c S
KOLUMNE
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021
prof. dr. Miro Cerar Zakaj EU (ob rob nedavni politični blamaži) Prejšnji teden je ob tridnevnem obisku parlamentarne delegacije Evropske unije (EU) v Sloveniji prišlo do ene hujših zunanjepolitičnih blamaž Slovenije znotraj EU. Vladni vrh se z delegacijo ni hotel sestati, pisno pa jo je celo javno oblatil. Pri vsem tem ne gre le za črni madež na našem aktualnem predsedovanju Svetu EU ter za dodatno slabitev ugleda Slovenije v EU in svetu. 18.10.2021
prof. dr. Miro Cerar Odgovornost za podnebne spremembe – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (4. del) Človeštvo je v obdobju tektonskih sprememb, pri čemer se pretežni del človeštva do mnogih izmed njih obnaša premalo odgovorno, pogosto celo neodgovorno. Danes bom spregovoril predvsem o podnebnih spremembah, čeprav bi na podoben način lahko govoril tudi o izčrpavanju planetarnih energetskih virov, uničevanju narave, oboroževalni tekmi, novih in starih oblikah nalezljivih in smrtonosnih bolezni ter nenazadnje o izjemnem naraščanju števila svetovnega prebivalstva. Vse to je seveda medsebojno povezano in postaja dejansko že vprašanje preživetja. Kaj nas torej čaka, kako bi morali biti odgovornejši ter kakšno vlogo ima pri vsem tem pravo? 30.08.2021
prof. dr. Miro Cerar Človek in stroj – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (3. del)

Med večje sodobne in prihodnje izzive človeštva sodi tudi razmerje med človekom in strojem. Gre za izredno kompleksno področje znanstvenih, tehnoloških, etičnih, pravnih, socioloških in drugih vprašanj, ki ga je seveda nemogoče na kratko povzeti in komentirati. Na tem mestu se predvsem sprašujem, ali je mogoče s stroji in umetno inteligenco nadomestiti človeka. Odgovorov na to vprašanje je seveda veliko in zato je pričujoča kolumna, kljub nekaterim izraženim stališčem, predvsem povabilo k razmišljanju.

05.07.2021
prof. dr. Miro Cerar Državljanski pogum in ustava kot rešilna barka (ob 30. obletnici državnosti)

Ker bo moja naslednja kolumna predvidoma objavljena šele meseca julija, izkoriščam to priložnost, da že nekoliko pred državnim praznikom (25. junija) zapišem nekaj misli ob 30-ti obletnici naše državnosti. To obletnico po eni strani zaznamujeta začetek drugega slovenskega predsedovanja Evropski uniji (EU) ter 30-letnica vzpostavitve demokratične ustavnosti, po drugi strani pa izrazito klavrno družbeno vzdušje, kajti Slovenija je zaradi zastrupljene politične klime ideološko in drugače razklana kot že dolgo ne. Ker sem se zavezal, da se bom v teh svojih kolumnah nekaj časa izogibal političnim temam, se s to kolumno zagotovo gibljem »na meji«. Toda 30. rojstnega dneva samostojne Slovenije enostavno ni mogoče obravnavati brez hkratnega strokovnega upoštevanja ključnih političnih in družbenih dejstev, ki zaznamujejo sedanji čas. Če namreč ne želimo, da se nas pod pritiski teh ali onih oblastnikov povsem polastijo strah pred javnim zagovarjanjem ustavnih vrednot ter posledično popolna konformnost ali oportunizem, ki nas vodijo nazaj v nedemokratično in močno konfliktno zgodovino, je pač treba reči bobu bob.

31.05.2021
prof. dr. Miro Cerar O naši družbeni samopodobi – ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (2. del) Za konstruktiven, pozitiven razvoj družbe je treba imeti realno družbeno samopodobo. Če smo preveč družbeno samovščečni in zmotno mislimo, da smo že dosegli visok nivo družbenega razvoja, nas bo to prej ali slej razvojno pahnilo nazaj, na še nižjo stopnjo, kjer bomo morali opraviti popravni izpit. Kdor visoko leta, nizko pade. Po drugi strani pa nas lahko nepotreben družbeni pesimizem ohromi v naših prizadevanjih za boljšo družbo. V nadaljevanju se zato tokrat posvečam vprašanju naše družbene samopodobe ter vlogi prava v njeni prepoznavi in izgrajevanju. 12.04.2021
prof. dr. Miro Cerar Manj je več ali ali kako (pre)živeti s sodobnimi izzivi (1. del) Človeško vsestransko onesnaževanje in uničevanje naravnega, družbenega in psihičnega okolja nas opozarja, da moramo ljudje tako na individualni kot družbeni ravni bistveno spremeniti svoj odnos do sebe in do sveta. Pri tem je lahko eno od koristnih vodil: manj je več. Toda tako kot vsako drugo misel, je mogoče tudi to razumeti napačno ali jo zlorabiti, zato si jo poglejmo nekoliko natančneje. 15.02.2021
prof. dr. Miro Cerar Ali moramo vsi odstopiti Smo v čustveno razgretem kriznem času. Mnogi ljudje so apatični, mnogi prenapeti, jezni ali celo besni. Mnogi iščejo rešitelje in rešitve, vendar z nikomer in z nobeno rešitvijo niso zadovoljni. Postali smo zelo kritizerska družba in le redki so tisti, ki se kaj dosti ne pritožujejo. 12.05.2014
prof. dr. Miro Cerar Spodobno ali nespodobno slovo vladajoče koalicije Očitno so predčasne parlamentarne volitve pred vrati. Tokrat je stranka Pozitivna Slovenija tista, ki je sebi in Sloveniji zadala še en nerazumen in do skrajnosti destruktiven udarec. S tem se le nadaljuje proces razkrajanja dosedanjih političnih elit, ki vedno znova dokazujejo, da njihov glavni namen ni storiti kaj dobrega za Slovenijo in Slovence, pač pa jih vodijo prvenstveno lastne strankarske koristi in sovraštvo zoper politične konkurente. 28.04.2014
prof. dr. Miro Cerar Na politično funkcijo z žrebom? Pred nekaj dnevi me je nek državljan vprašal, kaj si mislim o ideji, da bi žreb nadomestil volitve. Odgovoril sem, da je ideja sicer zabavna, da pa seveda upam, da do česa takega v praksi ne bo prišlo. Ob tem sem se spomnil, da je dr. Ciril Ribičič prav z duhovito izjavo na to temo za leto 2010 s strani časopisa Večer dobil nagrado za t.i. bob leta. 14.04.2014
prof. dr. Miro Cerar Voda – slovenska življenjska in strateška dobrina Dne 20. 3. 2014 je bil v Državnem zboru vložen formalni predlog za začetek postopka za dopolnitev 70. člena Ustave, s katerim naj bi se v Sloveniji ustavno zavarovala pravica do pitne vode ter preprečilo, da bi se vodni viri privatizirali. Mislim, da je ta predlog nadvse dobrodošel, saj bo odprl ustavno razpravo o eni najpomembnejših slovenskih naravnih dobrin ter omogočil njeno dodatno varstvo. 31.03.2014
prof. dr. Miro Cerar O (ne)diskriminaciji pri izbiri predsednika KPK Čeprav je na tem mestu v svoji zadnji kolumni že Matej Avbelj povsem nazorno prikazal, da neimenovanje gospoda Borisa Štefaneca na mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne bi bilo neustavno, želim k tej tematiki, ki je zadnji teden na sploh predmet številnih zanimivih komentarjev, dodati še nekaj svojih misli. 17.03.2014
prof. dr. Miro Cerar Nacionalni interes Skorajda ne morem verjeti, da se je doslej v Sloveniji pojem nacionalnega interesa pogosto obravnaval tako ignorantsko in popačeno, da je treba danes celo dokazovati, da ta interes obstaja. Tudi to je ena od mojstrovin vseh tistih posameznikov in družbenih skupin, ki so vse doslej z raznimi manipulacijami uspešno povzročali razgradnjo slovenskega zdravega razuma. 17.02.2014
prof. dr. Miro Cerar Sovražnost? Ne, hvala! Kriza prinaša mnoge nevarnosti. Poleg socialne bede, porasta nekaterih klasičnih oblik kriminala (npr. vlomne in druge tatvine ali ropi) in ne nazadnje splošne apatije narašča tudi sovraštvo. V mislih, besedah in dejanjih. Deloma iz bolečine, deloma iz slabih namenov. 03.02.2014
prof. dr. Miro Cerar O manipulaciji Manipulacija je zelo širok pojem, ki se pojavlja na področju psihologije, tehnike, znanosti, gospodarstva, religije in ne nazadnje politike. Ker smo tudi Slovenci nenehno tarča različnih domačih in tujih manipulantov, je smiselno, da o tej tematiki večkrat javno spregovorimo in se naučimo, kako prepoznati manipulacijo in kako se ji izogniti. 20.01.2014
prof. dr. Miro Cerar Zakaj pravo ni eksaktno Mnogi ljudje se čudijo, kako lahko pravniki o istih pravnih zadevah ter glede istih zakonskih in drugih pravnih določb sprejemamo različne razlage in stališča. Ali zakonov res ni mogoče zapisati tako, da bi ne vodili do različnih razlag? Ali pravnih primerov res ni mogoče (sodno) reševati tako, da bi bile rešitve vedno enako razumljive in sprejemljive za vse udeležence? 06.01.2014
prof. dr. Miro Cerar (Ne)realne napovedi in pričakovanja V politiki, vedeževanju in športu (in še kje) je nekako tako, da se tistim, ki vse te zadeve usmerjajo, splača o prihodnosti govoriti z velikim optimizmom. Običajno je namreč tako, da politiku, vedeževalki ali športnemu poznavalcu, ki napovejo, da bo v državi kmalu blaginja, da boste lepo živeli sto let in da bo slovenska nogometna reprezentanca svetovni prvak, kasneje lažje oprostimo to, da se te stvari ne uresničijo, kot pa to, da nam sploh niso napovedali ničesar lepega. 23.12.2013
prof. dr. Miro Cerar Dlakocepstvo Kadar se – še posebej v času krize – pozornost javnosti usmerja v protipravna in neetična ravnanja javnih funkcionarjev, državnih uslužbencev, direktorjev in drugih oseb, ki so na vodilnih mestih, je pomembno, da se pri tem državljanov ne zavaja z izrazitim napihovanjem majhnih kršitev. Žal je takih manipulacij pri nas vedno več, zato velja o tem reči par besed. 25.11.2013
prof. dr. Miro Cerar (Ali naj) pametnejši odneha Vsi poznamo (ljudski) pregovor ali rek, po katerem pametnejši odneha. Ta rek, ki ima ustreznice tudi v nekaterih drugih jezikih (npr. v nemščini: Der Klügere gibt nach), pomeni, da se v sporu dveh ali več oseb tista, ki je pametnejša od ostalih, raje umakne oziroma odneha, kot da bi do konca uveljavljala svoje mnenje in onemogočala prevlado druge ali kompromis. Toda ali je to res prava pot? 11.11.2013
prof. dr. Miro Cerar Družba (brez) sramu in krivde Nekateri sociologi oziroma kulturni antropologi menijo, da je razlika med Japonsko (in še katero azijsko) kulturo ter zahodno kulturo ta, da gre pri prvi za družbo sramu, pri drugi pa za družbo krivde. Čeprav gre po mnenju marsikoga za sporno oziroma pretirano poenostavitev, je na idealno-tipski način res mogoče najti nekatere oporne točke za takšno naziranje. Kakšni pa smo v tem pogledu Slovenci? 14.10.2013
prof. dr. Miro Cerar Ali mora biti študij na fakulteti prijeten? V sedanjem kriznem času, ko smo priča mnogim vrstam in oblikam degeneracije naše družbe, tudi v visokem šolstvu prepoznavamo različne napačne usmeritve in prakse. Ena izmed njih je upadanje zahtevnosti študija zaradi samospodbujanja všečnosti nekaterih fakultet in njihovih učiteljev, ki si na ta način prizadevajo privabiti dovolj študentov in denarja za svoje delovanje. 30.09.2013
prof. dr. Miro Cerar Vsi slovenski strahovi Psihologi ugotavljajo, da človek občuti strah, kadar je ogrožena kakšna njegova vrednota oziroma dobrina, pri čemer ocenjuje, da se grozeči nevarnosti ne more uspešno upreti, vendar pa se ji lahko izogne oziroma od nje zbeži. Tako kot drugi ljudje, ljudstva in narodi imamo tudi Slovenci nešteto strahov. In tako kot pri vseh drugih, je tudi naš življenjski uspeh in napredek v marsičem odvisen od premagovanja oziroma preseganja teh strahov. 19.08.2013
prof. dr. Miro Cerar Branje misli V zadnjih tednih nas afera Snowden (Edward J. Snowden je kot pogodbeni sodelavec ameriške NSA in nekdanji uslužbenec CIA javno razkril podrobnosti o tajnih programih za masovni informacijski nadzor) ponovno z vso ostrino sooča z dejstvom in spoznanjem, da je ideja demokracije kot svobodne družbe vedno bolj ogrožena s prakso vseobsežnega nadzora in poseganja v informacijsko in druge oblike zasebnosti s strani nosilcev oblasti. Ali so torej naše misli sploh še varne pred posegi teh ali onih obveščevalnih, varnostnih in drugih služb, ki v imenu t.i. višjih ciljev oblastnikov s prisluškovanji, snemanji ter na druge načine posegajo v naš intimni prostor? 08.07.2013
prof. dr. Miro Cerar Zadeva Patria Zadeva Patria nas je Slovence znova razklala. Še posebej (nepravnomočna) kazenska obsodba Janeza Janše je tako ali drugače močno vznemirila mnoge državljane, tudi izobražence, politike in še marsikoga. Pri tem ima vsak svoj zakaj. Nekateri so v takšno sodbo upali, drugi so upali, da ni mogoča, tretji so vznemirjeni zato, ker je po sodbi nastopil pravi nacionalni čustveni vihar itd. 10.06.2013
prof. dr. Miro Cerar Dve pomembni ustavni spremembi Državni zbor je v petek 24. 5. 2013 sprejel in razglasil dve pomembni ustavni spremembi. Z enim ustavnim zakonom je bistveno spremenil ureditev zakonodajnega referenduma (90., 97. in 99.  člen Ustave), z drugim pa je predpisal t.i. fiskalno pravilo (148. člen Ustave). Čeprav sta obe spremembi v marsičem neodvisni druga od druge, ju delno povezuje problematika zakonodajnega referenduma. 27.05.2013
prof. dr. Miro Cerar Generacijski izzivi Vsaka človeška generacija je soočena s svojimi lastnimi izzivi. Ti so si sicer pogosto v marsičem podobni, kajti človeštvo se dolgoročno iz zgodovine ne nauči prav dosti in zato ponavlja stare zgodbe v novih oblikah. Pa vendar je vsaka generacija ljudi specifična, zato ji nobena predhodna generacija (npr. generacija njenih staršev in starih staršev) ne more prihraniti njenih lastnih izzivov. 13.05.2013
prof. dr. Miro Cerar Naše skrajnosti Življenje nas marsikdaj potiska v skrajnosti. Ali pa se nam tako vsaj zdi. V vsakem primeru se jim vsaj občasno nihče ne izogne. Ali se jim Slovenci ne bomo uspeli ali celo smeli izogniti zdaj, ko iščemo izhod iz vedno resnejše družbene krize? Kdo bi pač enostavno porekel, da se klin pač s klinom zbija. Toda ali se vsi tisti, ki stavijo le še na najbolj radikalne ukrepe, resnično zavedajo vseh njihovih posledic? 15.04.2013
prof. dr. Miro Cerar Točka brez povratka Točka brez povratka (angl. point of no return) na različnih področjih človeškega življenja označuje neko prelomno časovno-situacijsko točko, od katere dalje vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča. Ali se takšni točki na ravni družbenega dogajanja približujemo tudi Slovenci, ali pa smo jo morda celo že dosegli? 02.04.2013
prof. dr. Miro Cerar Anonimke Mislim, da bi bilo koristno, da bi v laični in strokovni javnosti oblikovali nekaj načelnih stališč glede t.i. anonimk. S tem izrazom mislim na različna pisemska in elektronska pisanja, s katerimi se anonimni avtorji s svojimi mnenji, prijavami, obtožbami, pritožbami ali drugačnimi sporočili obračajo na javnost, medije, oblastne organe ali koga drugega. 04.03.2013
prof. dr. Miro Cerar Ali Ustava omogoča razplet politične krize?

