.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravni občutek (2. del) Prejšnjo sredo sem na tem mestu strnjeno opisal nekaj temeljnih značilnosti pravnega občutka (nem. das Rechtsgefühl). Danes želim pravni občutek prikazati v razliki do nekaterih drugih podobnih pojavov ter dodatno opozoriti na njegov pravni in širši družbeni pomen. Ob tem si je mogoče na splošno zastaviti kar nekaj zanimivih vprašanj. Ali imamo slovenski pravniki in drugi državljani dovolj razvit pravni občutek? Ali je stopnja razvitosti pravnega občutka lahko pomembno merilo za oceno o stopnji razvitosti nacionalne pravne kulture? Ali je stopnjo razvitosti prava v določeni družbi sploh mogoče oziroma dopustno meriti z "občutki"? 05.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravni občutek (1. del) Pred nekaj dnevi sem s krajšim prispevkom nastopil na okrogli mizi na 1. Dnevih prekrškovnega prava (2006), ki sta jih organizirala GV Založba in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Tam sem med drugim opozoril na ustavnopravni in siceršnji pomen ustaljene oziroma enotne sodne prakse pri obravnavanju prekrškov in drugih kaznivih oziroma protipravnih ravnanj. Ob tem sem, na pobudo nekaterih drugih udeležencev okrogle mize, na kratko poudaril tudi pomen, ki ga ima pri interpretaciji in uporabi prava t.i. pravni občutek (nem. das Rechtsgefühl). 30.05.2006
prof. dr. Miro Cerar (DE)PERSONALIZACIJA PRAVA Kot vemo, je pravo neločljivo povezano s človekom in človeško skupnostjo ali družbo (ubi societas, ibi ius). Kljub temu pa človek kot takšen, tj. v svoji celoviti avtentični pojavnosti, sploh ne nastopa v pravu. Zato tudi govorimo o fizičnih osebah in ne o ljudeh kot pravnih subjektih. Če kdo morebiti misli, da je sintagma fizična oseba le nekakšen »larpurlartistični« teoretični imenovalec, se moti. 24.05.2006
prof. dr. Miro Cerar Osnove prava v osnovno in srednjo šolo Razprava o tem, kateri učni predmeti ali področja izobraževanja sodijo v osnovno ali srednjo šolo je nadvse zahtevna zadeva. Kako dandanes, v okolju neprestano porajajočih se novih naravoslovnih, tehničnih, družboslovnih, humanističnih in drugih znanosti oziroma ved, področij udejstvovanja, razmišljanja, ustvarjanja itd., določiti tiste ključne in »usodne« vsebine, s katerimi je treba v (javni in obvezni) osnovni šoli vsaj do neke mere seznaniti vsakega učenca ter jih nato v srednji šoli dograjevati ali pa na novo vključevati v šolski pouk? 17.05.2006
prof. dr. Miro Cerar (SAMO)OMEJEVANJE PRAVA Pravniki bi morali biti nekako že po definiciji veseli, kadar se področje našega poklicnega delovanja širi. Širitev in uvajanje novih pravnih institucij, pravic in dolžnosti, pravnih področij in panog itd. nam prinašata nove poklicne izzive, nova delovna mesta oziroma zaposlitve, nove možnosti družbene uveljavitve ter nenazadnje možnost (dodatnega) zaslužka. 10.05.2006
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Ravnikar Šurk Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022 00:00
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022 08:17
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022 07:49
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022 08:52
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022 12:35
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

