c S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha Biblija kot duhovni, etični in pravni kodeks

Po vznemirljivem izletu na obnebje kitajskega in indijskega duhovno-filozofskega nauka je odbila ura, da se vrnemo h krščanskemu miceliju, ki z neskončnim prepletom vsemogočih bivanjskih nitk in korenin ustvarja še en pomemben kompleksni spiritualni ekosistem, nekakšno podgobje za gozdne duše. Domala vse religije, pravni sistemi in filozofski nauki rastejo iz iste vrednotne podlage, kar je sijajno dokazal in globalno razširil švicarski duhovnik in profesor Hans Küng s projektom svetovnega (pra)etosa elementarne humanosti, slonečega na prvinskih življenjskih pravilih kot so človečnost, vzajemnost (zlato pravilo), nenasilje, pravičnost, resnicoljubnost in partnerstvo obeh spolov.

14.09.2020
prof. dr. Marko Pavliha Dhammapada, modrost razEGOvanja Smisel človeškega življenja je iskanje sreče, je prepričan Tenzin Gyatso, tibetanski budistični menih in XIV. dalajlama. Naj je nekdo veren ali ne, naj pripada tej ali oni duhovni, politični, filozofski ali svetovnonazorski smeri, vsi stremimo k nečemu boljšemu, k celostni blaginji. Zdi se, da je srečo mogoče doseči na najrazličnejše načine, denimo z ljubeznijo, zdravjem, n(a)ravnostjo, varnostjo, uspehom in premoženjem, toda najučinkovitejše je tisto, kar nam je najlažje dosegljivo in hkrati najtežje izvedljivo: urjenje uma.  Smo tisto, kar mislimo, čista vest (um) je najboljše zglavje, a nam ga nenehno izmika Enormni Grabežljivec Osebnosti – EGO. 10.08.2020
prof. dr. Marko Pavliha Svet je eno gnezdo: Upanišade Marjan Rožanc je nekoč napisal, da redko kaj lahko človeka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga. Drži, še posebej to velja za najstarejše magične bukle. 13.07.2020
prof. dr. Marko Pavliha Bhagavadgita Človeštvo je zopet na razpotju, od koder vodijo strme poti, bodisi navzgor v novorazsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol v anarhizem, totalitarizem in planetarni destruktivizem. “Če v ribniku plavajo bolne ribe,” je nekdo tragikomično pripomnil, “jih lahko izoliramo ali pa očistimo njihov habitat,” jaz pa dodajam: odvisno od duš(ev)nega zdravja oziroma mentalne in srčne čistoče odločevalcev. Vemo dovolj, da bi množično ukrepali na lokalni, regionalni, kontinentalni in globalni ravni, toda očitno še nismo dosegli kritične mase za-veda-nja grozečega izumrtja, drugače ne bi večinsko še naprej tolerirali pogoltne, sebične in skrajno neodgovorne oligarhične manjšine. 15.06.2020
prof. dr. Marko Pavliha Tao Te Ching Modrosti botrujeta dva pristna svetilniška oddajnika: originalni (iz)vir in učitelj, ki holistično pamet izpije, prebavi, praktično izkusi in pretoči v učenca. Učimo se zlasti od oseb, knjig in bolečih življenjskih preizkušenj kot so smrt bližnjega, zasvojenost, bolezen ali karierni brodolom. V takšnih težkih okoliščinah nastopi žalovalna peterica, v kateri so zanikanje, jeza, depresija, barantanje in sprejetje, pridružiti pa bi se ji morala še ena ključna članica - duhovna preobrazba s prebujenjem. 18.05.2020
prof. dr. Marko Pavliha O naših “neerogenih” ali zmotnih conah Če bi še letos pozimi slišal zgodbo o družinskem kvartetu, ki vneto uporablja štiri pametne telefone, prav toliko prenosnih računalnikov, dve tablici, par tiskalnikov (ok, barvni ne dela), nekaj iPodov, množico elektronskih ključkov, sveženj brez-ali-z-žičnih slušalk, zunanje in notranje trde diske, plazma televizijo (kajpak kompatibilno z Netflixom) in preostale vitalno pomembne gadgets, bi s kančkom pikre zavisti domneval, da gre za sceno iz kalifornijske Silicijeve doline, mogoče za komandni center iz nanizanke La Casa de Papel ali komuno internetnih zasvojencev. Sedaj sem po sili razmer že poldrugi mesec dni sam pripadnik takšne nadebudne skupnosti, ki srečno domuje v drobni istrski vasici, se med občasnim pridušanjem nad zastarelo napeljavo zavzeto ubada z obgrizenimi jabolki in upajoče čaka na optične kable, ki naj bi izboljšali povezavo, glede razvpitega omrežja 5G pa ostajamo dokaj skeptični. 27.04.2020