Pred nekaj dnevi me je nekdo vprašal, ali smo v Sloveniji v ustavni krizi. Odgovoril sem mu, da smo zagotovo v politični, ne pa tudi v ustavni krizi. O ustavni krizi bi namreč lahko govorili predvsem v dveh primerih: prvič, če Ustava ne bi predvidevala ustreznih mehanizmov za rešitev sedanjih ali kakih drugih političnih zapletov na ravni Vlade in Državnega zbora; drugič, če bi bila Ustava v več pogledih dlje časa grobo, sistematično in nesankcionirano kršena.

04.02.2013
prof. dr. Miro Cerar Mnenjski pluralizem in prodana pamet Za demokracijo je (javni) pluralizem mnenj bistvenega pomena. Svoboda mišljenja in javnega izražanje je povzdignjena na raven človekove pravice oziroma svoboščine. Glede na možnosti, ki jih ponujajo sodobni mediji, še posebej internet, to pomeni, da lahko praktično vsakdo širi svoja mnenja urbi et orbi. S tem vloga izobražencev izgublja svoj nekdanji monopol, pri čemer pa še vedno ostaja ključnega pomena. 21.01.2013
prof. dr. Miro Cerar Upanje V času božičnih praznikov je primerno misliti in spregovoriti o čem lepem, optimističnem, zato bom namenil nekaj besed upanju. Verjetno ne bom povedal nič novega, kajti o upanju so govorili in pisali že mnogi imenitni misleci in učitelji. Kljub temu pa upam(!), da mi morda uspe z nekaj kratkimi mislimi na to temo odstreti še kako nevidno tančico, ki nam skupaj z množico drugih zastira našo globljo zavest in povezavo s stvarstvom. 24.12.2012
prof. dr. Miro Cerar O reelekciji sodnikov in mednarodni pravni pomoči Prejšnji teden je predsednik Vlade Janez Janša predstavil predloge za reformo političnega sistema, ki jih je pripravila njegova politična stranka (SDS). Vse to je potekalo v času javnih demonstracij, ko bi bilo mnogo primerneje, da bi vodilni politiki ljudem spregovorili o tem, kako se nameravajo lotiti pravih problemov, tj. tistih, zaradi katerih je do protestov sploh prišlo. Predvsem pa bi bilo dobro, da se med predlogi za reforme ne bi pojavil tudi tisti o reelekciji vseh sodnikov in o mednarodni pomoči Sodnemu svetu. 10.12.2012
prof. dr. Miro Cerar Kaplje čez rob V preteklih treh tednih so se prelile verjetno prve male kaplje čez rob grenke čaše, ki jo Slovenci že dlje časa držimo v rokah v naivni veri, da gre le za nekakšen privid. Te kaplje so se nas boleče dotaknile zaradi naše skupne nesposobnosti, da bi se pravočasno uprli lastnim demonom (beri: sonarodnjakom, ki nam kradejo dostojanstvo). Čeprav še zdaleč niso usodne, pa lahko nove že povzročijo poplavo, ki je več ne bo mogoče miroljubno ustaviti ali nadzirati. 26.11.2012
prof. dr. Miro Cerar Prof. dr. Miro Cerar: Naš e-prijatelj IUS-INFO S pravnim informacijskim spletnim portalom IUS-INFO sem se prvič srečal leta 2000, ko sem tudi postal njegov stal­ni uporabnik. Od takrat mi vdano služi, ko iščem aktual­ne zakone in druge predpise, pregledujem ustavnosodno in sodno prakso, ko potrebujem posamezne pravne članke in druge pravne zapise ali informacije ali pa si obetam sprostitve ter kakih zanimivih misli in spoznanj ob branju kolumn različnih avtorjev, ki jih IUS-INFO vsak dan ponuja na svoji prvi strani 21.11.2012
prof. dr. Miro Cerar Ali nas bo rešil novi predsednik republike Pred približno petimi leti (1. 8. 2007) sem na tem mestu objavil kolumno o tem, kakšnega predsednika države (naj) si želimo. Ker je skoraj vse, kar sem tedaj zapisal, še vedno aktualno, naj tokrat v zvezi s sedanjo predsedniško tekmo navedem le nekaj dodatnih misli. V zvezi z nekoliko ironičnim naslovom pa naj takoj tudi nekoliko ironično ugotovim, da se nam glede na kandidate ne obeta kako veliko presenečenje v slovenski politiki. 29.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Nespodobnost V času, ko zaradi splošne družbene krize ugotavljamo, kaj vse nas je do nje pripeljalo, se moramo vsekakor tudi vprašati, kako in zakaj smo Slovenci izgubili občutek za lastno spodobnost. Pri vseh spregledih, kršitvah in zlorabah etičnih, pravnih in drugih družbenih norm namreč ni bilo toliko škodljivo to, da je do njih prišlo in da do njih prihaja tudi danes, pač pa dejstvo, da so kršitve teh norm prekoračile vsako mero naše človeške spodobnosti. 15.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Največja nevarnost za pravno državo Največja nevarnost za našo pravno državo, kolikor jo je še ostalo, je možnost, da postanejo policija, državno tožilstvo in sodstvo, vključno z ustavnim sodiščem, neposredno ali posredno orodje (instrument) politične oblasti. Seveda se tovrstni politični instrumentalizaciji vsaj v manjši meri ne more povsem izogniti nobena država. Toda pri nas marsikaj kaže, da tovrstna instrumentalizacija že dlje časa prestopa bregove ne le etične in politične spodobnosti, pač pa tudi pravne dopustnosti, in grozi, da nam bo dokončno izmaličila pravno državo. 01.10.2012
prof. dr. Miro Cerar Naivnost in paranoidnost Naivnost in paranoidnost pomembno vplivata na naše posamične življenjske poti ter na celotno družbeno življenje –  na politiko, pravo, ekonomijo, kulturo itd. Obe psihološki pojavnosti sta seveda prisotni tudi med nami Slovenci in obe nam močno škodita. 17.09.2012
prof. dr. Miro Cerar Etična razsežnost odličnosti

V Sloveniji nam na splošno primanjkuje odličnosti. V politiki, gospodarstvu, znanosti, kulturi, šolstvu in še marsikje, ne nazadnje tudi v vsakodnevnem obnašanju doma, v službi in na cesti. Če želimo več odličnosti, pa se moramo zavedati, da je ta pogojena z etiko. V nadaljevanju predstavljam krajši izvleček svojega že objavljenega prispevka na to temo (Etična razsežnost odličnosti, v: Dvajset let kakovosti in odličnosti, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, 2011).