25.04.2022 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

22.04.2022 09:14
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (1) Desetletja sem se ukvarjala z mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto vseh vrst in ob tem spoznavala njen nastanek, "družinske" vzpone in padce, predvsem pa odziv družbe in državnih institucij do te problematike. Spoznanja so neprecenljiva, saj se problemi iz družin širijo in dobivajo dimenzije, ki si jih mnogi niti ne predstavljajo. 20.04.2022 07:30
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022 13:11
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022 07:58
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022 08:55
Vlasta Nussdorfer Ima sramota danes še kak drug pomen? Povod za novo kolumno je bil TV intervju z gospodom Ivom Boscarolom. Vse je namreč presenetil, ko je zmagovitega paradnega "konja" letalstva prodal Američanom, ob tem pa prav bogato nagradil zaposlene in občino Ajdovščina. Ob številkah človeku sicer povsem  zastane dih, a prav tako ob dobrodelni gesti, ki je sploh nismo vajeni. Ne pomnim da bi jo že doživeli. Gospod Boscarol je pač uspel in zakaj bi ga moralo biti tega sram? Menda bo celo nadaljeval, dokler ne bosta Fructal in Elan spet naša! Tega se prav veselim. 06.04.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022 12:53
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022 09:17
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022 08:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

25.03.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Dve različni nogavički V preteklosti smo 21. marca praznovali prvi dan pomladi, a ta v zadnjih letih pohiti in nas običajno preseneti že dan prej, ko se združi z dnevom sreče, ki ga slavimo 20. marca. Seveda pa slehernega 21. ni moč iti mimo svetovnega dneva Downovega sindroma. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kako je s pravicami teh ljudi? In kako z njihovimi starši in skrbniki? Jih vidimo in slišimo ter kako se do njih vedemo? 23.03.2022 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022 09:11
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022 09:19
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022 09:11
Vlasta Nussdorfer Kdo trese kozarec Poučna zgodba neznanega avtorja z gornjim, pomenljivim vprašanjem, je v teh časih še kako aktualna, ne vem pa, kako najti odgovor, ko pa se jih ponuja kar nekaj. Zgodba z jasnim sporočilom o usodnem razdvajanju ljudi in krivdi zanj, velja za vse čase, še posebej za današnji, zagotovo prelomni trenutek. 09.03.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022 11:09
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022 07:51
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022 07:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022 09:27
Vlasta Nussdorfer Ne prezrite marsičesa Volitve v državni zbor, ki vodijo tudi v sestavo nove vlade, so že razpisane in to kljub nekaterim željam po "covidni" prestavitvi. To je bil namreč prvi možni datum in predsednik republike ga je izkoristil. Pojavljajo se številni plakati, ki vabijo radovedne poglede in obljubljajo marsikaj, čeprav smo šele v zgodnjem predvolilnem obdobju. Čisto zares se bo namreč začelo čez mesec dni, čez dva pa bomo že hiteli na volišča. Tako se vsaj govori. Bo udeležba tokrat res višja? 23.02.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

21.02.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022 14:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022 13:04
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022 08:20
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022 07:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022 08:08
Vlasta Nussdorfer Muke pravosodja Zadnjo kolumno sem napisala po povsem konkretnih, a neverjetno škodljivih idejah enega izmed poslancev in nato celo pristojnega odbora DZ o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj. K sreči zadeva kasneje ni bila obravnavana na januarski seji hrama demokracije, saj je bila po glasovanju umaknjena z dnevnega reda. A to nikakor ne pomeni, da problemov in težav v širšem pravosodju ni oziroma ni več. O nekaterih bi rada zavzela svoje stališče. 09.02.2022 08:19
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022 12:57
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022 07:00
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022 07:58
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