prof. dr. Marko Pavliha Regratove lučke na duhovnih ozarah Človeštvo je šokirano zaradi mutanta mikroubijalca in v karantenah mrzlično išče izhode iz svetovnega somraka. Stvor po obliki spominja na morsko mino, posuto z detonatorji, pri čemer ni usodnega pomena, kako je nastal, bodisi zaradi naravnega spleta okoliščin ali morda v laboratoriju, iz katerega je (ne)namerno pobegnil v javnost. Toda kot vsaka kriza je tudi ta priložnost, da se slehernik poglobi vase in se samouresničen v nesebični ljubezni priklopi na višjo kozmično inteligenco in zbliža s soljudmi, živalmi, rastlinami, celotnim planetom in vesoljnim stvarstvom. Kolektivna stiska pospešuje uvid, da smo Vsi medsebojno povezani in prepleteni z Vsem, da smo energetsko zgoščeni kvarki Celote, ki je v vsej svoji osupljivosti prisotna v vsakem Bitju. 30.03.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kako predelati našo polpreteklo travmo? Naša domovina bi morala biti mično butična državica na obmorsko sončni strani Triglava, a je zaradi notranjih neurij obtičala nekje v Blatnem dolu Doline Cankarjanske. Čisti zrak, bistre reke, romaneskna jezera, košček sinjega morja, bohotni gozdovi, zasnežene planine, vinorodna gričevja, pšenične planjave in navidezno zadovoljni prebivalci žal bolj spominjajo na zavajajoče kulise Potemkinovih vasi kot na pristno realnost. Objektivni prišlek je po osupljivem prvem vtisu čez nekaj mesecev bivanja malodane šokiran, ko okusi žganje, stisko, tesnobo, zavist, ljubosumnost, škodoželjnost, prerivanje, obrekovanje, politikantstvo in malomeščanstvo, ki na domačijskem alkoholiziranem zapečku privzgojenega  hlapčevstva krnijo veselice s cestnim divjanjem in samomorilskim dejanjem. 02.03.2020
prof. dr. Marko Pavliha Ko se je Beseda učlovečila in Človek ubesedil Rad razmišljam in pišem o(b) knjigi brez tipičnih recenzijskih spon, zato tudi v esejih pogosto citiram različna dela in misli drugih avtorjev. Strogo formalnih pravniških tem se izogibam, ker verjamem, da je pravo le delček Celote in je zato tesno prepleteno z vsemi preostalimi delci. Takšen stil bržda ne moti pretežne večine bralk in bralcev, manjšinski (ne)zavestni plagiatorji pa si domišljajo, da so vse dognali sami in si najbrž še za lastno rojstvo prisvajajo zasluge, ne da bi vedeli za tezo nekaterih duhovnih mojstrov, da si menda otroci res sami izberejo svoje starše. 03.02.2020
prof. dr. Marko Pavliha Teze za srčno vzgojo Na milijarde trpečih ljudi, živali, rastlin in preostalega (ne)živega stvarstva nas obvezuje, da razkrinkamo globalno prevaro v podobi zločestega hrematizma in ga razgalimo v njegovi izprijeni in manipulativni pogoltnosti. Antični filozofi so za legitimno upravljanje družbe šteli le ekonomijo v njenem pristnem pomenu, torej odkrivanje in ohranjanje tistih pravil ali zakonov sožitja, ki vsem v skupnem domovanju ali planetarni hiši omogočajo ugodno (so)bivanje. V domu je celostno poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, da imamo vsi dovolj in ne nujno enako, hrematizem pa temelji na neomejenem bogatenju posameznikov. 06.01.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kdo ustvarja našo realnost? Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. 09.12.2019
prof. dr. Marko Pavliha Razuzdana duša Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. 11.11.2019
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. 14.10.2019
prof. dr. Marko Pavliha Pogled onkraj materialistične paradigme Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. 16.09.2019
prof. dr. Marko Pavliha Kako demokratizirati izbor evropskega komisarja Mediji zopet alarmantno napovedujejo vročo politično jesen, čeravno ogenj že plamení med navidezno počitniškem poletjem. Pred zimo bo ostala le še žerjavica z napol izgorelimi poleni, ki jo bo treba vneto razpihovati naslednjo petletko, da ne zamre in ugasne. Gradovi kajpak še ne gorijo in grofje ne bežijo, teče pa rujno vino v požrešna grla in premnogim tudi kri, na žalost ne samo metaforično. 19.08.2019
prof. dr. Marko Pavliha Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija

Gospod Justus Lipsius iz 16. stoletja slovi kot flamski filolog, filozof, humanist, profesor in pisatelj, ki je obudil antični stoicizem in ga prikrojil krščanstvu. Z njegovim imenom se ponaša zajetna stavba v Bruslju, kjer sta nekoč zasedala Svet Evropske unije in Evropski svet, danes pa poleg administrativnega osebja gosti predvsem konference, seje, sestanke in groteskna zaslišanja.