03.09.2012
prof. dr. Miro Cerar Manj besed Moderno pravo je v svojem zunanjem izrazu (artikulaciji) pretežno racionalno, zato je jezik njegovo osnovno sredstvo sporazumevanja. Brez jezikovnih sporočil in simbolov prava ni in ne more biti. Toda ali ni količina pravnega jezika v sodobnem svetu že zdavnaj presegla pravo mero? Ali ni že nastopil čas, da resno razmislimo, kako (tudi) v pravu z manj besedami povedati enako ali več? 20.08.2012
prof. dr. Miro Cerar Počitek Poletje je v naši in mnogih drugih deželah čas, ko si vzamemo malo več časa za počitek. Bodisi tako, da odidemo kam na dopust bodisi tako, da kako drugače prekinemo ali vsaj nekoliko upočasnimo naš dosedanji delovni ritem. Počitek nam pomaga, da si, kot pogosto rečemo, »napolnimo baterije«. Hkrati nam ponuja možnost za umiritev in za premislek o stvareh, o katerih v običajnem delovnem vsakdanu ne zmoremo zadostne refleksije. 23.07.2012
prof. dr. Miro Cerar Slovenska himna Kaj je slovenska državna himna je povsem jasno! Skorajda neverjetno je, da moram zapisati te besede, toda po nedavni polomiji z državno proslavo ob dnevu državnosti so se pojavila celo pravna mnenja, ki relativizirajo ustavno določeno himno Republike Slovenije. Takšna mnenja so pravniško nepremišljena, napačna in škodljiva. Vsem tistim, ki želijo s takšno ali podobno relativizacijo oslabiti pomen državnih in nacionalnih simbolov samostojne Slovenije je pač treba povedati, da so na napačni poti. 09.07.2012
prof. dr. Miro Cerar Državna proslava brez časti in dostojanstva Petkova državna proslava v počastitev 21. obletnice slovenske osamosvojitve (Dan državnosti) je bila za Slovenijo in Slovence sramotna. Bila je demonstracija narodove ideološke in kulturne razklanosti in nezrelosti. Slovenci še zdaleč nismo edini narod s travmatičnimi, tudi bratomornimi zgodovinskimi izkušnjami in težkimi aktualnimi problemi. Toda razščiščevanje teh travm in boj za aktualni politični prestiž ne sodita na državno proslavo. 26.06.2012
prof. dr. Miro Cerar Politiki v (pred)kazenskih postopkih Pri nas jih je vedno več. Politikov in postopkov namreč, in sicer v navedeni kombinaciji. Že toliko, da se bomo na to kmalu povsem navadili in nas novice o tem ne bodo več vznemirjale. Tako, denimo, predsednik republike ni predlagal Janeza Janše za mandatarja, ker je ta v kazenskem postopku, zdaj pa se kazenski postopek obeta nesojenemu mandatarju Zoranu Jankoviču. Ali bi morala oba in še kateri politik, ki mu grozi kazenski postopek, odstopiti s političnih funkcij? 28.05.2012
prof. dr. Miro Cerar O izobilju in pomanjkanju Pred mesecem dni sem na srečanju Zlati kamen županom in nekaterim drugim predstavnikom občin predstavil nekaj misli o izobilju in pomanjkanju. V tej kolumni del teh svojih splošnih misli delno povzemam, dopolnjujem in prenašam v naš širši nacionalni kontekst. 14.05.2012
prof. dr. Miro Cerar Fiskalno pravilo Državni zbor je prejšnji teden sprejel vladni predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave. Ta sprememba naj bi na ustavni ravni načelno opredelila t.i. fiskalno pravilo. Kljub trenutno visoki podpori tej spremembi se zdi, da končni izid ustavne razprave še zdaleč ni znan, kajti kar nekaj opozicijskih poslancev je začetek navedenega postopka podprlo le pogojno. V nadaljnji razpravi bo zato treba očitno dati na mizo »vse karte«. 16.04.2012
prof. dr. Miro Cerar Ali velja pravo tudi za t.i. male ljudi Primer nedavne radikalne pravne izvršbe v primeru Vaskrsić je med Slovenci sprožil številne javne polemike. Mediji so - seveda brez natančnejše poglobitve v celotno zadevo - predvsem izpostavili, da je bila za poplačilo neplačanega dolga g. Vaskrsića v višini 124 evrov po sklepu sodišča na dražbi prodana njegova hiša ter da je sedaj zaradi takšne skrajno nesorazmerne pravne sankcije v socialni stiski celotna družina Vaskrsić. 02.04.2012
prof. dr. Miro Cerar O tragiki nemožnega Ena izmed tragičnih lastnosti človeka je njegova notranja težnja po preseganju tistih meja, ki jih ne more preseči. Seveda to ne pomeni, da ne smemo hrepeneti in si želeti presegati svoje trenutne omejitve. Prav to pravzaprav nenehno počnemo in moramo početi, če se želimo razvijati in življenjsko izpolniti. Toda v hipu, ko si strastno želimo nekaj, česar v resnici ne moremo doseči, se prične tragika. 05.03.2012
prof. dr. Miro Cerar Zvišati volilni prag Kljub temu, da je od sprejema Ustave (1991) do danes ustavna stroka že opozorila na relativno veliko ustavnih določb, ki bi jih bilo mogoče izboljšati ali nadomestiti z boljšimi, je večina takšnih ustavnih vprašanj zanemarljiva v primerjavi s problemi pri udejanjanju pravne države na ravni zakonodaje ter v pravosodni, upravni, gospodarski in drugi pravni praksi. 06.02.2012
prof. dr. Miro Cerar Znanje in značaj Za kakovostno opravljanje poklica ali dejavnosti sta odločilna dva človeška dejavnika: znanje in značaj. Oba hkrati in v pravem sorazmerju. Če so pri enem od obeh dejavnikov prisotne hujše pomanjkljivosti ali skrajnosti, ali če sta oba v pretiranem nesorazmerju, človek ne more dobro opravljati svojega poklica ali kake druge dejavnosti. 23.01.2012
prof. dr. Miro Cerar Dostojanstvo medijev Krizni čas ni samo vrednotni izziv za vodilne politike, direktorje, sindikaliste, finančnike, ekonomiste, pravnike ... To je tudi velik vrednotni izziv za medije. Prvenstveno seveda za tiste, ki z njimi upravljajo oziroma jih vodijo, v veliki meri pa tudi za novinarje. 09.01.2012
prof. dr. Miro Cerar O cesarjevi goloti V Sloveniji se nam dogaja marsikaj slabega predvsem zato, ker si državljani zaradi apatije, lažne solidarnosti ali drugih vzrokov ne upamo pravočasno opozoriti na družbene nepravilnosti. Ko se te pojavijo, gledamo v tla ali v stran, ali jih skušamo »redefinirati«, prevrednotiti ipd., ker upamo, da bodo s časom izginile in ker nas ta hip še ne zadevajo dovolj hudo in neposredno. Če nam trenutno osebno koristijo, pa seveda skrb za njihove širše negativne posledice še toliko lažje preložimo na nek drug čas. 28.11.2011
prof. dr. Miro Cerar Pozitivno in negativno V času, ko nas mediji, ki predstavljajo naše najpomembnejše okno v svet, v ne(i)zmernih količinah zalagajo predvsem z negativnimi informacijami, in ko se tudi v našem zasebnem, delovnem, družabnem in drugačnem okolju vsakodnevno srečujemo s številnimi negativnostmi, se prej ali slej vprašamo, ali je na svetu več pozitivnega (dobrega) ali negativnega (zla). 14.11.2011
prof. dr. Miro Cerar Odvisnost od pohlepa Naša življenja so prežeta z različnimi vrstami odvisnosti. Nekatere so manj in druge bolj hude, boleče, koristne ali škodljive. Ena izmed njih je tudi odvisnost od pohlepa, ki je eden glavnih povzročiteljev sedanje večplastne družbene krize. 17.10.2011
prof. dr. Miro Cerar Avtoriteta Avtoriteta je bistvena za obstoj in razvoj družbe. Čeprav nas sodobne demokratične ureditve in tehnološke zmožnosti pogosto navdihujejo z mislimi o vsemogočnemu horizontalnemu in kooperativnemu družbenemu sodelovanju, učenju in (so)odločanju, ostaja neizogibni del človeške družbe vedno tudi potreba po avtoriteti. Po nekom »od zgoraj«, od katerega se učimo in mu sledimo. 19.09.2011
prof. dr. Miro Cerar Blokada V tekočem mandatu Državnega zbora še ni prišlo do ustavne spremembe. Že pred časom predlagane ustavne spremembe za delno razbremenitev ustavnega sodišče in okrepitev njegove diskrecijske moči Državni zbor doslej ni sprejel, skoraj nikakršne verjetnosti pa tudi ni, da bi lahko sprejel nedavno predlagani ustavni spremembi na področjih zakonodajnega referenduma ter ureditve razpisa predčasnih volitev. Za nobeno od teh sprememb pač ni zadostne parlamentarne (beri: strankarske) podpore. 05.09.2011
prof. dr. Miro Cerar Življenje brez prava V poletnem dopustnem času se z relativno lahkoto odrečemo stvarem in ljudem, ki bi jih sicer med delovnim obdobjem leta močno pogrešali. Tako na morski obali, morebiti na kakem otoku, v gorski koči ali na kakem lokalnem kopališču ali igrišču vsaj za nekaj časa pozabimo na sodelavce, šefe, politike, televizijo, časopise in podobne zadeve ter se prepustimo počitniškim aktivnostim. Toda ali (lahko) pozabimo tudi na pravo? 08.08.2011
prof. dr. Miro Cerar Slovenija – papirnata država Eden temeljnih problemov naše države je njena vedno večja navideznost. V precejšnji meri namreč žal drži slikovita misel, da »so nam ukradli državo«. Le-ta živi v svoji dobrohotni in avtoritativni (ne avtoritarni) podobi le še na papirju, medtem ko postaja njen družbeno-realni izraz nekakšen spaček, v katerem še komajda prepoznavamo njeno temeljno podobo, saj je ta prekrita s številnimi malignimi izrastki, oteklinami in temnimi lisami. 25.07.2011
prof. dr. Miro Cerar Ustavnosodni aktivizem Tokrat na tem mestu v obliki kolumne predstavljam svoj prispevek, ki je bil pred dvema dnevoma objavljen že tudi v sobotni prilogi časopisa Dnevnik. Gre za moj razmislek in strnjen odziv na ustavno problematična ravnanja državnega zbora in ustavnega sodišča v zvezi z mestno občino Koper in novoustanovljeno občino Ankaran. 27.06.2011
prof. dr. Miro Cerar Zakaj ne gre brez političnih strank V sedanjem težavnem času, ko se počasi, a vztrajno razkrivajo mnoge negativne posledice vladanja sedanje in preteklih vlad, ki so pod vplivom najrazličnejših finančnih, ekonomskih in drugih lobijev ter svojih ožjih in širših krogov in prirastkov praktično pozabile na mnoge ideale demokracije in pravne države, so med najbolj kompromitiranimi akterji tudi politične stranke. Toda ali obstaja realna alternativa? Ali lahko družba (pre)živi brez političnih strank? 13.06.2011
prof. dr. Miro Cerar Nevarna razmerja V samem temelju naše sedanje vrednotne krize je kriza pravičnosti. Ob pomanjkanju odgovornosti, poštenja, spoštovanja in nenazadnje občutka za čast, je prav prevelika odsotnost pravičnosti tisto, kar zadaja najhujše udarce slovenskim državljanom. 16.05.2011
prof. dr. Miro Cerar O laži Laž na načelni ravni moralno-etično obsojajo vse civilizacije. Tudi religiozna izročila nas venomer znova svarijo pred lažjo kot napačnim ali grešnim ravnanjem, ki ruši družbeno sožitje in človeku onemogoča vzpon na višje nivoje duhovne zavesti. Laž je v nekaterih vidikih prepovedana s pravom, prav tako je vsaj načelno obsojana v politiki. Kljub temu pa je pogosta spremljevalka našega življenja. Toda kaj laž v resnici je in ali se ji sploh lahko povsem izognemo? 18.04.2011
prof. dr. Miro Cerar Krhkost sveta V zadnjih tednih smo v nekaterih državah na bližnjem vzhodu in v severni Afriki priča hudim političnim in socialnim pretresom, ki so se v Egiptu že končali z odstopom dolgoletnega avtoritarnega voditelja Mubaraka, v Libiji pa so se prevesili v državljansko vojno. Je vse to katera od svetovnih velesil pravočasno predvidela? Je družboslovna stroka na najbolj elitnih svetovnih univerzah na to nevarnost že dlje časa javno opozarjala? So to morebiti napovedovali analitiki tajnih varnostnih služb? 04.04.2011
prof. dr. Miro Cerar Kekec Kekec je splošno znan literarni in filmski lik. Njegov stvaritelj Josip Vandot si zagotovo ni predstavljal kakšno popularnost bo v Sloveniji doživel njegov knjižni junak, o katerem je bil leta 1951 posnet prvi slovenski mladinski črnobeli film (Kekec), nato pa leta 1963 tudi prvi slovenski barvni film (Srečno Kekec) in nato leta 1968 še ena filmska uspešnica (Kekčeve ukane). 21.02.2011
prof. dr. Miro Cerar Škodljiva prepoved sosedske pomoči V prvem tednu tega leta smo preko medijev izvedeli, da pripravlja Vlada predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem se med drugim omejuje tudi t.i. sosedska pomoč. Če držijo povzetki medijev, smo tako priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila oblast. Vse skupaj bi nas moralo biti sram. 10.01.2011
prof. dr. Miro Cerar Umiritev Čeprav smo v predbožičnem času mnogi močno ali pretirano poklicno in na vse druge načine prednovoletno dejavni, pa je to predvsem čas za umiritev. Tako kot se umirja narava, bi se morali potruditi umiriti tudi mi sami. Kar je seveda lažje reči kot narediti. Toda umiritev potrebujemo ne le sedaj, pač pa tudi nasploh v našem vsakdanu. 13.12.2010
prof. dr. Miro Cerar Smešenje državnih institucij Pred nekaj dnevi so slovenski časopisi množično poročali o nezaslišanem odnosu do državnih institucij, ki sta ga izkazala Simona Dimic in Jure Jankovič. Prva naj bi bila prezir do države izkazala s tem, ko se ni odzvala vabilu na sejo Komisije za preprečevanje korupcije, slednji pa naj bi se bil nespoštljivo obnašal na zaslišanju, ki ga je imel pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Ali gre torej pri tem za nesprejemljivo smešenje državnih institucij? 29.11.2010
prof. dr. Miro Cerar Pravo v podobah Kadar govorimo o dvo- ali tridimenzionalnosti prava ponavadi mislimo na kakšno pravno teorijo, ki definira pravo skozi dve ali tri družbene razsežnosti (npr. kot skupek pravno pomembnih družbenih odnosov, pravnih norm in pravnih vrednot). Tokrat ne mislim na kaj takega, pač pa želim imaginarno in lahkotno o večrazsežnosti prava spregovoriti v prostorsko – psihološkem smislu. 02.11.2010
prof. dr. Miro Cerar Zlaganost javnih podob Fotografi in snemalci so domala vsepovsod. Pred leti so fotografirali in snemali pomembne politične seje, javne nastope pomembnih ljudi, pomembnejše kulturne, športne in druge prireditve ipd. Danes snemajo in prikazujejo vse, kar se jim zdi, da bi utegnilo biti zanimivo. Brez zadržkov, brez meril, brez sramu … 04.10.2010
prof. dr. Miro Cerar (Za)kaj so elite Beseda elita (fr. élite iz lat. eligere – izbrati) izvorno označuje izbrance, odličnike. V sociološkem pomenu je elita ožji krog posameznikov, ki tvorijo najboljši ali vodilni del neke širše družbene skupine. Čeprav lahko pojem elite razumemo in uporabljamo nevtralno, smo do njega večkrat težko ravnodušni, zato mu pogosto pripisujemo poveličevalni ali slabšalni pomen. 20.09.2010
prof. dr. Miro Cerar Kako iz krize Čeprav se vedno bolj zavedamo, da je sedanja kriza vse prej kot le finančna in ekonomska, večinoma pričakujemo, da bo do njene rešitve prišlo na ekonomskem področju. Naivno in po liniji najmanjšega odpora si želimo hitrega in enostavnega zdravila. Vendar tako ne bo šlo. Vsaj ne dolgoročno. Kako torej zares iziti iz krize? 06.09.2010
prof. dr. Miro Cerar Zakaj se premalo spoštujemo Ena večjih težav današnjega časa je vsestransko pomanjkanje spoštovanja. Pri tem sicer ne gre za kako slovensko posebnost, vendar pa je v Sloveniji ta pojav še posebej boleč in destruktiven. Spoštovanje je namreč predpostavka zaupanja, le-to pa pogoj obstoja in razvoja družbe. 09.08.2010
prof. dr. Miro Cerar Mediji in dostop do informacij javnega značaja Ena od značilnosti (sodobne) demokracije je relativno visoka stopnja transparentnosti delovanja oblastnih organov in javne sfere nasploh. Med pomembnejša sredstva za zagotavljanje te transparentnosti in za preprečevanje korupcije sodi institut dostopa do informacij javnega značaja. Toda ta (ustavno)pravni institut nima le pozitivnih vidikov… 26.07.2010
prof. dr. Miro Cerar Konflikt interesov

Te dni je aktualna tema konflikt interesov. Matej Lahovnik je pred in ob nedavnem odstopu s položaja ministra za gospodarstvo opozoril na možnost konflikta interesov pri ministru Gregorju Golobiču, ta pa je zanikal takšen konflikt v zvezi z javnimi razpisi ministrstva za gospodarstvo in svojimi lastniškimi deleži v podjetju Ultra, ki se je lansko leto prijavljalo na javne razpise omenjenega ministrstva.