28.01.2022 10:13
Vlasta Nussdorfer Spreminjati s tresočo roko Pravosodje in njegovo delo spremljam že 44 let. Sprva dolgih 35 na tožilstvu; od pripravnice do vrhovne državne tožilke, nato šest let kot varuhinja človekovih pravic in zadnja tri leta kot svetovalka predsednika republike. Koliko usodnih sprememb je doživelo pravosodje, pa tudi  popravkov in dopolnitev procesne in materialnopravne zakonodaje, koliko reorganizacij, koliko predsednikov in generalnih tožilcev, kako je raslo in se spreminjalo odvetništvo, kako  preoblikovalo državno pravobranilstvo in kako močno so odmevale odločitve ustavnega sodišča v različnih sestavah in obdobjih ter kako težko je dobiti nove ustavne sodnike danes. Še nikoli težje. Kakšen pa je ugled vseh teh institucij v očeh ljudi? Ne zgolj laikov, celo pravnikov. Zaupate v sodne odločitve, verjamete v pravičnost in poštenost ali le zamahnete z roko in porečete: "Pravice preprosto ne gre iskati na sodišču! Ni je in tudi ko pride, bo najmanj prepozna. Vsaj za nekoga." 26.01.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022 07:48
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022 09:32
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022 08:51
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022 09:15
Vlasta Nussdorfer Vroče volilno leto So taki in drugačni dnevi. Nekateri nam ostanejo v spominu, drugi odidejo v pozabo, celo z željo da se nikoli ne bi ponovili. Prvi januar je zagotovo prav poseben. Drugačen od vseh preostalih dni v slehernem letu. Pomeni prelomnico med starim in novim. Če želimo ali ne. Pa ne zgolj za posameznike, tudi za družbo, državo in svet. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj smo v ospredje postavljali virus in želje, da preneha mutirati in počasi izzveni. Pa ne le zdravstveni, tudi virus sovraštva in delitev, ki nas hudo slabijo. Bo kdaj tako, ko pa smo vstopili v super volilno leto? Se stanje lahko še bolj zaostri in kaj bi to pomenilo? Kaj torej pričakujete in kaj za vas pomeni leto 2022? 12.01.2022 08:07
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022 12:42
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022 07:56
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

03.01.2022 07:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021 10:23
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021 08:20
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021 08:45
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021 09:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021 13:07
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021 07:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Izgubljeno upanje Zahodnega Balkana? Območje Zahodnega Balkana je po različnih družbeno-ekonomskih kazalnikih eno od najbolj zapostavljenih evropskih regij. Ljudje v tej regiji zato živijo primerjalno slabše kot denimo v državah članicah Evropske unije. Zato se emigracija iz držav Zahodnega Balkana nikoli ni ustavila. Ali in kako je mogoče izboljšati vladavino prava in zvišati kakovost življenja na Zahodnem Balkanu? 03.12.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer O pravičnosti in poštenosti malo drugače V teh dneh beremo in poslušamo o nekaterih razvpitih sodnih primerih, ki so se obrnili povsem drugače od pričakovanj večine. Vseh nas, ki seveda izjemno zajetnih sodnih spisov niti slučajno nismo videli "od znotraj" in najbrž še koga, ki jih sicer kar dobro pozna. Ko smo spremljali prve medijske objave o "odrezani roki", smo povsem razločno slišali obdolženčevega očeta pripovedovati in celo kazati, kako je do usodnega rezanja roke nesrečnega dekleta prišlo. Obsodba bi lahko "padla" po "televotingu" še isti večer. Zagotovo bi glasila: krivi. Tista "ljudska" seveda. 01.12.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021 13:09
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021 09:17
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

22.11.2021 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

19.11.2021 08:29
Vlasta Nussdorfer Nejeverni Tomaži Smo v poznojesenskem času, z vse krajšimi dnevi in daljšimi nočmi, z neverjetno slabimi novicami in tudi že z močno predvolilnim vzdušjem. Medije polnijo samohvale in huda obtoževanja političnih nasprotnikov, kar vseh po vrsti. Tu in tam kak pomirjujoč; glas sprave, morda namenjen zdravstveni krizi. Se bomo v tem boju vsaj poenotili ali še tu usodno razklali, kaj razklali, že kar "pobili"? Se še spomnite stavka dr. Janeza Drnovška o političnem nasledstvu? Zakaj nihče ne izumi zanesljive "pojoče travice"? Mnogi bi se je zelo bali. Tudi tisti s ponarejenimi PCT potrdili. Kako je sploh mogoče, da jih izdajajo celo zdravniki (zaenkrat k sreči sum le za dva)? Kam vse to pelje? Zagotovo v izgradnjo vrednot, na katere smo prisegali desetletja. Smo res že tako daleč? 17.11.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021 07:33
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