12.06.2019
prof. dr. Marko Pavliha Slovenija gre v vesolje Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. 25.03.2019
prof. dr. Marko Pavliha Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. 25.02.2019
prof. dr. Marko Pavliha EU ≟ 28 - UK - x + y Naslovna “evropska enačba” s preprostimi spremenljivkami najbrž le površno izraža naraščajočo negotovost Evropske unije, ki jo podpihujejo politični skrajneži z različnih populističnih vetrov. To so zlasti fanatični nacionalisti, ksenofobi, separatisti in nasploh evromrzneži, ki (ne)hote igrajo po-grebno koračnico po Trumpovih, Xijevih in Putinovih partiturah. V nekaterih državah članicah se vnovič nevarno krepijo avtoritarni politični režimi, ki hočejo zadržati lastno oblast na račun vladavine prava, svobode, demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Se bo po črkah BR pred angleško besedo EXIT zvrstila še preostala abeceda? Bomo v bližnji bodočnosti zmogli odtipkati STOP in zopet osvetliti napis ENTRANCE? 28.01.2019
prof. dr. Marko Pavliha 12 silvestrskih želja


Dragi Dedek Mraz,

ker sem v bataljonu rdeče-belih možicljev v kičastih nakupovalnih centrih zgrešil tvojega pristnega zvezdniškega polbrata Božička – tvoj prvi krščanski bratranec Miklavž pa mi je itak prinesel le bridko šibo, ho, ho, ho, se hecam, - se tako kot pred triindvajsetimi leti zopet obračam kar nate (PP, št. 25/95). Pozni čas pisanja in tvoja naslovljena visokost nista v ničemer povezana z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ali veroizpovedjo. To omenjam, ker nekateri cinično ignorirajo Božič v imenu ateizma, toda s tem najbrž ne dokazujejo svoje domnevne načelnosti, marveč se le (nesmiselno?) odpovedujejo starodavnemu družinskemu prazniku.

31.12.2018
prof. dr. Marko Pavliha O paralelnem razmišljanju in širši zavesti Kaj porečete na heretično trditev, da je tradicionalno mišljenje zahodne družbe napačno po krivdi grške druščine ali celo bande treh, the Greek Gang of Three? Ali zahodnjaško umovanje res odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami, intelektualci pa so se zaradi malikovanja Sokrata, Platona in Aristotela samozadovoljno potešili s pomanjkljivim miselnim sistemom? Kako vam je všeč opazka, da je bil Platon “pravi fašist”, ker je utemeljil fašistično mišljenje s togimi pravili, neizprosnimi sodbami, kategorijami, vključevanjem in izključevanjem, navzlic temu domnevnemu terorju pa tudi z visoko stopnjo pravičnosti? 03.12.2018
prof. dr. Marko Pavliha Prostor za srečo in smisel življenja Ko sem se tistega poznega popoldneva sprehodil od makadamskega parkirišča po mostu prek žuboreče kristalno čiste Sore navkreber do Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki, me je preblisnilo, da se mati Narava še ni povsem uskladila s sinom Podnebjem glede otvoritve pravega letnega časa. Kostanji so posuli pločnik z divjimi naježenimi plodovi in odpadajoče listje se je že začelo preoblačiti v pastelne barve, toda trate se niso ozirale na koledarsko jesen in so se še naprej spogledljivo lesketale v spomladanskem zelenilu, kot da bi hotele prišepniti oktobrskemu vinotoku, naj se ponižno prikloni indijanskemu poletju. 05.11.2018
prof. dr. Marko Pavliha Vsake oči imajo svojega malarja Živemu človeku se marsikaj pripeti, zlasti na podkurjenem domačijskem zapečku. Konstruktivna kritika kloni pod pezo razpasenega kritikantstva, zato nekdo čuti grandiozno potrebo, da kolega, čigar občasnih komplimentov je sicer deležen za hvalevredno družbeno delovanje, okrca zaradi domnevnega povzemanja znanih, dasiravno vesoljnih resnic iz prevedenih knjig izpod strehe ene umotvorne založbe. Takšen, na srečo zgolj “bilateralen” odziv opljuvanega grize, zato si  še bolj sívi  glavo, ali gre za individualno ali občo oceno, je to sveta preproščina ali presneta zavist, je dobrota zares prislovična sirota ali pa zopet rogovili obrambni mehanizem osebnostnih stisk in kompleksov. 08.10.2018
prof. dr. Marko Pavliha Zgodovina(r) na kvadrat James Joyce se je bojda bal zgodovine kot nočne môre, iz katere se je zaman poskušal prebuditi. Mene takšen nihilizem iz zblojenega Uliksesa odbija, ker raje sanjarim o jezerskih globočinah dobrih in slabih izkušenj ter lepih in grdih spominov, s katerimi napajam svoj današnji vrt, da bo za vse čim bolj rodoviten, tudi zame. 10.09.2018