12.07.2010
prof. dr. Miro Cerar Degeneracija Nedavno je v medije prišla novica, da inšpektorat za šolstvo preiskuje, ali sta vodstvi osnovnih šol Danile Kumar in Prule kršili zakonodajo, ker sta otrokom »zaradi večkratnega skrajno nespoštljivega odnosa do hrane in neupoštevanja pravil« za en teden odvzeli pravico do prejemanja kosila. 28.06.2010
prof. dr. Miro Cerar Referendum o arbitražnem sporazumu Nedavno razpisani zakonodajni referendum o arbitražnem sporazumu je nesmisel. Je manipulacija z državljani in državo. Je dokaz nesposobnosti slovenske politike, da bi samostojno, zrelo in odgovorno odločila o tem tako pomembnem vprašanju. Pa vendar, referendum bo. In kaj zdaj? 17.05.2010
prof. dr. Miro Cerar Temeljni problem sodobne demokracije Ob besedni zvezi kastni sistem najpogosteje pomislimo na Indijo ter na diskriminacijo (razlikovanje), ki jo je že pred tisočletji uvedel hinduistični nauk s tem, ko je ljudi razdelil v štiri temeljne skupine. V demokratičnem okolju zveni kastni sistem kot grožnja demokraciji in človekovim pravicam. Pa vendar so kaste družbena realnost, ki se ji ne more izogniti nobena, tudi ne sodobna demokratična družba. 19.04.2010
prof. dr. Miro Cerar O starih ljudeh Življenjska doba človeštva se podaljšuje. Ponekod sicer dramatične oziroma tragične razmere mnogim ljudem ne dopuščajo, da bi doživeli starost. Toda tam, kjer ni vojn, smrtonosnih bolezni, lakote in podobnih katastrof, ljudje živijo bistveno dlje, kot so živeli še pred kakimi sto leti. 06.04.2010
prof. dr. Miro Cerar Biti izviren ali ne? Vsi se kdaj znajdemo pred dilemo, ali naj si prizadevamo biti izvirni (originalni), ali pa naj živimo pretežno po ustaljenih navadah in pravilih. Ta dilema se nam zastavlja tako v našem službenem, kot tudi privatnem življenju. Še posebej občutljiva je na področju prava, kjer je pogosto težko določiti pravo mejo med potrebo po izvirnem in rutinskem delovanju. 08.03.2010
prof. dr. Miro Cerar Pravo kot sredstvo poneumljanja Ključna funkcija prava je urejanje in sankcioniranje potencialno ali aktualno konfliktnega družbenega vedenja, in sicer takrat, kadar takšnega urejanja medčloveških odnosov ni mogoče zagotoviti s pomočjo morale, etike, običajev in drugih vedenjskih norm. Povedano drugače, prava ne potrebujemo tam, kjer smo sposobni na nek zdravorazumski in normalen način preprečiti ali razrešiti družbene konflikte. 22.02.2010
prof. dr. Miro Cerar Boj proti gospodarskemu kriminalu V naši mali deželi si vedno znova izmišljamo nove oblike boja proti hujšemu gospodarskemu kriminalu, organiziranemu kriminalu, korupciji ipd. V boju proti tem in podobnim oblikam kriminala bodo v prihodnje igrali posebne vloge Nacionalni preiskovalni urad, že dlje časa delujoča posebna skupina tožilcev ter novi specializirani oddelek sodnikov. 25.01.2010
prof. dr. Miro Cerar Civilna družba Ena temeljnih značilnosti modernega prava je priznavanje in varovanje sfere civilne družbe. Totalitarne, religiozne in tradicionalne vrste prava civilne družbe kot takšne ne priznavajo, ali pa je vsaj ne obravnavajo kot posebne, relativno samostojne celote. 11.01.2010
prof. dr. Miro Cerar Razmejitev prava, politike in patriotizma pri pogajanjih s Hrvaško Naslovno temo obravnavam tokrat na izrecno prošnjo uredništva spletne strani Ius Software. Ker sem se glede (ne)primernosti arbitražnega sporazuma o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško že večkrat javno izrekel, večinoma ne bom ponavljal svojih stališč, pač pa strnjeno izpostavil nekaj dodatnih misli. Naslovna tema k temu zelo izvirno spodbuja 14.12.2009
prof. dr. Miro Cerar Kruha in iger Znani starorimski izraz Panem et circenses pomeni dobesedno »kruha in iger«. Gre za spoznanje, da je ljudske množice najlažje (po)miriti tako, da se jim ponudi jedačo, pijačo in zabavo. Na ta način je do danes že nešteto vladarjev pozornost podložnikov ali državljanov preusmerilo s perečih družbenih problemov na različne oblike zabave ter tako preprečilo proteste ali upore zoper (krivično, neuspešno) oblast. 30.11.2009
prof. dr. Miro Cerar (Ne)spoštovanje sodnika V večini kultur zasledimo misli o tem, kako je za rešitev pravnega spora najprimerneje sojenje in sodbo zaupati nekakšnemu idealnemu, razsvetljenemu sodniku, modrecu. Denimo takšnemu, kakršen je bil po svetopisemskem izročilu izraelski kralj Salomon. Če imamo takšnega sodnika, potem ne potrebujemo zakona. Zadostujeta sodnikova modrost in pravičnost. 16.11.2009
prof. dr. Miro Cerar Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (2. del) V zadnji kolumni sem kritično obravnaval pristop naše oblasti k reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Glede na to, da v tem pogledu zdaj našo vladno ladjo nosi močan in nevaren veter, ki se mu glavni krmar in njegovi najožji pomočniki že skorajda ne morejo več upirati, se mi zdi primerno tudi tokrat nekaj misli nameniti tej problematiki. 02.11.2009
prof. dr. Miro Cerar Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško (1. del) Dolgo časa (več let) sem odlašal s tem, da bi se javno oglasil glede te problematike. Molčal sem, ker nisem strokovnjak za mednarodno pravo ali mednarodne odnose. Zdaj mi je žal, da sem bil tako zadržan. Niti zadevna stroka niti politika namreč tu še zdaleč nista opravili svojega dela. In če kdo danes razmišlja podobno kot jaz, in denimo dr. France Bučar, mu predlagam, da se tudi sam opogumi in javno oglasi. Prepričan sem namreč, da zdaj o tem nujno potrebujemo intenzivno javno razpravo.
19.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Kdaj se država »splača« Ta teden sem se v Črni gori ob mednarodnem srečanju predstavnikov sodnih svetov iz balkanskih in nekaterih drugih držav pogovarjal o problemih s korupcijo v majhnih državah. Pri tem se je zastavilo tudi vprašanje, kdaj se država »splača«. Čeprav je morebiti tako zastavljeno vprašanje na prvi pogled preprosto, pa je v resnici precejšen izziv za našo sposobnost večrazsežnostnega razmisleka. 15.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Policisti in državljani Že več let z razočaranjem ugotavljam, da smo v Sloveniji močno razvrednotili vlogo in ugled policije. Pravzaprav se je ta negativen proces začel kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko so se vodilni posamezniki v vladi, na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji pričeli pretirano ukvarjati z bojem za oblast ter tako pretežno zanemarili ali celo izdali svoje temeljno poslanstvo. 21.09.2009
prof. dr. Miro Cerar (Ne)dostopnost znanja Zdi se, kot da znanje še nikoli v zgodovini ni bilo tako dostopno ljudem kot danes. Izjema so revna svetovna okolja in tista, ki jih obvladujejo totalitarni in podobni režimi. V relativno velikem delu sveta so danes ljudem na voljo različni učitelji, izobraževalne ustanove, literatura vseh vrst, internet, javni mediji (televizija itd.) ter komunikacijska sredstva (telefon itd.). 07.09.2009
prof. dr. Miro Cerar Zakon Ljudje pogosto govorimo o zakonu ali zakonih, le redko pa se resnično poglobimo v ta pojem. Enkrat mislimo z zakonom na pravni akt, drugič imamo v mislih kake božje, naravne ali tehnične zakonitosti, včasih pa npr. enostavno rečemo: »Laško je zakon!«. Gre torej za široko uporabljan pojem, ki ga tu na kratko predstavljam v njegovem pravnem pomenu. 24.08.2009
prof. dr. Miro Cerar Pogum Pogosto mislimo, da je pogumen tisti, ki stori nekaj nevarnega, tveganega. Za pogumne imamo ljudi, ki se ukvarjajo z ekstremnimi športi, ki se upajo reči nekaj, česar si mi ne upamo, ali ki sodelujejo v vojni ali v drugih oboroženih spopadih. Na ta način pogum enačimo z zahtevnostjo in drznostjo nekega ravnanja. 10.08.2009
prof. dr. Miro Cerar Odklop Odklop ali izklop v ne-tehičnem smislu pomeni, da se odtrgamo od (ali iz) nečesa, česar imamo že polno glavo in nas zato bolj ali manj bremeni. Tako je npr. poletje za večino ljudi čas za odklop od službe in ustaljenega bivalnega okolja – če je za to le dovolj denarja in volje. 27.07.2009
prof. dr. Miro Cerar Ali je demokracija (samo) za pametne Ko sem kot študent prvega letnika Pravne fakultete opravljal izpit iz sociologije prava, sem profesorju na neko vprašanje med drugim odgovoril, da je demokracija za pametne. Profesor je diplomatsko odvrnil, da je to zanimiva misel, meni pa je bilo po (opravljenem) izpitu nekoliko nerodno, saj nisem bil prepričan, če drži. 13.07.2009
prof. dr. Miro Cerar Domovina Te dni smo velikokrat slišali, da Slovenija praznuje svojo »polnoletnost«. Kot država je nastala pred 18 leti. Čeprav se seveda leta državnosti merijo po drugačnih merilih, kot to velja za pravno opredeljeno polnoletnost posameznika, je misel simpatična. Toda ali smo Slovenci res postali polnoletni kot nacija? Ali se zavedamo pomena svoje domovine? 29.06.2009
prof. dr. Miro Cerar Igre brez meja Politika, gospodarstvo, pravo in vse druge družbene dejavnosti so nekakšne igre. Če jih neprizadeto, nevpleteno in nepristransko opazujemo od daleč, lahko hitro vidimo, da se vse te dejavnosti ne razlikujejo kaj dosti od športnih ali kakih drugih iger. Eni zabijajo gole, drugi tečejo v krogu, tretji dvigajo uteži itd. Večina ljudi pa jih opazuje ter se veseli ali jezi. 15.06.2009
prof. dr. Miro Cerar O revoluciji (2. del) Revolucija je nujna, če družba zaide v neznosno krizo vrednot, ki se izrazi tudi v enako neznosni gospodarski in politični krizi. Kar pa še ne pomeni, da je revolucija neizogibna, kajti taka kriza lahko vodi tudi v popoln razpad neke družbe oziroma civilizacije. Če se torej dekadentna družba ne revolucionira (korenito preobrazi), jo nadomesti neka nova družba (civilizacija), ali pa ostane za njo le »golo pogorišče«. 01.06.2009
prof. dr. Miro Cerar O revoluciji (1. del) Ko sem v prejšnjem sistemu, ko je bila Slovenija še del SFR Jugoslavije, hodil v gimnazijo in na pravno fakulteto, so me učili, da je bila socialistična revolucija nujna in koristna, saj je pomenila odpravo izkoriščevalskih družbenih odnosov. Danes mnogi pravijo, da je bila ta revolucija nečlovečno nasilna in da je vodila v totalitarizem. Kako je torej z revolucijo, socialistično, ali kako drugo? 18.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O poučevanju in učenju (2. del) V prejšnji kolumni sem na kratko pojasnil nekaj temeljnih misli o procesu (po)uče(va)nja, ter še posebej, zakaj je pri poučevanju in učenju pomemben videz. Danes pojasnjujem, zakaj je pamet pomembnejša od videza in zakaj je srce pomembnejše od obeh. 08.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O poučevanju in učenju (1. del) V tej in prihodnji kolumni predstavljam svoj prispevek z nedavne konference o vzgoji in izobraževanju, ki jo je za šolnike organiziral Slovenski institut za kakovost in meroslovje. Prispevek sem naslovil takole: VIDEZ JE POMEMBEN, PAMET JE POMEMBNEJŠA, SRCE JE NAJPOMEMBNEJŠE 04.05.2009
prof. dr. Miro Cerar O nenasilju (2. del) Kljub temu, da opredelitev nasilja ni enoznačna, je zanj v običajnem pomenu treba reči, da je vrednostno negativno, slabo. Lahko pa gledamo na nasilje tudi drugače, bolj odmaknjeno, neprizadeto, ter ga enostavno označimo za neizogibno posledico nekega vzroka, ali širše, za preizkus človeške pameti in vere. 06.04.2009
prof. dr. Miro Cerar O nenasilju (1. del) V človeški družbi se od nekdaj prepletata nasilje in nenasilje. Človek nosi v sebi oboje, zato je ena njegovih temeljnih življenjskih nalog premagovanje oziroma preseganje svoje nasilnosti in (samo)vzgoja v smeri nenasilnega vedenja. Toda ali je nasilje zgolj nekaj slabega? Ali nam morebiti ni dano tudi zato, da se lahko z njim postavimo po robu nepravičnim in nemoralnim nasilnežem? Ali so torej določene oblike nasilja nujne, koristne in opravičljive? 23.03.2009