12.11.2021 14:16
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021 08:04
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

08.11.2021 09:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Med obljubami in resničnostjo v Glasgowu V tednu globalne podnebne konference COP26 v Glasgowu je znova aktualna lanskoletna raziskava skupine ameriških, evropskih in kitajskih znanstvenikov, ki podaja, kako lahko podnebne spremembe ogrozijo življenja treh milijard ljudi. Njihova raziskava je še ena v vrsti študij, ki že desetletje ali več opozarjajo na škodljive učinke podnebnih sprememb. Če želimo zavarovati človekovo dostojanstvo prihodnjih generacij, morajo države in zasebni sektor skupaj sprejeti učinkovite ukrepe in spremeniti mentaliteto. 05.11.2021 08:45
Vlasta Nussdorfer Vseh vrst "stolčki" Ste kdaj razmišljali o tem, kako potomci kraljev in cesarjev po njihovi smrti zasedajo še "sveže" prestole? Neredko se zgodi, da so zelo daleč od popolnosti, ki bi jo morali izkazovati. Imajo pa seveda "modro" kri in zagotovljeno skoraj brezskrbno prihodnost. Zgodovina pozna številne presunljive zgodbe bojev za posebne "stolčke", zgodaj in zelo premišljeno dogovorjene poroke, ukane in celo sumljive smrti, ki jim je bilo težko najti pravi vzrok. Kaj pa vzgoja za politike in visoke funkcionarje vseh vrst; od najnižjih do najvišjih? 03.11.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Pravna analiza sodbe poljskega ustavnega sodišča Bolj kot se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Po sodbi poljskega ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo, da so 1. člen in 3. odstavek 4. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter 1. odstavek 19. člena v povezavi z 2. členom PEU v nasprotju s poljsko ustavo, se je znova odprlo vprašanje pravne narave Evropske unije in razmerja med nadnacionalnim ter nacionalnim pravom. To je sicer tako staro vprašanje, kot je stara evropska integracija, a se tokrat odpira v novem kontekstu, ki otežuje neposredno razumevanje pravnih dilem, ki jih sproža. 01.11.2021 07:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

29.10.2021 13:19
mag. Martin Jančar Sodstvo med analognim in digitalnim V poznih sedemdesetih letih je moj oče pomagal pri ustanovitvi obrata sicer slovenskega podjetja v Srbiji. Ideja je bila, da se Jugoslavija na ta način enakomernejše razvija in se je zato slovenskim gospodarstvenikom naložilo, da poskušajo ustanoviti podobno uspešne tovarne tudi na področjih, ki sicer niso bila industrijsko razvita. Ideja, kljub dobremu namenu ni bila najboljša v izvedbi, očetu pa, razen manjšega državnega odlikovanja, tudi ni kaj dosti prinesla. 27.10.2021 07:00
dr. Marko Novak Kemis tiktaka naprej

Pandemija covida-19, ki ji ni videti konca, mestoma zakriva druge pomembne družbene zgodbe, ki jih je vendar treba občasno ponovno osvetliti, da ne potonejo v pozabo. Tu bi rad spomnil na eno največjih okoljskih nesreč v Sloveniji, namreč požar v podjetju za obdelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov Kemis na Vrhniki. Sredi maja letos so minila že štiri leta od te katastrofe. Tedaj je bil dogodek v žarišču pozornosti celotne slovenske javnosti, protesti civilne družbe na Vrhniki so bili tedaj prva novica dnevnega poročanja osrednjih medijskih hiš.

