c S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021
prof. dr. Marko Pavliha Kako postati Vlasta Drage bralke in bralci, ker vas s kolumnami obremenjujem že predolgo časa, se je v božični in silvestrski spokojnosti utrnila odločitev, da se s hvaležnim voščilom in najboljšimi željami poslovim in vam čez mesec ali dva novo knjigo podarim, tokrat Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, ki bo kajpak izšla pri GV Založbi. Zahvaljujem se uredniku Toniju Tovorniku za priložnost, prizanesljivost in pomoč, z dobrohotnim priporočilom, da me zamenja katera od pišočih kolegic, ker nam zelo primanjkuje ženske subtilnosti. 04.01.2021
prof. dr. Marko Pavliha Profesor Ivanjko o pravu, pravnikih in družbi Tudi v pravniški pozitivistični pustinji so oaze, kjer občasno vzcvetijo knjige, ki so trajnejše narave, zato je dobro za naše možgansko podstrešje in srčno bivališče, da jih zalivamo in negujemo s pogovorom, pisanjem in udejanjanjem. Eno od takšnih del je zbirka aforizmov in razmišljanj zaslužnega profesorja dr. Šimeta Ivanjka, ki sem jo na kratko že predstavil v Pravni praksi št. 44/2020, pozornost pa si takisto zasluži na pričujočem pravniškem portalu, še posebej zaradi profesorjevega neverjetno dinamičnega udejstvovanja na družbenih omrežjih. 07.12.2020
prof. dr. Marko Pavliha Od rojstva IUS-INFO do novih zgodb iz stare Jugoslavije

“Če se z navedenimi pravili ne strinjate, se lahko izključite, če pa se strinjate, se lahko registrirate ko uporabnik sistema IUS-INFO in nadaljujete z delom.
Sistem vas bo nato spraševal, katere nastavitve bi želeli imeti. Nikar se ne prestrašite, če ne veste natančno, kaj pomeni katera od posameznih nastavitev! Preprosto pritisnite na tipko ENTER in nadaljujte, nastavitve lahko kasneje vedno spremenite v sekciji NASTAVITVE."

09.11.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kaj je resnica? To je bržkone eno najpogostejših vprašanj, ki ima največ možnih napačnih odgovorov. Mar so resnični vsakodnevni križi in težave, o katerih poročajo mediji in razglabljajo politiki, znalci, poznavalci in (ne)poklicani deležniki, so to religiozne pridige ali plačljivi napotki instantnih dušebrižnikov, ali nemara resnična modrost biva zlasti v najstarejših krščanskih, hinduističnih, taoističnih, budističnih in drugih spisih, o katerih je že tekla beseda? 12.10.2020
prof. dr. Marko Pavliha Biblija kot duhovni, etični in pravni kodeks

Po vznemirljivem izletu na obnebje kitajskega in indijskega duhovno-filozofskega nauka je odbila ura, da se vrnemo h krščanskemu miceliju, ki z neskončnim prepletom vsemogočih bivanjskih nitk in korenin ustvarja še en pomemben kompleksni spiritualni ekosistem, nekakšno podgobje za gozdne duše. Domala vse religije, pravni sistemi in filozofski nauki rastejo iz iste vrednotne podlage, kar je sijajno dokazal in globalno razširil švicarski duhovnik in profesor Hans Küng s projektom svetovnega (pra)etosa elementarne humanosti, slonečega na prvinskih življenjskih pravilih kot so človečnost, vzajemnost (zlato pravilo), nenasilje, pravičnost, resnicoljubnost in partnerstvo obeh spolov.