prof. dr. Miro Cerar Zloraba prava Beseda zloraba nosi v sebi moralno obsodbo. Pomeni, da nekdo počne nekaj, do česar je tako ali drugače upravičen, vendar to počne tako, da prekorači ali popači namen oziroma smisel upravičenja in prizadene druge ljudi ali povzroči kako drugačno škodo. Nekaj, kar imamo v rabi, preusmerimo v zlo (zlo-raba). 09.03.2009
prof. dr. Miro Cerar Ali je politika nemoralna Politika v svoji vsakodnevni podobi že od nekdaj ne uživa posebnega ugleda med ljudmi, kajti praktično je povezana z marsičem, kar ni ravno v skladu z moralnimi standardi. Pomislimo le na politične obljube. Z moralnega vidika je slabo in nečastno, če človek prelomi dano obljubo. Politiki pa obljube relativno pogosto prelomijo oziroma na njih pozabijo. Želijo si oblasti, denarja in še marsičesa. Ali je torej politika nemoralna? 09.02.2009
prof. dr. Miro Cerar Kriza, varčevalci in (anti)elitizem (2. del) V (sedanji) krizi, v kateri nekateri nadalje bogatijo, drugi, mnogo številnejši, pa izgubljajo službe in postajajo vse revnejši, je seveda pomembno, da se z javnimi in zasebnimi sredstvi varčuje ter da se jih primarno namenja za ukrepe, ki rešujejo finančne in ekonomske vidike krize, ter za socialno ali drugačno pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. Seveda je pri slednjem dobrodošla tudi dobrodelnost. 26.01.2009
prof. dr. Miro Cerar Kriza, varčevalci in (anti)elitizem (1. del) Smo v krizi. Finančni in ekonomski. In seveda v socialni. Kriza se je šele začela, ugotavljamo. Morda ne bo tako huda, morda bo še hujša kot napovedujejo strokovnjaki (in teh je za to področje neverjetno veliko – le kje so bili prej?). Slovenci, Evropejci, Američani, Azijci, cel svet ... – vsi se mobiliziramo proti krizi. No ja, razen tistih, ki umirajo od lakote in vojn z našo krizo ali brez nje, ali tistih, ki so našo resnično krizo že zdavnaj opazili in nas zaradi naše lastne ignorance do nje že dolgo bodisi pomilujejo bodisi prezirajo. 12.01.2009
prof. dr. Miro Cerar Pravna država (2. del) Zadnjič sem kritično razmišljal o bolj ali manj (ne)uspelem praktičnem uveljavljanju pravne države v Sloveniji. Tokrat želim strnjeno pojasniti, zakaj je pravna država sploh pomembna družbena vrednota in katere so njene temeljne sestavine. 29.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Pravna država (1. del) Če je v sodobni politiki eden najbolj uporabljanih in zlorabljenih pojmov demokracija, je v sodobnem pravu to zagotovo pravna država. V našem prejšnjem (nedemokratičnem) jugoslovanskem in slovenskem režimu je bil ta pojem dolga leta skorajda prepovedan (če si ga omenil, si moral biti do njega kritičen), v demokratični Sloveniji pa ga je do nedavna glasno omenjal skorajda vsakdo, ki je tako ali drugače razpravljal o pravno – politični situaciji pri nas. 15.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Ali dati klošarju evro Tokrat kot kolumno objavljam prispevek, ki je bil letos oktobra že objavljen v posebni publikaciji, izdani ob dnevih slovenskih pravnikov. Razlog za ta »ponatis« je deloma v tem, da sem te dni v precejšnji stiski s časom, deloma pa gre tudi za to, da domnevam, da ga verjetno mnogi obiskovalci te spletne strani še niste prebrali in vam ga zato namenjam v premislek. 01.12.2008
prof. dr. Miro Cerar Življenje in smrt (zadnji del) Na različnih področjih se je skozi tisočletja, upoštevaje najrazličnejše zgodovinske, filozofske, religiozne, moralno-etične, pravne in druge dejavnike, oblikovalo več argumentov za in proti smrtni kazni. O tej kazni ljudje že od nekdaj radi zavzemamo in izražamo stališča, denimo ob kaki njeni izvršitvi ali ob kakem grozljivem umoru, terorističnem napadu ali čem podobnem. Vendar pa je le malo verjetno, da smo pred tem tudi seznanjeni z večino teh argumentov. 17.11.2008
prof. dr. Miro Cerar O življenju in smrti (2. del) V pravu pomeni eno najbolj neposrednih soočenj z vprašanjem življenja in smrti vprašanje smrtne kazni. Poglejmo si na kratko, kako sta o tem razmišljala utemeljitelja pravne filozofije Immanuel Kant (1724-1804) in G.W.F. Hegel (1770-1831). Oba sta bila izrazita retributivista, kar pomeni, da sta kazen na splošno štela za zasluženo povračilo za zlo, ki ga je povzročil kršitelj prava. 03.11.2008
prof. dr. Miro Cerar O življenju in smrti (1. del) Ali imate jasno stališče o (ne)dopustnosti smrtne kazni? Ne v smislu njene (ne)dopustnosti s strani postavljenega prava, pač pa v smislu njene (ne)dopustnosti na sploh, v moralnem, etičnem, naravnopravnem, filozofskem, religioznem ali kateremkoli drugem pogledu. Ali ima človek kdaj pravico in celo dolžnost, da drugemu odvzame življenje? Ali da mu ga podari? In kaj sploh vemo o življenju in smrti? 20.10.2008
prof. dr. Miro Cerar Ločena mnenja Čeprav sem o ločenih mnenjih pri sodnem odločanju pred časom že napisal krajši strokovni sestavek, sem se odločil, da na tem mestu v nekoliko prilagojeni obliki povzamem nekaj misli na to temo. Gre seveda za vprašanje, ali je pri kolegijskem odločanju sodnikom smiselno dovoliti javno objavljati njihova pritrdilna ali odklonilna ločena mnenja. 06.10.2008
prof. dr. Miro Cerar O politični nekulturi (ob rob parlamentarnim volitvam 2008) Volilni rezultati trenutno kažejo, da je na letošnjih parlamentarnih volitvah zmagala levica nad desnico. Seveda je to le poenostavljena in ne ravno zelo strokovno izražena ocena, kajti po eni strani je do oblikovanja vlade še daleč, po drugi strani pa so pri nas levi in desni politični profili še zelo zabrisani za ponekod zavajajočimi imeni in gesli političnih strank, da o lažni podobi in resnični mentaliteti mnogih strankarskih politikov raje ne govorim. 22.09.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (zadnji del) Danes končujem z nizom razmišljanj na naslovno temo, v katerih sem predstavil nekatere utrinke iz svojega letošnjega bivanja in doživljanja ZDA, pri čemer sem (si) kot rdečo nit vseskozi zastavljal vprašanji, česa se lahko danes in v prihodnje naučimo od ZDA in česa bi se mogle ZDA naučiti od nas in ostalega sveta. 08.09.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (11. del) Današnja ZDA in Evropa sta v kulturnocivilizacijskem smislu tesno povezani. Večina evropskih držav tvori skupaj z ZDA in še nekaterimi državami v svetu (npr. Kanada, Avstralija in Nova Zelandija) nekakšno ohlapno skupnost, ki jo pogosto označujemo kot zahodno civilizacijo. Ta civilizacija dojema samo sebe v veliki meri kot superiorno, nad čimer pa se velja temeljito zamisliti. 25.08.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (10. del) V ZDA je treba pred vsako vsaj malce tvegano organizirano dejavnostjo izpolniti takšen ali drugačen obrazec (formular). Vsi, ki ste že kdaj leteli v ZDA veste, da je treba že na letalu izpolniti obrazec, v katerem vas med drugim sprašujejo, ali ste kdaj pomagali zagrešiti genocid ali vojno hudodelstvo, ali ste bili kdaj član nemške nacionalsocialistične stranke ali pa komunistične stranke ipd. 11.08.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (9. del) Nadaljevanje zgodbe o pravici do posedovanja in nošenja strelnega orožja pričenjam s kratkim opisom letošnjega dogajanja v dveh sosednjih ameriških mestih, Oaklandu in Berkeleyu (Kalifornija), kjer so nepridipravi samo med 31. marcem in 11. aprilom letos izvedli osem oboroženih roparskih napadov na različne restavracije, v katerih so lastnikom in gostom pobrali denar, nakit in druge dragocenosti. 28.07.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (8. del) Pred nekaj več kot dvema tednoma je ameriško vrhovno sodišče sprejelo pomembno in odmevno ustavnopravno odločitev, s katero je razveljavilo prepoved posedovanja orožja, ki je bila doslej 32 let zakonsko uveljavljena v ameriškem glavnem mestu (Washington D.C.). Sodišče je odločilo, da drugi amandma k ameriški ustavi dopušča, da državljani posedujejo orožje za samoobrambo, ne pa tudi za katerikoli (drugi) namen. 14.07.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (7. del) Nekoč sem v nekem zgodovinskem romanu zasledil misel (navajam jo zgolj po spominu), da je tisti, ki si želi oblasti bodisi pokvarjen bodisi nor. Pravzaprav bi bilo res zanimivo videti, kaj se dogaja v psihi tistih ljudi, ki si resnično iz notranje potrebe želijo voditi to ali ono državo. Ali se sploh zavedajo, kakšno odgovornost prevzemajo? 30.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (6. del) Tokrat (in v prihodnji kolumni) si poglejmo, česa se lahko naučimo iz lanskoletnega in letošnjega ameriškega predvolilnega procesa (t.i. primaries), v katerem sta demokratska in republikanska stranka izbirali vsaka svojega kandidata za letošnje jesenske predsedniške volitve. Kot vemo, sta zaenkrat še neformalna, vendar praktično zanesljiva zmagovalca tega procesa Barack H. Obama (D) in John McCain (R). 16.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (5. del) Že takoj po objavljeni odločitvi kalifornijskega vrhovnega sodišča o dopustnosti istospolnih porok, o kateri sem že pisal v prejšnji kolumni (in napovedal nadaljevanje v tej), so nekatere religiozne in konzervativne skupine obljubila podporo pobudi za spremembo kalifornijske ustave, s katero bi se izrecno prepovedalo istospolne poroke. 02.06.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (4. del) Pred nekaj dnevi sem razmišljal, da bi morda tokrat napisal kolumno o tem, kako se v Kaliforniji ukvarjajo z vprašanji varstva okolja, ali o tem, kako je v San Franciscu prvošolček v svojo (osnovno) šolo nedavno prinesel kar pravo pištolo. No, vse takšne in druge možnosti je te dni povsem zasenčila odločitev kalifornijskega vrhovnega sodišča o istospolnih porokah. 19.05.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (3. del) Skorajda neverjetno je, kako v Sloveniji ter v mnogih ostalih delih sveta prevzemamo oziroma posnemamo način življenja in mišljenja kot obstaja v Združenih državah Amerike (ZDA). Žal pa se od ZDA pri tem ne učimo le pametnih oziroma vrednostno pozitivnih reči, pač pa tudi vseh malih in velikih neumnosti, ki jih je človek na sedanji stopnji razvoja sposoben proizvesti. 05.05.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (2. del) Združene države Amerike (ZDA) so na velikem razpotju. To se sicer sliši kot fraza, ki jo še posebej radi izrekajo razni politiki pred volitvami, tako v ZDA kot marsikje drugod po svetu. Toda tokrat v primeru ZDA ne gre več le za politično retoriko, kajti stanje duha v tej veliki deželi nujno terja novo pogonsko energijo. 21.04.2008
prof. dr. Miro Cerar Učenec in učitelj (1. del) Lep pozdrav vsem tistim, ki ste nekoč na tej spletni strani že prebirali moje prispevke ter seveda tudi vsem tistim, ki jih (še) niste. Odslej se bom praviloma takole oglasil vsakih štirinajst dni. Ker sem se januarja za pol leta (službeno) preselil v ZDA, bodo moja razmišljanja večkrat povezana s tukajšnjim okoljem. Tokrat razmišljam na temo: učenec in učitelj. 07.04.2008
prof. dr. Miro Cerar E-demokracija (2. del) Tokrat naj uvodoma povem, da se z današnjim dnem vsaj za nekaj mesecev poslavljam od pisanja kolumn. Družbi IUS SOFTWARE se zahvaljujem za spodbudo in za dano možnost njihove objave, vsem, ki ste moje kolumne občasno ali morebiti celo redno prebirali, pa se zahvaljujem za pozornost in odzive. To zadnjo kolumno namenjam seveda že zadnjič začeti temi, tj. e-demokraciji. 26.09.2007