prof. dr. Marko Pavliha Kako pridobiti prijatelje Vsaj nekaj milijard ljudi ni več v stiski glede zadovoljevanja najosnovnejših bioloških potreb po preživetju, a zato tem bolj psihološko koprni po neodgovorni svobodi, pravicah namesto dolžnostih, možnosti izbire, ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, moči, uveljavljanju in zabavi. 13.08.2018
prof. dr. Marko Pavliha Washingtonski zapiski dr. Boža Cerarja Živo se spominjam najstniškega poletja 1978, ki sem ga na velikodušno povabilo ljubega strica - maminega brata preživel na severovzhodu Amerike, večinoma v New Jerseyju in jabolčnem New Yorku, obiskal pa sem tudi Washington, Chicago in še nekaj zanimivih krajev. 16.07.2018
prof. dr. Marko Pavliha Spomini in spoznanja profesorja Ernesta Petriča Prepogosto pomanjšujemo že tako in tako prislovično kvantitativno in kvalitativno pritlikavost  slovenskega naroda, namesto da bi bili ponosni na svojo veličino na mnogoterih področjih, od športa in umetnosti, vse do meddržavnih zadev. Običajno slišimo le kritike na rovaš ljubljanske diplomacije, pozabljamo pa na ugledne osebnosti, ki so si jih zaradi odličnosti in ne zgolj zaradi morebitne simpatičnosti zapomnili celo v svetovnih centrih odločanja. 18.06.2018
prof. dr. Marko Pavliha Vabi-sabi ali nauk o optimalni nepopolnosti V somraku obče gonje slehernika zoper vsakogar, bellum omnium contra omnes, nemara ni odveč previdnost v stilu  caveat emptor, da ne bo koga pomotoma požgečkalo ali mu vzbudilo občutka zlorabe: vabi-sabi ne pomeni (ne)spodobnega digitalnega povabila od osebe po imenu Sabi(na), marveč gre za japonski nauk o lepoti minljivosti, spremenljivosti in nepopolnosti vsega, kar nas obkroža, o modrosti v naravni preprostosti, ki se odraža v slavljenju nepopolnosti, prehodnosti in staranja, v občutenju veselja v neznatnih malenkostih in duševnih globočinah. 21.05.2018
prof. dr. Marko Pavliha O državljanski nepokorščini Medicinski sestri Josie Butler iz novozelandskega mesta Christchurch je pred več kot desetimi leti dokončno prekipelo na žgečkljiv način, ko je na novinarski konferenci ministru za gospodarski razvoj Stevenu Joyceu v obraz zalučala gumijasti dildo v znak protesta zoper zavezo, da bo njena država pristopila k proameriškemu čezpacifiškemu partnerstvu. 23.04.2018
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik kot duhovno bitje V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem. 19.03.2018
prof. dr. Marko Pavliha Da, vos … :( Ne morem iz svoje srbeče kože, da se ne bi malce poigral s črkami in emotikoni, zato sem prvotni naslov Davos za (ne)pravično upravljanje s človeštvom skrajšal v Da, vos … :(, ki na prvi vpogled ne pomeni ničesar, razen še enega simptoma duševnega počutja, glede katerega pa, hvala velikim duhovom, ni (še) dokazov, da bi šepalo, vsaj pri meni ne. :) Besedica da je kajpak pritrdilni prislov, vos pa je vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov, skozi katero cedi vodo, da bi prišel do morske hrane. 19.02.2018
prof. dr. Marko Pavliha Time to say goodbye … Od velikega poka se že štirinajst milijard let iz ene samcate neznatne točke vse začenja in končuje, da bi se znova pričenjalo, vnemalo in trohnelo. Kometi so se drobili v pesek in stapljali led v vitalno tekočino, zlili so se oceani, kopno, glive, alge, lišaji, amebe, parameciji, DNK, fotosinteza in evolucija, semena so vzklila in rastline so zabrstele in zgnile, lastovke so se izvalile, odletele in zopet vrnile z daljnega juga, psiček se je skotil in prekmalu izdihnil, človek se je rodil in preminil, vznikla sta eros in tanatos, angel in demon, utrnila se je svetloba in zgrnila tema in vse se še naprej vrti v večnem začaranem božanskem ciklu. 22.01.2018
prof. dr. Marko Pavliha *** Vesel božič za lepo sožitje v družini *** Božič je najžlahtnejši družinski praznik, ki s svojo božansko in človečansko harmonijo zaigra tudi onkraj vatikanske polnočnice. Korenini v poganskih časih, ko je marsikatero ljudstvo častilo prihod zimskega solsticija. Tedaj se prične dan zopet daljšati, sonce premaga temo in zima zaživi v vsem svojem sijaju, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. 18.12.2017