25.10.2021 08:20
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dileme Severnega toka II Severni tok je najdaljši plinovod, ki poteka pod Severnim morjem med Rusijo in Nemčijo. Plinovod Severni tok I je začel delovati pred desetimi leti. Severni tok II pa je bil dokončan v letošnjem letu, vendar še čaka na dovoljenje za začetek obratovanja. Njegovi investitorji poudarjajo, da bo olajšal oskrbo z energijo na evropskem trgu in tako rešil težave nekaterih evropskih držav. Po drugi strani projekt Severni tok II terja skrbno analizo njegovih učinkov z vidika varstva okolja, suverenosti evropskih držav, dobrega upravljanja gospodarskih družb in uresničevanja človekovih pravic. 22.10.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer "Rdeča kapica", tokrat zgolj za odrasle Je sploh kdo, ki za zgodbo o Rdeči kapici ni slišal v prvih letih življenja? V njej nastopajo neodgovorna mama, naivna Rdeča kapica, prebrisan in krvoločen volk, stara, bolna in zvedava babica ter lovec, ki ubije volka, da reši babico in njeno vnukinjo. Le kaj ob vsem tem doživljajo otroci? Pravljica svari, a hkrati otroke povsem zmede. Je res možno preživeti v volkovem trebuhu? Zgolj v pravljici. 20.10.2021 07:00
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021 07:50
mag. Martin Jančar Kršitve javnega reda in miru in državna prisila V zadnjem času se vedno znova pojavlja vprašanje upravičenosti ali neupravičenosti delovanja tako protestnikov kot policistov, zato je verjetno na mestu vprašanje, kaj zajema pojem javnega reda in miru. V tej zvezi se namreč pojavlja vprašanje čemu pravzaprav služi instrumentarij, ki je namenjen „varstvu javnega reda in miru“, od prekrškov do kaznivih dejanj. Možna bi bila sicer bistveno bolj globoka razprava o tem pojmu, ker se v teoriji pojavlja v različnih izpeljankah, a ostal bom pri naši pozitivnopravni ureditvi. 13.10.2021 00:00
dr. Marko Novak Virus obožuje razcefrano družbo V zadnjem času nam mediji skoraj vsakodnevno prikazujejo zgodbo Danske, ki se je nadvse uspešno spopadla s covid-19, se kot družba malodane v celoti precepila, kar ji je omogočilo ponovno vrnitev v staro normalnost. Pri nas pa je pandemija koronavirusa še poglobila družbena nasprotja, kar se kaže na vse bolj nasilnih protestih. Razlogov, čemu tako, zakaj takšna razlika med dvema družbama in državama, je najbrž kar nekaj, nekaj pa je gotovo: metaforično rečeno – virus, ki kot tujek vstopi v nek čvrst (družbeni) mehanizem, tega ne premaga, ampak ga zgolj okrepi. Ko pa vstopi v šibek mehanizem, v tem povzroči pravo razdejanje. Merim na to, kako se na velik družbeni problem odzoveta stara in trdna demokracija, kako pa mlada in šibka. 11.10.2021 08:01
prof. dr. Jernej Letnar Černič O volitvah sodnikov najvišjih sodišč in njihovi ideologiji Sodniška ideologija na najvišjih sodiščih evropskih ustavnih demokracij je dandanes nekaj običajnega. Ker sodniki v konkretnih zadevah odločajo med drugim tudi na podlagi ideologije, se še posebej v nezrelih ustavnih demokracijah ob volitvah novih sodnikov bijejo hude bitke, koga bo trenutna večina v zakonodajni veji oblasti uspela spraviti na najvišja sodišča. 08.10.2021 08:45
Vlasta Nussdorfer Vsi v istem čolnu Poznate četrtkovo oddajo Globalna vas na Valu 202? Če je ne, lahko poslušate njene ponovitve v radijskem arhivu. Kaj me je tako pritegnilo ob poslušanju nekaterih, da o njih precej intenzivno razmišljam? Zagotovo to, da ob pripovedih Slovenk in Slovencev, ki živijo daleč od doma, vstopaš v njihova življenja, v tuje dežele in seveda prostrani svet. Še posebej pozorno sem prisluhnila gostu, ki je nastopil na prvi jesenski dan, 23. septembra, letos. Javil se je z daljne Kitajske, dežele, ki nas je prva soočila s Covidom 19. Prav zato me je nadvse zanimalo, kako so ga premagali in kako je tam sedaj. Ker zna biti to morda poučno. Saj smo vendar delček sveta, ki je za "sprehod" slehernega virusa majhen in ranljiv, zato bi morali imeti vsi enak cilj - čimprej zaživeti brez covida. Pa se sploh trudimo dovolj in res povsem primerno? 06.10.2021 07:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Pogoj PC v državni upravi – vprašanje začasnega zadržanja