prof. dr. Miro Cerar E-demokracija (1. del) Demokracija ima veliko oblik. Ena izmed njih je posledica razvoja elektronskih komunikacij. Danes se tako v razvitem in demokratičnem svetu že skoraj ustaljeno govori tudi o e-demokraciji, ki po eni strani buri domišljijo (češ, kam nas bo popeljal tehnološki razvoj), po drugi strani pa poraja različna eksistenčna vprašanja (npr. ali bomo medčloveške odnose v prihodnje skrčili le še na ekran in svetlobne ter zvočne signale). 19.09.2007
prof. dr. Miro Cerar Objektivna politična odgovornost ministra V povezavi z odgovornostjo ministrov in drugih političnih (državnih) funkcionarjev se večkrat govori in razmišlja o objektivni odgovornosti. Tako so npr. pred kratkim mediji in javnost ob (novi) tragični prometni nesreči na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcih glasno razmišljali tudi o objektivni odgovornosti ministra za promet Janeza Božiča, takšno razmišljanje pa se lahko sproža tudi ob nedavnem odstopu tega in še dveh drugih ministrov (Andreja Bručana in Jureta Zupana). 05.09.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in moč (2. del) Ljudje se najpogosteje ne zavedamo, da je (tudi) moč v resnici le začasna, minljiva in dejansko zgolj navidezna. Svojo moč (občutek moči) pogosto tako ali drugače krepimo in v tem uživamo. Ali ni dober ali celo sijajen občutek, ko nekdo na svojem poklicnem področju čuti nemoč nekoga drugega, ki tega področja ne pozna; ali ko starši čutijo nebogljenost otroka; ali ko sodnik doživlja svojo moč v sodni dvorani; in ko se visokemu politiku zdi, da je nad celotnim ljudstvom? 29.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in moč (1. del) Pravo je neizogibno povezano s pojavom moči. Po eni strani je pravo izraz politične (oblastne) moči, ki se izraža skozi zakone in druge pravne akte, po drugi strani pa ima pravo tudi svojo lastno moč, ki na eni strani sploh omogoča njegov obstoj, na drugi strani pa ga kot nekakšno protiutež zoperstavlja politiki. 22.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Ali bomo uničili planet? To vprašanje si dandanes zastavlja vse več ljudi. Morda ne v tako ostri obliki, pa vendar. Zemljo onesnažujemo in uničujemo na vse mogoče načine. V svojih okoljih že opažamo nezanemarljive mikroklimatske spremembe (npr. nenavadno sunkovito spreminjanje temperatur in vremena nasploh), o makroklimatskih spremembah (globalno zviševanje temperature itd.) pa nas že skoraj vsak dan obveščajo mediji, ki povzemajo tudi zaskrbljujoče ugotovitve znanstvenikov. 15.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Kakšnega predsednika države (naj) si želimo Čeprav se uradna predvolilna tekma za položaj predsednika republike še ni začela, se kandidati že marljivo trudijo nabirati politične točke. Toda ali imamo volivci dovolj jasne predstave o tem, kakšnega predsednika države (naj) si želimo? 01.08.2007
prof. dr. Miro Cerar Izpiti Tu in tam slišim mnenje, da izpiti na fakulteti ali kakšni drugi šoli niso (nujno) potrebni. Da narediš neko šolo naj bi zadostovalo že zgolj to, da se udeležuješ predavanj in vaj, bereš učbenike ipd. Verjetno ste tudi vi že kdaj pomislili, da so ti ali oni izpiti nepotrebni. 04.07.2007
prof. dr. Miro Cerar Dan državnosti Dan državnosti se je »zgodil« 25. junija 1991, s sprejemom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. S tem ustavnim dokumentom sui generis je takratna republiška skupščina Slovenijo ustavnopravno konstituirala kot samostojno in neodvisno državo. To torej ni bilo le veličastno politično dejanje, pač pa je bil tudi eden prvih (naj)pomembnejših korakov naproti pravni državi. 27.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Letališče Jože Pučnik Najrazličnejša preimenovanja so večni spremljevalec družbenega razvoja. Eno izmed njih je tudi nedavno preimenovanje dosedanjega Aerodroma Ljubljana (po domače Brnik) v Letališče Jožeta Pučnika. To dejanje vlade je seveda sprožilo zelo različne odzive in jih bo zagotovo sprožalo vsaj še nekaj časa. Seveda pa se ob tem porajajo tudi nekatera načelna vprašanja. 20.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Kaj se lahko (na)učimo iz zgodovine? Ljudje pogosto ugotavljamo, da se lahko iz zgodovine marsikaj naučimo. Zgodovina je učiteljica življenja. Historia vitae magistra. Toda ali res? Ali ni tako, da ljudje vedno znova ugotavljamo tudi, da smo se doslej iz zgodovine naučili bore malo? In kakšen naj bo pravnikov odnos do zgodovine? 06.06.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in šport Dandanes je šport v številnih vidikih povezan s pravom. Pravo na eni strani neposredno zakonsko ureja nekatere programske, organizacijske in druge vidike športa (npr. zakon o športu) ter posebnosti, ki veljajo npr. za poklicne oziroma vrhunske športnike (glede šolanja, zaposlitve, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja itd.), po drugi strani pa sodi v področje prava obravnavanje različnih protipravnih dejanj, do katerih pride v povezavi s športnimi aktivnostmi. 30.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Impeachment Tisto, kar je v našem ustavnem sistemu ustavna obtožba, je v svetu na splošno znano kot impeachment. Gre za obtožbo, ki je usmerjena na najvišje državne funkcionarje in zahteva ugotavljanje njihove odgovornosti, praviloma tudi z možnostjo razrešitve s položaja. Poglejmo, za kaj gre. 23.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Težavnost (pravnega) odločanja Imate kdaj probleme s sprejemanjem odločitev? Morda bolj z njihovim izvrševanjem? Če se (tokrat) osredotočimo zgolj na prvo vprašanje, kaj hitro vidimo, da odločanje ni enostavna zadeva. Še posebej, ko gre za kakšne pomembne življenjske zadeve, kamor nedvomno sodi tudi veliko pravnih zadev. 16.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in nezemljani Ne glede na to, ali verjamete, da v vesolju bivajo še druga, tj. nezemeljska bitja, je vprašanje, ali lahko pravo ureja medsebojno razmerje med zemljani in nezemljani, zanimiv preizkus utemeljenosti in narave prava. Kako bi pravno obravnavali vesoljce, če bi nas ti nekega lepega dne obiskali na našem planetu? (Kolikor nas morda že niso…?!) 09.05.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in čas (2. del) Čas se pojavlja v pravu v zvezi z zastaralnimi in drugim roki, uveljavljanjem, razveljavljanjem in odpravljanjem splošnih pravnih aktov, dokončnostjo oziroma pravnomočnostjo upravnih, sodnih in drugih odločb, priposestvovanjem itd. Vsak izkušen pravnik se zaveda pomena časa v pravu, zato že ob prvem stiku s pravnim problemom, pravnim aktom ali pravno vlogo preveri tudi relevantne časovne vidike. 25.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Pravo in čas (1. del) Čas ima v pravu velik pomen. Tako kot vse ostale človeške dejavnosti in pojavnosti se namreč tudi pravo odvija v času (in prostoru). Pravo nam na nek način celo določa čas, saj formalno beleži naše rojstne in druge časovne podatke, predpisuje nam najrazličnejše roke, delovne in nedelovne dni, praznike ipd., pri čemer izhaja seveda iz določenega koledarskega okvira. 18.04.2007
prof. dr. Miro Cerar O časti Ali znate pojasniti, kaj je čast? Če imate morda s tem težave, se nikakor ne vznemirjajte. Po eni strani je to namreč težko razložljiv pojem, po drugi strani pa mnogi družbeni pokazatelji kažejo, da ni več toliko aktualen, da bi si z njim veljalo posebej beliti glavo. Ali pa se morda motim? Upam, da se. 11.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Politične stranke (2. del) Koga volijo volivci: politične stranke ali posamezne kandidate na listah političnih strank? To vprašanje se v zadnjih tednih večkrat zastavlja v zvezi s številnimi prestopi poslancev iz poslanske skupine LDS v poslansko skupino SD in v skupino poslancev, ki se skupno identificirajo pod imenom »Zares«. Ali je to dopustno, primerno? 04.04.2007
prof. dr. Miro Cerar Politične stranke (1. del) Politične stranke so poseben čustveni oziroma psihološki fenomen. Brez njih je težko, z njimi pa prav tako. Potrebujemo jih in se jih hkrati sramujemo. Kdo bi to razumel? 28.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Kvaliteta in kvantiteta Razmerje med kakovostjo (kvaliteto) in količino (kvantiteto) je tako ali drugače človekova vsakdanja preokupacija oziroma izkušnja. Ko se npr. pogovarjamo, prehranjujemo, ukvarjamo s športom, študiramo, pišemo pismo… se vedno znova znajdemo pred dilemo, kako uskladiti kvaliteto in kvantiteto. Takšna uskladitev pač ni tako enostavna. In kako je s tem v upravi, v pravosodju, na pravni fakulteti, v pravu nasploh…? 21.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Prednosti in slabosti referendumskega odločanja V tistih sodobnih demokracijah, ki na državni ravni dopuščajo referendumsko odločanje, je ta oblika neposredne demokracije praviloma razumljena le kot dopolnitev prevladujočega modela posredne demokracije. Ob tem teorija in praksa navajata različne razloge »za« in »proti« referendumskim oblikam sprejemanja odločitev. Poglejmo si za katere razloge gre. 14.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Ali postajamo »detektivska država«? Kot je znano, je vlada v zakonodajni postopek nedavno predložila novelo zakona o javnih uslužbencih, v kateri predlaga, da naj bi nekatere zlorabe pravice javnih uslužbencev do zadržanosti z dela pomagali odkrivati zasebni detektivi. Ali je to primeren in učinkovit ukrep za preprečevanje zlorab ali pa morda postaja Slovenija »detektivska država«? 07.03.2007
prof. dr. Miro Cerar Človekove pravice in dolžnosti Do danes smo se v Sloveniji že kar precej navadili na človekove pravice. S tem ne mislim, da so te vsem posameznikom zagotovljene v enaki in zadostni meri, pač pa želim povedati, da so te pravice v precejšnji meri že postale del naše širše kolektivne oziroma družbene zavesti. Kaj pa človekove dolžnosti? Ali so tudi te del naše skupne zavesti? 28.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Prilagodljivost prava ali prilagodljivost pravu? Pravo je nedvomno prilagodljiva in zato spremenljiva pojavnost. Vendar koliko se pravo lahko prilagaja? In seveda komu ali čemu? Vsi vemo, da se t.i. pozitivno pravo dandanes spreminja tako hitro, da ga še pravniki komajda dohajamo (in še to vsak le na »svojem« področju). Toda ali gre pri tem za prilagajanje prava družbenemu razvoju ali pa je ravno obratno? 21.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Pogled v Afriko V Afriki in v različnih drugih delih sveta (predvsem v Aziji in Južni Ameriki) obstoji še vedno veliko oblik tradicionalnega (običajnega) prava. Če si primeroma pogledamo, kako poteka reševanje sporov v mnogih afriških plemenskih in vaških skupnostih, nam to ponuja zanimivo primerjavo z našim (modernim) pravnim okoljem. 14.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Totalitarizem (2. del) V prejšnji kolumni sem se na koncu vprašal, zakaj se je treba totalitarizmu (kot obliki mišljenja in delovanja) nenehno upirati, ga premagovati in ga nekoč dokončno preseči. Odgovor na to je večplasten, vendar ga je mogoče zožiti na nekaj temeljnih misli. 07.02.2007