prof. dr. Marko Pavliha Kako na nas vplivajo politiki in obratno Glagol voliti v slovenščini pomeni glasovati za neko fizično osebo oziroma organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu za politično, sodniško ali drugo funkcijo, pa tudi izb(i)rati nekoga za določen prestižni naslov, denimo (iz)volimo akademike in univerzitetne učitelje. Volimo lahko v oporoki, če želimo komu nekaj zapustiti, ne da bi ga postavili za dediča, nekoč smo volili med življenjem in smrtjo in brhke dame so volile plesalce. Zanimiva je primerjava z enako hrvaško, srbsko ali bosansko besedo, ki ima drugačen pomen – ljubiti, kar naj bi deloma veljalo tudi v naši materinščini, saj nam je politik, ki ga volimo, običajno vsaj malce značajsko in vizualno všeč, to pa je ena od značilnosti ljubezni. 20.11.2017
prof. dr. Marko Pavliha Višji cilji visokega šolstva Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, kar je še posebej povšeči študentom in študentkam, če pa bi jim omenili tudi starejše pojmovanje tega meseca - kozoprsk (parjenje koz), bi lahko tolmačenje pod vplivom Edwarda Albeeja dobilo nespodobne dimenzije. Tedaj se uradno začne novo študijsko leto in zopet se odprejo duri fakultet, bolj ali manj polnih (praznih) brucev in njihovih  prekaljenih sotrpinov iz višjih letnikov. Zato je nemara primeren čas, da se povprašamo o primernosti našega in primerljivega visokošolskega študija, ki se prepočasi prilagaja tehnološkim, umetno-inteligentnim in obče družbenim potrebam tretjega tisočletja. 23.10.2017
prof. dr. Marko Pavliha Kako udejanjiti arbitražno odločbo? O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala. 25.09.2017
prof. dr. Marko Pavliha Utrinki s filozofskega nebá mirovništva Pričujoče vrstice so se iz poetičnega melosa deformirale v nemočno besedno zaušnico Donaldu Trumpu, Kim Džong Unu,  Narendri Modiju, Xi Jinpingu in vsem politikom in teroristom, ki so oropani razuma v imenu absolutne sile. Pobiti nas hočejo prej, preden bosta to storila podnebje in tuzemski planet z obrambno-epileptičnimi napadi; ta neznansko idiotska uničevalnost jim gre žal silno učinkovito od rok. 28.08.2017
prof. dr. Marko Pavliha Tabuji, predsodki in hinavska politična korektnost Pri nekaterih primitivnih ljudstvih pomeni tabú  zapoved ali prepoved, ki se nanaša na kako dejanje ali stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile, v vsakdanjem življenju pa gre za stvar, ki se ne sme kritično obravnavati, ali za nekaj neznanega,  prikritega in sramotnega, za kar ne smejo izvedeti drugi. Večji kot so tabuji, slajši užitek se sprošča ob njihovem rušenju. 31.07.2017
prof. dr. Marko Pavliha Grozljiva pošast Terorizem žre vse človekove pravice Zakaj je človek sočloveku navzlic vrojenemu človekoljubju še hujša pošast kot podivjana stekla zverina, zakaj zastruplja civilizacijo s terorjem, to kruto kugo tretjega tisočletja in nepopisno planetarno agonijo, strahom, grozo in nasiljem, zakaj je raje terorist namesto pacifist in humanist, zakaj ubija nedolžne odrasle in otroke s samomorilskimi eksplozivi, ognjem, noži, mačetami, brzostrelkami, pištolami, kombiji, avtobusi in letali, zakaj? 03.07.2017
prof. dr. Marko Pavliha Pravičnost in sreča Po naravi nisem zagrizen dvomljivec ali skeptik, zato ne ustrezam idealnemu profilu filozofa, četudi me ljubezen do modrosti vse bolj prežema, celo spati mi ne da, navzlic skušnjavam, ki me mamijo iz bližnje okolice. Običajno predelam relativno veliko informacij o določeni temi, nato pa se racionalno in intuitivno odločim za tiste, ki me v tolikšni meri prepričajo, da jih vgradim v lastno razmišljanje. 05.06.2017
prof. dr. Marko Pavliha Pritisnimo na tipko Človek Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. 08.05.2017
prof. dr. Marko Pavliha Poklicanost in poslanstvo Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). 03.04.2017
prof. dr. Marko Pavliha O čemernežih in godrnjavcih Profesor doktor God R. Njavec ni nek stoični bog ali poosebljena justicija, kje pa, je vražje nepoboljšljiv godrnjavec, čemernež, godrnjavs, godrnjač, godrnjalo, tečnež, tečnoba, sitnoba, zlovoljnež, nergač, kritikant, podganji dirkač, nihilističen očitar in nenameren zlobnež, vselej nejevoljno namrgoden in kislega obraza, kot da bi požrl dvojno limono s trpkim kakijem. 06.03.2017