Večina Ustavnega sodišča je prejšnji četrtek s sedmimi glasovi proti dvema odločila (Sklep U-I-210/21), da začasno zadrži pogoj PC (prebolevnosti ali cepljenja), ki ga je Vlada v boju z epidemijo z določenimi izjemami uvedla za uslužbence državne uprave. Odločitev večine je bila javno objavljena še isto popoldne, uro ali dve po tem, ko je bila sprejeta. Da bi bila lahko objavljena skupaj z ločenimi mnenji, sem se zavzemal za to, da bi jo objavili takoj naslednji dan v petek zgodaj zjutraj. S predlogom nisem uspel; odločeno je bilo, da je se ločena mnenja izdela naknadno, šele po objavi odločitve večine do ponedeljka zjutraj. Ker sem glasoval proti zadržanju, sem do roka v ponedeljek zjutraj pripravil odklonilno ločeno mnenje. V ponedeljek ločeno mnenje iz meni neznanega razloga vseeno ni bilo objavljeno, zato sem na vprašanje javnosti glede neobjave odgovoril, da ne vem, zakaj je to tako (tudi na svoje vprašanje predsedniku in sekretarju Ustavnega sodišča glede vzroka za zamudo tisti dan nisem dobil odgovora). Danes sem vendarle dobil zagotovilo, da je bilo ločeno mnenje prejšnji dan odpremljeno in bo objavljeno danes, v torek, v nekaj urah. V spodnjem besedilu ga delim z bralkami in bralci portala IUS INFO.  