prof. dr. Miro Cerar Totalitarizem (1. del) Za človeka, ki nekaj da na svobodo in pravičnost ima beseda totalitarizem zastrašujoč zven in pomen. Slovenci imamo zgodovinsko izkušnjo s totalitarizmom, zato po eni strani vemo o njem več kot nekateri drugi narodi, po drugi strani pa imamo s svojim odnosom do njega tudi več težav. 31.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Federalno in konfederalno načelo (princip) V zvezi z Evropsko unijo (EU) se pogosto omenjata izraza federacija in konfederacija. Vsi tisti, ki se še spominjamo jugoslovanskega federalizma, imamo o teh dveh pojmih relativno dobre predstave, kajti oblika jugoslovanske državne ureditve je bila v zadnjem obdobju kar nekaj časa federalna, pri čemer pa je od leta 1974 na podlagi zvezne ustave vsebovala tudi nekatere konfederalne elemente (npr. zahteva po soglasnem odločanju o ustavnih spremembah v zveznem zboru republik in pokrajin). 24.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Ugovor vesti – pravica ali dolžnost? Ena izmed posebnosti slovenske ustave je, da kar na dveh mestih ureja pravico do ugovora vesti. V 123. členu dopušča ugovor vesti vojaški obveznosti, v 46. členu pa na splošno obravnava možnost, da zakonodajalec uredi ugovor vesti tudi na drugih področjih. Ugovor vesti vojaški dolžnosti zaradi profesionalizacije slovenske vojske ta čas resda ni več aktualen, toda ustavno opredeljena možnost zakonskega ugovora vesti ostaja odprta tudi v prihodnje. In ker je ugovor vesti že tako ali tako zanimiv in izjemen način nasprotovanja pravu, si na kratko poglejmo za kaj pri tem v resnici gre. 17.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Merila pravnosti (2. del) Zadnjič sem pojasnil štiri temeljna merila (kriterije) pravnosti. V nadaljevanju pojasnjujem še nekatera izmed njih, nato pa dodajam še nekaj misli na to temo. No, poglejmo si najprej preostala merila pravnosti: 10.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Merila pravnosti (1. del) Ste se kdaj vprašali, kako lahko ugotovimo, kaj pravo more in mora urejati? Gre za zelo zahtevno vprašanje. Dandanes se nam sicer morebiti zdi, da lahko pravo ureja že skoraj vse, saj zakoni in drugi pravni akti ter pravne dejavnosti državnih in drugih institucij posegajo praktično na vsa področja družbenega življenja. No, na srečo je v moderni državi, četudi je ta pravno hipernormirana, pravno urejanje v marsičem le omejeno, kar predvsem pomeni, da posamezniki in civilna družba (še vedno) uživamo določeno mero (pravne) avtonomije in svobode. 03.01.2007
prof. dr. Miro Cerar Novoletne želje V zadnjih dneh starega leta se ljudje sprašujemo, kaj izboljšati v novem letu, kako se spremeniti na bolje itd. Mnoge naše dobre želje in hrepenenja še posebej zorijo prav v božičnem času in nato vse do silvestrske noči, po kateri pa se praviloma prebudimo nekoliko manj vzneseni in optimistični. Toda četudi nam tedaj morebiti volja in energija za želene spremembe nekoliko (ali precej) upadeta, ni prav, če se prepustimo malodušju ter od svojih želja in načrtov kar odstopimo ali jih potisnemo v pozabo. 27.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Državljanska neposlušnost Zadnje čase smo bili v obliki takšnih ali drugačnih javnih protestov občanov zoper morebitno naselitev romske družine Strojan na »njihovem območju« večkrat soočeni s pojavom, ki spominja na t.i. državljansko neposlušnost (nepokorščino). Toda ali je šlo pri tem res za ta pojav, ki ga teorija kljub njegovi nelegalnosti šteje za legitimno obliko demokratičnega protesta, ali pa je šlo za nekaj povsem drugega? Poglejmo si nekoliko podrobneje, kdaj lahko govorimo o (legitimni) državljanski neposlušnosti. 20.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Legitimnost prava Za razumevanje legitimnosti prava moramo seveda najprej osvetliti razmerje med legitimnostjo in legalnostjo. Gre za znano dvojico, ki se zavestno ali nezavedno nenehno prepleta v naših razmišljanjih o državi, demokraciji, pravu, človekovih pravicah, pravičnosti in podobnih družbeno relevantnih pojavih. O obeh navedenih pojmih, ki sta v teoriji obširno obravnavana, je mogoče na tem mestu razmišljati le na precej poenostavljen način. 13.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Paradoks »špeckahle« Tožarjenje mi je še od mojih šolskih časov ostalo v spominu kot nekaj nečastnega, neprimernega, celo sramotnega. Tisti, ki je npr. sošolca, ki mu je storil kaj neprijetnega, zatožil učiteljici, je bil poimenovan »špeckahla« ali »tožibaba«/»tožidec«, kar je bila nekakšna negativna moralna oznaka. Kolikor vem se v šolah še danes uporabljajo takšne oznake z negativno vrednostno konotacijo. Kako pa je z odraslimi? In z družbo v celoti? Ali ni tožarjenje na širši družbeni ravni dojeto ravno na nasproten način, kot nekaj etično pozitivnega? Ali ne gre tu za svojevrsten paradoks? Paradoks »špeckahle«? 06.12.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in ideologija (2.del) V prejšnji kolumni sem predstavil pojem ideologije in osnovne (idealno-tipske) ideološko-politične usmeritve. V nadaljevanju bom najprej prikazal, kako lahko ideološke usmeritve vplivajo na pravno odločanje posameznikov v konkretnih primerih, nato pa dodal še nekaj splošnih ugotovitev o razmerju med pravom in ideologijo. 29.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in ideologija (1.del) Pojem ideologije se praviloma povezuje s politiko. Ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kakšno je neposredno razmerje med ideologijo in pravom (kar ni povsem isto kot razmerje med politiko in pravom). Ali je z ideologijo prežeto tudi pravo, ki v določeni meri vedno izraža politično-ideološke vrednote in cilje? In ali ni pravo že tudi samo po sebi posebna vrsta ideologije? Z odgovori na ta vprašanja se vsekakor dotikamo same narave prava. 22.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravice živali (2. del) Človekov neprimeren, pogosto celo zelo krut odnos do živali ima praviloma dva temeljna vzroka: nevednost ali zlobo. Povsem jasno je, da je nevednost (neznanje, ignoranca) lažje opravičljiva kot zloba, toda posledice so lahko v obeh primerih iste oziroma enako hude. Če želimo torej tudi na pravnem področju – vsaj dolgoročno gledano – postopoma najti prave pristope in sredstva za varstvo živali pred mučenjem in vsakim drugim neustreznim obravnavanjem s strani ljudi, potem moramo najprej odpraviti lastno nevednost, nato pa se postaviti po robu tudi našim nižjim strastem, ki vodijo v zlobno obravnavanje živali. 15.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravice živali (1.del) Med temeljna merila civiliziranosti in humanosti sodita vsekakor tudi sočutje in skrb človeka za soljudi in za druga živa (čuteča) bitja. Ko se danes oziramo npr. v antiko, kjer so bili človeški sužnji izrazito diskriminirani in ponižani, ali ko opazujemo nekatera sodobna okolja, kjer je diskriminacija ljudi (žensk, otrok, pripadnikov »nižjih« kast, ras ali slojev itd.) nekaj vsakdanjega, se nad tem čudimo, zgražamo in se včasih hote ali nehote počutimo tudi nekoliko »vzvišeno« - češ, mi smo na višji razvojni stopnji. Toda četudi drži, da ljudje po eni strani rastemo v svoji v humanosti in civiliziranosti, pa po drugi strani v tem pogledu v marsičem tudi tonemo. Zato se lahko kar precej zaskrbljeno vprašamo, kako bodo na nas gledali (upajmo, da še bolj) humani in civilizirani bodoči človeški rodovi. 08.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je zakon podobnosti pomemben tudi za pravo Zakon podobnosti, kot eden temeljnih zakonov univerzuma, seveda ni zakon v pravnem smislu besede. Prav tako to tudi ni zgolj naravni zakon, čeprav se po njem ravna vsa narava. Zakon podobnosti je univerzalna zakonitost, ki obvladuje tako naravno kot družbeno življenje ter vse ostalo, kar se nahaja v vesolju. Ta zakonitost nas zato med drugim opozarja, da je ločitev na naravo in družbo (kulturo, politiko, pravo itd.) umetna, »nenaravna« in dejansko zgolj navidezna, čeprav se ji zaenkrat še no (z)moremo odpovedati. Toda poglejmo si najprej, kaj sploh je zakon podobnosti. 01.11.2006
prof. dr. Miro Cerar Državni svet – prenovitev ali ukinitev? Državni svet je ena tistih ustavnih institucij, ki so nastale kot rezultat političnega kompromisa. Politični kompromisi so sicer do neke mere neizogibni pri sprejemanju vsake demokratične ustave, toda takšne kompromisne rešitve so pogosto dolgoročno problematične. Ker je v zadnjem času ponovno »v zraku« ideja o ukinitvi Državnega sveta, namenjam tokrat nekaj strnjenih misli tej naši ustavni posebnosti. 25.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravo in zdravorazumskost Pravni način razmišljanja (»pravna logika«) je pogosto zelo blizu tistemu, kar v slovenskem ljudskem jeziku poimenujemo »zdrava kmečka logika« ali »kmečka pamet«, s čimer pravzaprav mislimo na neko naravno inteligenco, ki jo pač človek ima, ali pa je nima. Pravo mora, če želi biti v zadostni meri družbeno sprejemljivo in učinkovito, v precejšnjem obsegu slediti naravnemu toku življenja oziroma naravi stvari. Za prepoznavo naravnega toka pa je v največji meri usposobljena prav človekova naravna inteligenca, ki jo lahko tu poimenujemo tudi zdravorazumskost. 18.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Ali smo obsojeni na površ(i)n(sk)ost? V sodobnem času postaja človekovo dojemanje sveta v povprečju vedno širše in vedno plitkejše. Z neznansko količino informacij, ki nas dosegajo preko televizije, radia, časopisov, revij, interneta in drugih medijev se naše obzorje širi, naše dojemanje sveta pa postaja vedno bolj površinsko in kot takšno tudi površno. V pravni (ali v drugi poklicni dejavnosti) pa se ob tem pretežno odvija na videz nasproten proces, tj. specializacija. Slednje pomeni relativno poglobljeno ukvarjanje z nekim področjem, pri čemer pa si na ta način seveda zastiramo širši pogled na pravo in svet, kar nam prav tako omejuje spoznavni domet. 11.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Zaupanje v pravo Prejšnja kolumna, v kateri sem razmišljal o avtoriteti argumenta in argumentu avtoritete, dejansko kar kliče po (dodatnem) razmisleku na temo zaupanja. Seveda je na tem mestu smiselno predstaviti tudi pomen zaupanja v pravo, ki se tako teoretično kot praktično (npr. v ustavnosodni praksi) izpostavlja kot eno temeljnih (pod)načel pravne države in s tem tudi modernega prava. Pri tem pa želim najprej nekoliko podrobneje osvetliti pomen zaupanja nasploh, kajti šele na takšni podlagi se lahko celoviteje in globlje zavemo tudi velikega pomena zaupanja v pravo. 04.10.2006