14.09.2020
prof. dr. Marko Pavliha Dhammapada, modrost razEGOvanja Smisel človeškega življenja je iskanje sreče, je prepričan Tenzin Gyatso, tibetanski budistični menih in XIV. dalajlama. Naj je nekdo veren ali ne, naj pripada tej ali oni duhovni, politični, filozofski ali svetovnonazorski smeri, vsi stremimo k nečemu boljšemu, k celostni blaginji. Zdi se, da je srečo mogoče doseči na najrazličnejše načine, denimo z ljubeznijo, zdravjem, n(a)ravnostjo, varnostjo, uspehom in premoženjem, toda najučinkovitejše je tisto, kar nam je najlažje dosegljivo in hkrati najtežje izvedljivo: urjenje uma.  Smo tisto, kar mislimo, čista vest (um) je najboljše zglavje, a nam ga nenehno izmika Enormni Grabežljivec Osebnosti – EGO. 10.08.2020
prof. dr. Marko Pavliha Svet je eno gnezdo: Upanišade Marjan Rožanc je nekoč napisal, da redko kaj lahko človeka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga. Drži, še posebej to velja za najstarejše magične bukle. 13.07.2020
prof. dr. Marko Pavliha Bhagavadgita Človeštvo je zopet na razpotju, od koder vodijo strme poti, bodisi navzgor v novorazsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol v anarhizem, totalitarizem in planetarni destruktivizem. “Če v ribniku plavajo bolne ribe,” je nekdo tragikomično pripomnil, “jih lahko izoliramo ali pa očistimo njihov habitat,” jaz pa dodajam: odvisno od duš(ev)nega zdravja oziroma mentalne in srčne čistoče odločevalcev. Vemo dovolj, da bi množično ukrepali na lokalni, regionalni, kontinentalni in globalni ravni, toda očitno še nismo dosegli kritične mase za-veda-nja grozečega izumrtja, drugače ne bi večinsko še naprej tolerirali pogoltne, sebične in skrajno neodgovorne oligarhične manjšine. 15.06.2020
prof. dr. Marko Pavliha Tao Te Ching Modrosti botrujeta dva pristna svetilniška oddajnika: originalni (iz)vir in učitelj, ki holistično pamet izpije, prebavi, praktično izkusi in pretoči v učenca. Učimo se zlasti od oseb, knjig in bolečih življenjskih preizkušenj kot so smrt bližnjega, zasvojenost, bolezen ali karierni brodolom. V takšnih težkih okoliščinah nastopi žalovalna peterica, v kateri so zanikanje, jeza, depresija, barantanje in sprejetje, pridružiti pa bi se ji morala še ena ključna članica - duhovna preobrazba s prebujenjem. 18.05.2020
prof. dr. Marko Pavliha O naših “neerogenih” ali zmotnih conah Če bi še letos pozimi slišal zgodbo o družinskem kvartetu, ki vneto uporablja štiri pametne telefone, prav toliko prenosnih računalnikov, dve tablici, par tiskalnikov (ok, barvni ne dela), nekaj iPodov, množico elektronskih ključkov, sveženj brez-ali-z-žičnih slušalk, zunanje in notranje trde diske, plazma televizijo (kajpak kompatibilno z Netflixom) in preostale vitalno pomembne gadgets, bi s kančkom pikre zavisti domneval, da gre za sceno iz kalifornijske Silicijeve doline, mogoče za komandni center iz nanizanke La Casa de Papel ali komuno internetnih zasvojencev. Sedaj sem po sili razmer že poldrugi mesec dni sam pripadnik takšne nadebudne skupnosti, ki srečno domuje v drobni istrski vasici, se med občasnim pridušanjem nad zastarelo napeljavo zavzeto ubada z obgrizenimi jabolki in upajoče čaka na optične kable, ki naj bi izboljšali povezavo, glede razvpitega omrežja 5G pa ostajamo dokaj skeptični. 27.04.2020
prof. dr. Marko Pavliha Regratove lučke na duhovnih ozarah Človeštvo je šokirano zaradi mutanta mikroubijalca in v karantenah mrzlično išče izhode iz svetovnega somraka. Stvor po obliki spominja na morsko mino, posuto z detonatorji, pri čemer ni usodnega pomena, kako je nastal, bodisi zaradi naravnega spleta okoliščin ali morda v laboratoriju, iz katerega je (ne)namerno pobegnil v javnost. Toda kot vsaka kriza je tudi ta priložnost, da se slehernik poglobi vase in se samouresničen v nesebični ljubezni priklopi na višjo kozmično inteligenco in zbliža s soljudmi, živalmi, rastlinami, celotnim planetom in vesoljnim stvarstvom. Kolektivna stiska pospešuje uvid, da smo Vsi medsebojno povezani in prepleteni z Vsem, da smo energetsko zgoščeni kvarki Celote, ki je v vsej svoji osupljivosti prisotna v vsakem Bitju. 