prof. dr. Marko Pavliha Doživljajsko prenašanje sporočil Poznavalci trdijo, da si zgolj v sedmih odstotkih sporočamo medosebno doživljajsko resničnost z besedovanjem, v preostalih stikih pa ne uporabljamo besed. Toda že v govorni komunikaciji se skrivajo pasti in priložnosti, ker z (ne)smiselnim nizanjem črk lahko premikamo, gradimo ali rušimo, pa ne samo gorá, marveč nekaj bistveno pomembnejšega – človeške odnose. Nekateri jeziki uporabljajo različne tonalitete za označevanje drugačnega pomena istih besed ali njihovih nizov, pri vseh pa je pomembna glasnost, barva in višina glasu. 06.02.2017
prof. dr. Marko Pavliha Mislim, torej sem? Nikoli ne bi smeli zanemarjati in obžalovati trenutkov za poglobljen razmislek in meditacijo o mišljenju, o mentalnih poteh in stranpoteh, šibkostih in odlikah, avtonomnosti in izpostavljenosti silovitim vplivom, pri čemer nam utegnejo pomagati vprašanja, ne glede na njihovo (ne)umnost. Vivere est cogitare, je rekel Cicero, živeti pomeni misliti, toda zla misel izpridi dušo je zapisal Terencij, mala mens, malus animus. Pradedje so si izmislili reklo, da misliti pomeni nič vedeti, kar mi še dandanes ni povsem jasno, prav to pa na nek absurden način potrjuje pregovor. 09.01.2017
prof. dr. Marko Pavliha Meden agan Vam tale naslov vzbuja aluzije na petelinji slovenski zajtrk s kruhom, maslom, medom in medenjaki za sladkosnede, na marljive kranjske čebele in njihov neprecenljiv prispevek k medenim proizvodom, ali morebiti na medene tedne, nenavaden priimek ali sumljivo sladkobne turške dostojanstvenike, vrhovne poveljnike janičarjev in nekdanje bosanske zemljiške gospode? 12.12.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ljudje, opice in volkovi V tistih burnih časih je nekje v čudoviti globeli med Blatnim dolom in Butalami blizu Sevtrumpnice, kjer se odsihdob ne pije več modre frankinje, marveč le Donald, šokantni mélan(ia)ge estradnih okusov, životarila človeška skupnost, ki se je po dolgotrajnih mukah tujih jarmov namenila oditi na svoje in ustanoviti lastno državljansko komuno. 14.11.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ride, si sapis Tu pa tam se onkraj genialnega Okornovega filmskega (pre)bliskanja na navidezno udobnem kranjskem zapečku dozdeva, da je več pregovorov o smehu kot dejanskega sproščenega smejanja, kar na srečo, četudi opotečo, ne velja za dojenčke in kratkohlačnike. Ti se menda nasmejijo tudi po tristokrat na dan, odrasli pa le občasno, in še tedaj nemara zgolj vljudnostno ali prisiljeno, če se uspe nasmešku izmuzniti skozi ego-filter preračunljivosti in utrjevanja brihtne javne podobe. Po drugi plati slavimo svetovni dan smeha, častimo klovne z rdečimi noski in navdušeno čislamo Kursadžije, Đurologijo, stand-up komedije, Jureta Godlerja, Bučke, satire, farse, burke in parodije. 17.10.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ne-bésa pod Triglavom! Le kaj imajo skupnega Cankarjev Kurent, Župančičeva Duma in Partljičeva Nebesa pod Pohorjem? Vse tri mojstrovine so zdravilni vrelci slovenske kulture, vse tri so ubesedeno hrepenenje po domovini. Mineralni okus po radenski je hkrati sladák in grenák, učinek pa je in bo odvisen od slehernika in občega naroda. 19.09.2016
prof. dr. Marko Pavliha Stoji (m)učilna zidana, Prasilna

Še pomnite Teofrasta (372 – 287 pr. Kr.), ljubljenega Aristotelovega božanskega govorca, ki je petintrideset let vodil Peripat in po vzoru večnega mentorja častil univerzalnost? Pozorno je opazoval človekovo naravo, ki naj bi jo krnilo najmanj trideset šepavih značajev, denimo licemernost, prilizljivost, robavtstvo, uslužnost, izprijenost, blebetavost, nesramnost, nergaštvo, topoglavost, skopost, bahaštvo, ošabnost, obrekljivost in zapoznela norost.  Če zarobljenec sreča dostojno ženo,  daje filozof za primer, “se razgali in pokaže očetovo dedino”, pregorečnež zvečer pristopi k očetu in mu pove, da ga mati že čaka v spalnici, nevzgojeni pa pride h komu, ko je ravno zaspal, in ga zdrami, da bi z njim malo pokramljal.