prof. dr. Miro Cerar Avtoriteta argumenta ali argument avtoritete? Naslovno vprašanje se mi zdi zanimivo. Včasih se mi dozdeva, da si ga večina ljudi niti ne zastavlja, saj živimo v nekem bolj ali manj šolsko priučenem in že skoraj samoumevnem prepričanju, da stvari, ljudi, njihova ravnanja ter dogodke presojamo glede na dejstva in s pomočjo lastne pameti. In v skladu s tem bi verjetno marsikdo na naslovno vprašanje odgovoril, da zanj velja predvsem avtoriteta argumenta in ne obratno. Toda, ali je to res? In kako je s tem v pravu? Ali nas prepričajo argumenti ali avtoriteta tistega, ki jih predstavlja? 27.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Le čevlje sodi naj... Večina Slovencev ve, kako se – po Prešernu – zaključi zgornji stavek (verz) in kakšno je njegovo sporočilo, nauk. Stavek je dejansko že zdavnaj prerasel v ljudski rek, s katerim želimo nekomu povedati, da naj ne sodi nečesa, na kar se ne spozna. Tudi pravniki včasih radi komu rečemo, ali že kar zabrusimo, da naj ne razpravlja ali sodi o pravu, če se nanj ne spozna. Kdo torej lahko sodi o pravu – ali je dobro ali slabo, pravično ali krivično, učinkovito ali neučinkovito…? 20.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Pozitivna diskriminacija V zadnji kolumni sem nanizal nekaj misli o diskriminaciji in nediskriminaciji, zato se mi zdi sedaj kar nekako samoumevno, da se na kratko posvetim še t.i. pozitivni diskriminaciji. Le-ta pomeni specifičen odstop od načela enakopravnosti oziroma nediskriminacije. Gre pač za to, da formalna (pravna) enakost praviloma ohranja ali celo povečuje dejansko neenakost, zato si moderno pravo v duhu vrednot kot so humanost, solidarnost, pravičnost ipd. prizadeva s pozitivno diskriminacijo odpraviti ali vsaj zmanjšati nekatere neželene dejanske neenakosti med ljudmi in družbenimi skupinami. 13.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Diskriminacija in nediskriminacija Da ima pravo v sodobni demokratični družbi velik pomen (govori se že kar o juridizaciji ali celo panjuridizaciji družbe), dokazuje med drugim naše dojemanje naslovnih dveh pojmov. V skladu s pravno paradigmo, ki temelji na doktrini človekovih pravic, smo se že kar dodobra navadili, da je ena temeljnih usmeritev pravne države zagotavljanje nediskriminacije, zato pojmujemo diskriminacijo že skoraj avtomatično kot nekaj nezaželenega, slabega ipd. Toda če dobro premislimo, zadeva še zdaleč ni tako preprosta. 06.09.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj zasebnost na delovnem mestu (2. del) Pravi odgovor na to vprašanje nam, kot rečeno, ne ponuja pravo, pač pa globlje razumevanje človeške narave, ki v tem pogledu nastopa kot t.i. materialni pravni vir. Za pravo, ki uveljavlja demokracijo, pravno državo in človekove pravice mora biti seveda samoumevno, da ne dopušča popolnega (totalnega) nadzora delodajalca nad delavci. Toda delodajalec lahko kot praviloma »močnejša stranka« v praksi vedno uveljavi več nadzora nad delavci, kot bi ga po naravi stvari smel, zato nas lahko poleg nadzornih organov in sodišč pred tovrstnimi »totalitarnimi« težnjami po nadzoru ubrani predvsem splošno uveljavljena (pravna) zavest o nujnosti spoštovanja pravice do zasebnosti. 30.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj zasebnost na delovnem mestu (1. del) Če bi bili ljudje brez napak, potem posameznikova zasebnost ne bi bila kakšna posebna dobrina ali vrednota. Človek si želi in potrebuje zasebnost predvsem zato, da se lahko v miru odpočije in da pred drugimi skrije svoje pomanjkljivosti, ali pa zato, da pred drugimi prikrije nekatere svoje višje ali bistveno drugačne sposobnosti oziroma znanje (da ga ne bi ljudje zaradi lastne nevednosti »scvrli na grmadi«). Pomembno vprašanje pa je, zakaj(!) in v kolikšni meri pravno varovati človekovo zasebnost. Poglejmo si to na primeru zasebnosti na delovnem mestu. 23.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je poslanec lahko vzdržan, sodnik pa ne Spomnim se, da je pred leti Državni zbor z glasovanjem(!), s predpisano navadno večino glasov, sprejel pravni akt, s katerim je ugotovil, da je poslancu, ki je (pred tem) umrl, prenehal mandat. Čeprav to seveda ni primer, o katerem bi se smelo razpravljati na šaljiv način, pa se ob njem le zastavlja nekoliko tragikomično vprašanje, tj. kaj bi se zgodilo, če državni zbor takšne odločitve ne bi izglasoval. 16.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Razlike med pravom in politiko Mnogi filozofi so že opozorili, da je svet pojavov, ki jih dojemamo z našimi čuti(li), le navidezen (iluzoričen) in kot tak neresničen. Toda kdo bi danes še resno jemal filozofe, ko pa nam televizija, radio, tisk, internet in drugi mediji ponujajo toliko lažje razumljivih resnic. Mnogi ljudje raje verjamejo, da je res(nično) tisto, kar poročajo novinarji, kar izjavijo znani pevci, razne »Missice«, TV voditelji, ali kar preberejo v kakšnem rumenem tisku… Ja, stvari gredo celo tako daleč, da ljudje dandanes pogosto verjamejo celo že politikom in pravnikom… Le kam gre ta svet? 09.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Kdor ni z nami je… Pred vami je kratek psihološki test. Besedilo, s katerim boste (v mislih) dopolnili naslovni nastavek: »Kdor ni z nami…,« vam bo povedalo, ali razmišljate primarno politično ali ne. Če namreč politiko, pravo, moralo, ekonomijo, religijo in druge družbene sfere dojemamo v prvi vrsti kot način mišljenja o družbi in svetu, potem nam lahko določeni miselni obrazci povedo, ali dogodke in ljudi dojemamo pretežno politično, pravno ali na kak drug način. 02.08.2006
prof. dr. Miro Cerar Poslanski in drugi privilegiji Ministrstvo za javno upravo, na čelu z ministrom Virantom, je te dni javno objavilo osnutek zakona o funkcionarjih, v katerem med drugim predlaga bistveno omejitev sedanje pravice poslancev, ministrov in še nekaterih funkcionarjev do (praviloma največ) enoletnega prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata. Po novem naj bi imeli poslanci in ministri pogojno (tj. če ne uspejo najti zaposlitve) pravico do takšnega nadomestila največ pol leta, državni sekretarji in župani pa tri mesece, pri čemer naj bi v tem času prejemali le 80% prejšnje plače ter bili dolžni sproti dokazovati, da dejansko iščejo službo. 26.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Zakaj je pravičnost ženskega spola Ali ste si kdaj že zastavili zgornje vprašanje? Ali je del »ženske nedoumljivosti« res kakorkoli povezan z »nedoumljivostjo« pravičnosti? Kakorkoli že, v številnih jezikih oziroma kulturah se pravičnost (iustitia) kot vrednota, pravno načelo, boginja ali karkoli drugega predstavlja v ženski obliki – tako v besedi kot v sliki! Ali torej veste, zakaj je pravičnost (bolj) »ženska« in ne (toliko) »moški«? 19.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Vzgoja pravnika (2. del) V prejšnji kolumni sem izpostavil nekatere neprimerne in (kot takšne) simptomatične oblike vedenja oziroma ravnanja študentov prava ter v zvezi z njimi načel vprašanje vzgoje pravnika. Če bi dal sedaj besedo povprečnemu študentu prava, bi mi zelo verjetno odgovoril, da tudi profesorji in drugi učitelji v navedenem pogledu nikakor niso brezmadežni. Nekateri izmed njih pogosto zamujajo ali odpovedujejo predavanja, včasih celo izpite (za kar se nekateri niti ne opravičijo), se na predavanja morebiti premalo pripravijo, odpadajo jim govorilne ure, nasploh se ne posvečajo dovolj študentom, so do njih nevljudni itd. Marsikaj neprimernega bi lahko ugotovili tudi za vse ostale pravnike, seveda pa tudi za vse ljudi nasploh. In kaj se lahko iz vsega tega naučimo? 12.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Vzgoja pravnika (1. del) Moj kolega, učitelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je pred nekaj meseci prejel e-mail z naslednjo vsebino: »Lepo pozdravljeni. Ker so govorilne ure ob zame zelo neprijetnem času, bi vas prosil, če bi mi lahko povedali, kaj vse pride v poštev za izpit, govorice med študenti namreč grozno variirajo. Prav tako bi bil zelo hvaležen, če bi povedali na splošno na čemu je povdarek in kaj je manj pomembno. Hvala.« - Ali se vam zdi s tem dopisom vse v redu (pri tem ne mislim na slovnico)? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem prosim, da te kolumne ne berete. Ta kolumna je namreč namenjena le tistim, ki v citiranem dopisu zaznavajo odsotnost nekaterih temeljnih norm obnašanja morebitnega bodočega pravnika. 05.07.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravna država kot utopija
(kozerija, parodija ali karkoli že)
Večina bralcev te spletne strani zagotovo pozna revijo Pravna praksa, ki nas vsak teden v svoji rubriki »Dogodki – izjave« strnjeno in pregledno seznani s tistimi dogodki zadnjega tedna, ki se tako ali drugače povezujejo z različnimi pravnimi zadevami, vprašanji itd. V nadaljevanju predstavljam primer te rubrike, katerega časovno umestitev in vsebinsko nenavadnost pojasnjujem na koncu (te kolumne). Predstavljena rubrika je namenjena tako pravnim optimistom kot tudi pravnim pesimistom. No, pa si jo poglejmo. 28.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Nova ustavna podlaga za ustanovitev pokrajin Danes, tj. v torek 20.6.2006, ko pišem to kolumno, naj bi zvečer Državni zbor sprejel ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena ustave, s katerim bo zagotovil ustanovitev pokrajin na območju celotne Slovenije. Ker je politično soglasje o tej ustavni spremembi, sodeč po predhodni razpravi v Ustavni komisiji Državnega zbora, doseglo naravnost »sanjski obseg« (zahtevana dvotretjinska večina glasov vseh poslancev naj namreč nikakor ne bi bila vprašljiva), v nadaljevanju pišem o tem, kot da je ustavna sprememba že sprejeta (če ne bo, se bom v prihodnji kolumni na vse načine posipal s pepelom). 21.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Poslanska imuniteta Že kar nekaj let se poslanci ukvarjajo z vprašanjem, kako spremeniti 83. člen ustave, ki ureja poslansko imuniteto. Dejansko gre tu predvsem za dve vprašanji: prvič, kako naj se poslanci zavarujejo pred samimi seboj, tj. pred zlorabami poslanske imunitete, ter drugič, kako naj zagotovijo, da jih bo poslanska imuniteta tudi resnično varovala v primerih, ko bi npr. tretje osebe z odškodninskimi tožbami utegnile resnično neutemeljeno ovirati njihovo delo in s tem tudi delo državnega zbora. 14.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravni občutek (2. del) Prejšnjo sredo sem na tem mestu strnjeno opisal nekaj temeljnih značilnosti pravnega občutka (nem. das Rechtsgefühl). Danes želim pravni občutek prikazati v razliki do nekaterih drugih podobnih pojavov ter dodatno opozoriti na njegov pravni in širši družbeni pomen. Ob tem si je mogoče na splošno zastaviti kar nekaj zanimivih vprašanj. Ali imamo slovenski pravniki in drugi državljani dovolj razvit pravni občutek? Ali je stopnja razvitosti pravnega občutka lahko pomembno merilo za oceno o stopnji razvitosti nacionalne pravne kulture? Ali je stopnjo razvitosti prava v določeni družbi sploh mogoče oziroma dopustno meriti z "občutki"? 05.06.2006
prof. dr. Miro Cerar Pravni občutek (1. del) Pred nekaj dnevi sem s krajšim prispevkom nastopil na okrogli mizi na 1. Dnevih prekrškovnega prava (2006), ki sta jih organizirala GV Založba in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Tam sem med drugim opozoril na ustavnopravni in siceršnji pomen ustaljene oziroma enotne sodne prakse pri obravnavanju prekrškov in drugih kaznivih oziroma protipravnih ravnanj. Ob tem sem, na pobudo nekaterih drugih udeležencev okrogle mize, na kratko poudaril tudi pomen, ki ga ima pri interpretaciji in uporabi prava t.i. pravni občutek (nem. das Rechtsgefühl). 30.05.2006
prof. dr. Miro Cerar (DE)PERSONALIZACIJA PRAVA Kot vemo, je pravo neločljivo povezano s človekom in človeško skupnostjo ali družbo (ubi societas, ibi ius). Kljub temu pa človek kot takšen, tj. v svoji celoviti avtentični pojavnosti, sploh ne nastopa v pravu. Zato tudi govorimo o fizičnih osebah in ne o ljudeh kot pravnih subjektih. Če kdo morebiti misli, da je sintagma fizična oseba le nekakšen »larpurlartistični« teoretični imenovalec, se moti. 24.05.2006
prof. dr. Miro Cerar Osnove prava v osnovno in srednjo šolo Razprava o tem, kateri učni predmeti ali področja izobraževanja sodijo v osnovno ali srednjo šolo je nadvse zahtevna zadeva. Kako dandanes, v okolju neprestano porajajočih se novih naravoslovnih, tehničnih, družboslovnih, humanističnih in drugih znanosti oziroma ved, področij udejstvovanja, razmišljanja, ustvarjanja itd., določiti tiste ključne in »usodne« vsebine, s katerimi je treba v (javni in obvezni) osnovni šoli vsaj do neke mere seznaniti vsakega učenca ter jih nato v srednji šoli dograjevati ali pa na novo vključevati v šolski pouk? 17.05.2006
prof. dr. Miro Cerar (SAMO)OMEJEVANJE PRAVA Pravniki bi morali biti nekako že po definiciji veseli, kadar se področje našega poklicnega delovanja širi. Širitev in uvajanje novih pravnih institucij, pravic in dolžnosti, pravnih področij in panog itd. nam prinašata nove poklicne izzive, nova delovna mesta oziroma zaposlitve, nove možnosti družbene uveljavitve ter nenazadnje možnost (dodatnega) zaslužka. 10.05.2006
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022 00:00