05.10.2021 08:53
prof. dr. Matej Avbelj Napeto kot struna Čeprav je očitno, da je v slovenski družbi konsenz povsem kolapsiral, bi se velika večina vendarle utegnila strinjati, da je stanje v državi v zadnjih tednih zelo napeto. Zapisati, da se bližamo vrelišču, bi bilo skorajda preveč optimistično. Razmere so namreč napete kot struna, za katero ni znano, kdaj se bo pretrgala, a ko se bo, utegne usekati na vse strani. 04.10.2021 08:04
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pozitivnih pravnih dolžnostih delodajalcev Delodajalec je zoper delavca uvedel disciplinski postopek. Delodajalec je delavcu po pisni seznanitvi očital, da že dlje časa krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da ne uporablja in zavrača nošenje maske v zaprtih prostorih delodajalca, kjer delavec opravlja delo. 01.10.2021 14:41
mag. Martin Jančar PC pogoji in svoboda odločitve Glede ukrepov ob epidemiji Covid sem praviloma zadržan. Predvsem zaradi tega, ker se mi zdi nepotrebno prilivati gorivo na ogenj, in drugič, ker zahteva kritika ali hvala takšnih ali drugačnih oblastnih ukrepov večji vpogled, kot ga lahko ima posameznik. Vendar pa ocenjujem, da je vendarle potrebno imeti pri določanju in izvrševanju takšnih ukrepov bistveno bolj pretanjen občutek, kot se kaže sedaj. 29.09.2021 07:48
dr. Marko Novak “Presstitucija” med svobodo izražanja in osebnostnimi pravicami V odmevni zadevi, v kateri sta novinarka in odgovorna urednica RTV SLO tožili aktualnega premiera zavoljo njegovega žaljivega čivka, smo bili nedavno priča že drugi odločitvi Vrhovnega sodišča RS v tej zadevi. Zdaj v primeru novinarke, dobro leto nazaj pa se je prva odločitev istega sodišča nanašala na tožbo odgovorne urednice. Četudi je šlo za isti življenjski dogodek, isto dejansko in pravno podlago, je druga odločitev diametralna prvi: najprej je bila bolj zavarovana politikova svoboda izražanja, nato pa novinarkina osebna sfera. To je predvsem v delu laične javnosti sprožilo nemalo začudenja, zato se zdi smiselno, da kakšno rečemo o tem, kako je to sploh pravno možno. 27.09.2021 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Čistke Belorusija se je v zadnjem dobrem letu iz avtokratske države ob pomoči ruskega medveda spremenila v polnokrvno totalitarno družbo. Pristna civilna družba se je preselila v tujino. Doma so ostali podporniki nedemokratičnega režima, njegovi lakaji in nemočni običajni ljudje. 24.09.2021 08:46
Vlasta Nussdorfer Sezona "volkov" je tu Pogosto brskam po starih zapisih in iščem poučne zgodbe, zlasti basni, ki v sebi nosijo globoke in večne nauke. Za vse čase, ljudi, sisteme in preizkušnje. Če kdaj, danes ugotavljamo, da smo na razpotju. Dobivamo informacije, nekaterim verjamemo, ker so v okviru naših pričakovanj, drugim pač ne. Odvisno tudi od tega, kdo jih pove in kdaj. Pogosto poslušam, kako ni pravice in kako brezizhodno je. Kdo pa je vaš junak; tisti, ki je tiho, ali oni, ki govori, opozarja, zahteva in želi spreminjati svet na bolje? Ob tem pa seveda spoštuje mnenje drugih, ni nasilen in skuša razumeti, da ima tudi resnica lahko več obrazov. Sicer bi vsa sodišča razsojala povsem enako in več- stopenjskih sploh ne bi potrebovali. Pa nam ravno to jamči, da pravna država deluje. Še vedno verjamem v poštenost in pravičnost, a žal ne več tako goreče kot nekoč. 22.09.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021 12:44
mag. Martin Jančar Spremembe opredelitve prekrška „Nedostojnega vedenja“

Do prekrškov, po pravici povedano, imam malce nenavaden odnos. Njihova narava in pomen sta se v času, ko se ukvarjam s pravom, vsaj kolikor lahko ocenim, precej spremenila. Najprej na področju samega izrekanja glob „na kraju samem“, akterjev prekrškovnega postopka, vsekakor pa glede višine denarne kazni, ki se lahko izreče. Prav slednje včasih privede do tega, da se kazen, izrečena v kazenskem postopku, po svoji teži včasih zdi zanemarljiva. Kar se tiče kazenskega prava smo v postopkih sicer nevezani na morebitne vzporedne prekrške, a včasih lahko temeljito porušijo tudi kakšen sicer jasen odnos med obema.

15.09.2021 08:41
dr. Marko Novak Slovenija kot pravna periferija Ob politični tranziciji v začetku 90 let prejšnjega stoletja naj bi se po propadu komunizma države v srednji Evropi vrnile v svojo izvorno družino evropskega celinskega prava. Nekatere so se ob tem celo razdelile oziroma osamosvojile. Za večino teh držav je sicer značilna določena perifernost, saj so bile nazaj v zgodovini v glavnem prejemnice različnih pravnih institutov, ki so nastajali in se razvijali v oddaljenem centru. Med te države spada tudi Slovenija, ki je seveda formalno suverena država, a v primerjalno-pravnem smislu smo periferija. 13.09.2021 07:41
prof. dr. Jernej Letnar Černič Regulacija dobavnih verig gospodarskih družb V globalnem poslovnem okolju se prepletajo različne ravni, področja in deležniki. Kakšna je narava in obseg obveznosti gospodarskih družb do spoštovanja človekovih pravic in varstva okolja? Ali naj gospodarske družbe spremljajo in nadzorujejo prav vse ravni svojih globalnih dobavnih verig? Kakšne so prednosti in slabosti skrbnega pregleda v dobavnih verigah? 10.09.2021 09:31