22.08.2016
prof. dr. Marko Pavliha Večni Kojčevi napotki za življenje Človek tava, cepeta, tipa in brca v brezsrčni temačnosti, ker ne zmore prižgati bivanjskega žarometa, ne prebuditi jedrskega Sebstva in ga priključiti na pristni Jaz. Temu se ne moremo izogniti niti jezični dohtarji, celo obratno, nemara zaradi občutljive in družbeno odgovorne narave dela še bolj potrebujemo Duhovnost oziroma vpogled v Celoto, brez katere težko služimo Pravu, Človečnosti, Pravičnosti, Poštenosti, Sočutnosti, Ljubezni, Miru, Svobodi in drugim ”naravnim” vrednotam. 25.07.2016
prof. dr. Marko Pavliha Per aspera ad astra Na jugozahodu Francije, nedaleč od Pirenejskega gorovja, globoko v jami Bruniquel, so arheologi z univerze v Bordeauxu odkrili več sto odsekanih in v dveh ovalnih vzorcih obdelanih stalagmitov. Testi kažejo, da so svojevrstno strukturo v obliki kroga, kjer je najverjetneje v davnini gorel ogenj, pred približno 175.000 leti postavili neandertalci, kar dokazuje njihovo večjo brihtnosti od doslej domnevane. Zdi se, da naši daljni predniki votline niso uporabljali le za pribežališče in zatočišče, marveč je imela tudi simboličen pomen za izvedbo ritualov. 27.06.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ne vrag, le sosed(a) bo(sta) mejak(a) Gospod Gilbert Guillaume je zaskrbljeno strmel skozi gotsko okno svoje razkošne pisarne v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Kljub običajnemu pikolovskemu zanimanju za sleherni detajl mu tokrat ni bilo mar niti za prve holandske spomladanske utrinke v podobi mavričnih tulipanov, ki so se onkraj opek, žametnih zaves in stekla v vetriču pozibavali v daljavi. Krotovičili so ga občutki nemočnosti, ki jih v svoji več kot polstoletni impresivni karieri ni bil vajen. Navadno so se še tako komplicirani pravni problemi navzlic prvotni iracionalnosti v neki fazi alkimirali v logične in predvidljive rešitve, a tokrat je bilo drugače, ne glede na nedavno tolažilno obravnavo, vraiment une catastrophe. 30.05.2016
prof. dr. Marko Pavliha ”Birokraterija” ali bolezen pisarniških moljev Če birokracija (še) ni eden od smrtnih grehov sodobnejše civilizacije, je zagotovo družbena bakterija alias birokratêrija (Ivo Hvalica jo je primerjal s trakuljo), ki prvo okuži pisarniške molje in nato razžre domala vse države in večje posvetne ter sakralne organizacije. Posebej dobro uspeva v našem okolju, kjer med polpreteklim ruvanjem partizanov in domobrancev ob zvokih Modrijanov še kar naprej brezglavo sprto plešejo polko Levstikov Martin Krpan, Cankarjevi Hlapci, Jurčičev Martinek Spak, Prešernova Lepa Vida, Flisarjev Čarovnikov vajenec in preostala literarna druščina, medtem ko jim iz ranjenega gozda z razbito steklenico preti Hasan iz Bartolovega Alamuta. 02.05.2016
prof. dr. Marko Pavliha O zavisti do nezavesti Ste že slišali za demonski akronim SALIGIA, ki sika kot srednjeveški semiotični protagonisti nesmrtnega Umberta Eca ali romaneskni trilerji populističnega Dana Browna? Gre za skovanko iz začetnic sedmerih naglavnih grehov: Superbia (napuh), Avaritia (pohlep), Luxuria (pohota), Ira (jeza), Gula (požrešnost), Invidia (zavist) in Acedia (lenoba). Izum pripisujejo papežu Gregorju Velikemu iz 6. stoletja, po katerem se je čez stoletja zgledoval Dante Alighieri v Božanski komediji, kjer se zavistni grešniki ne cvrejo v peklu, marveč imajo v vicah z železno nitjo zašite oči. 04.04.2016
prof. dr. Marko Pavliha Zanesljivost je silno nezanesljiva vrlina Zanesljivost je hrbtenica bivanja in medčloveškega sožitja. Je ena od kreposti, ki bi morala biti zanesljivo obča vrednota, a je žalibog nezanesljiva. To je svojevrsten paradoks, kajti ne mine dan, da se ne bi zanašali na nekaj ali nekoga, pravzaprav je to eno od naših najpogostejših občutenj. Nezanesljivost do sočloveka je praviloma lahko opravičljiva le zaradi demence in preostalih bolezni, ravnanj tretjih oseb in višje sile, drugače je skrajno neetična. 07.03.2016
prof. dr. Marko Pavliha Vrednote v svetli teoriji in temačni praksi Pravo je zgodovinsko zraščeno s pravrednotami, saj so njegovo najpomembnejše hranilno gibalo in hkrati vezivo družbene zgradbe. Nekatere vrednote so človeku prirojene kot denimo skrb za soljudi in svoboda, druge so privzgojene in naučene. Vrednote vplivajo na moralni občutek posameznika za dobro in slabo, ki klije pod žarki ali mre v zmrzali ožjega in širšega okolja, na primer v družini, podjetju in državi. Odnos do ljudi, živali, rastlin in preostale narave je bodisi etičen oziroma sočuten ali pa ne, pri čemer se ne bi smeli zadovoljiti zgolj z Aristotelovo zlato sredino, ki je pogosto evfemizem za mlačno povprečje. 08.02.2016
prof. dr. Marko Pavliha Za pozitivno (r)evolucijo mišljenja Čeravno bi me težko prišteli med debitante uglednega iusinfovskega portala (kar hočeš nočeš potrjuje tudi moj emšo), še nikoli nisem prav tule redno priobčeval kolumn, bržkone v vaše olajšanje, ki se zdajle žal končuje, volenti non fit iniuria. Navzlic morebitnemu negodovanju sem iskreno počaščen nad priložnostjo, tako zaradi pestrega bralstva in vrhunske pišoče družbe kot lastnega ustvarjalnega zadoščenja. 11.01.2016
prof. dr. Marko Pavliha Popolnost ne mara dobrega Pred časom sem že pisal o harvardskem profesorju pozitivne psihologije Tal Ben-Shaharju in njegovi imenitni knjigi Happier, nedavno pa je izšla še ena njegova mojstrovina, ki govori o obsedenosti s popolnostjo in premagovanju te »bolezni«: The Pursuit of Perfect: How to Stop Chasing Perfection and Start Living a Richer, Happier Life (McGraw-Hill, New York 2009, 246 strani). 27.02.2010
prof. dr. Marko Pavliha Prodajmo svoje ferarije! Drznem si trditi, da je marsikateremu pravniku ljubši pregrešno drag, gromozanski avtomobil kot denimo duhovno doživetje in resnično SREČNO življenje. Takšno dojemanje sveta je vsaj na videz možno »ozdraviti« s številnimi, bolj ali manj (ne)učinkovitimi in (ne)prepričljivimi vzhodnjaškimi in zahodnjaškimi reklamiranimi metodami, pod katerimi se šibijo knjižne police, eno od najboljših knjig o samopomoči pa je po mojem okusu napisal ameriški magister prava Robin S. Sharma s provokativnim naslovom The Monk Who Sold His Ferrari - Menih, ki je prodal svojega ferarija. 22.01.2010
prof. dr. Marko Pavliha Predlog za državotvorno odločitev glede arbitražnega sporazuma Slovenski narod se je sposoben medsebojno pričkati, si skočiti v lase in se ravsati zaradi najmanjših malenkosti, tako da ne preseneča ognjevita in občasno tudi preostra ali celo žaljiva polemika med opozicijo in koalicijo ter celo znotraj pravne stroke glede »fantastičnega« arbitražnega sporazuma. 21.12.2009
prof. dr. Marko Pavliha O (pravni) državi V 2. členu slovenske ustave je zagotovljeno, da živimo v pravni in socialni državi, pri čemer se zdi, da narašča število ljudi, ki imajo pomisleke glede obeh pridevnikov. Največkrat in najlažje je za vse tegobe kriva »država«, dasiravno ne bi smeli pozabiti, da smo del nje tudi mi, poleg teritorija in organizirane oblasti. 04.12.2009
prof. dr. Marko Pavliha Kdo želi zavladati planetu Zemlja? Globalizacija je novodobna mantra, ki jo uporabljamo bodisi kot mašilo naših komunikacijskih vrzeli ali pa s posebej pomenljivim poudarkom, ko denimo razglabljamo o svetovnem gospodarstvu, financah, krizi, miru, vojni, terorizmu, religijah, človekovih pravicah, pandemijah, internetu, klimatskih spremembah, energiji, medkulturnemu dialogu, Organizaciji združenih narodov in drugih sodobnih pojavih. 20.11.2009
prof. dr. Marko Pavliha Morje ni le kamen (mejnih) spotik Včasih se zdi, da premnogi na naše morje pomislijo le v povezavi s slovensko-hrvaškimi mejnimi prepiri, pozabljajo pa na njegovo dejansko širino in pomen za naš obstoj ter razvoj. 06.11.2009
prof. dr. Marko Pavliha Srečnejši ljudje smo bistveni za boljšo družbo Sreča je naša najvišja vrednota, a jo je nemogoče natančno ali celo »po pravniško« opredeliti, toda ko nas obišče in jo začutimo, jo gotovo spoznamo. Ljudske modrosti in misli umetnikov, učenjakov in drugih slavnih osebnosti nam na primer povedó, da je vsak svoje sreče kovač; da se o njej ne sme zgolj sanjati, ker jo bomo prespali; da je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti, toda ko mirno obsediš in se umiriš, bo sedel nate; da je naša sreča odvisna od osrečevanja drugih in tako dalje, od lepih pregovorov še k lepšim. 23.10.2009