30.03.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kako predelati našo polpreteklo travmo? Naša domovina bi morala biti mično butična državica na obmorsko sončni strani Triglava, a je zaradi notranjih neurij obtičala nekje v Blatnem dolu Doline Cankarjanske. Čisti zrak, bistre reke, romaneskna jezera, košček sinjega morja, bohotni gozdovi, zasnežene planine, vinorodna gričevja, pšenične planjave in navidezno zadovoljni prebivalci žal bolj spominjajo na zavajajoče kulise Potemkinovih vasi kot na pristno realnost. Objektivni prišlek je po osupljivem prvem vtisu čez nekaj mesecev bivanja malodane šokiran, ko okusi žganje, stisko, tesnobo, zavist, ljubosumnost, škodoželjnost, prerivanje, obrekovanje, politikantstvo in malomeščanstvo, ki na domačijskem alkoholiziranem zapečku privzgojenega  hlapčevstva krnijo veselice s cestnim divjanjem in samomorilskim dejanjem. 02.03.2020
prof. dr. Marko Pavliha Ko se je Beseda učlovečila in Človek ubesedil Rad razmišljam in pišem o(b) knjigi brez tipičnih recenzijskih spon, zato tudi v esejih pogosto citiram različna dela in misli drugih avtorjev. Strogo formalnih pravniških tem se izogibam, ker verjamem, da je pravo le delček Celote in je zato tesno prepleteno z vsemi preostalimi delci. Takšen stil bržda ne moti pretežne večine bralk in bralcev, manjšinski (ne)zavestni plagiatorji pa si domišljajo, da so vse dognali sami in si najbrž še za lastno rojstvo prisvajajo zasluge, ne da bi vedeli za tezo nekaterih duhovnih mojstrov, da si menda otroci res sami izberejo svoje starše. 03.02.2020
prof. dr. Marko Pavliha Teze za srčno vzgojo Na milijarde trpečih ljudi, živali, rastlin in preostalega (ne)živega stvarstva nas obvezuje, da razkrinkamo globalno prevaro v podobi zločestega hrematizma in ga razgalimo v njegovi izprijeni in manipulativni pogoltnosti. Antični filozofi so za legitimno upravljanje družbe šteli le ekonomijo v njenem pristnem pomenu, torej odkrivanje in ohranjanje tistih pravil ali zakonov sožitja, ki vsem v skupnem domovanju ali planetarni hiši omogočajo ugodno (so)bivanje. V domu je celostno poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, da imamo vsi dovolj in ne nujno enako, hrematizem pa temelji na neomejenem bogatenju posameznikov. 06.01.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kdo ustvarja našo realnost? Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. 09.12.2019
prof. dr. Marko Pavliha Razuzdana duša Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. 11.11.2019
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. 14.10.2019
prof. dr. Marko Pavliha Pogled onkraj materialistične paradigme Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. 16.09.2019
prof. dr. Marko Pavliha Kako demokratizirati izbor evropskega komisarja Mediji zopet alarmantno napovedujejo vročo politično jesen, čeravno ogenj že plamení med navidezno počitniškem poletjem. Pred zimo bo ostala le še žerjavica z napol izgorelimi poleni, ki jo bo treba vneto razpihovati naslednjo petletko, da ne zamre in ugasne. Gradovi kajpak še ne gorijo in grofje ne bežijo, teče pa rujno vino v požrešna grla in premnogim tudi kri, na žalost ne samo metaforično. 19.08.2019
prof. dr. Marko Pavliha Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija

Gospod Justus Lipsius iz 16. stoletja slovi kot flamski filolog, filozof, humanist, profesor in pisatelj, ki je obudil antični stoicizem in ga prikrojil krščanstvu. Z njegovim imenom se ponaša zajetna stavba v Bruslju, kjer sta nekoč zasedala Svet Evropske unije in Evropski svet, danes pa poleg administrativnega osebja gosti predvsem konference, seje, sestanke in groteskna zaslišanja.

12.06.2019
prof. dr. Marko Pavliha Slovenija gre v vesolje Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. 25.03.2019
prof. dr. Marko Pavliha Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. 25.02.2019
prof. dr. Marko Pavliha EU ≟ 28 - UK - x + y Naslovna “evropska enačba” s preprostimi spremenljivkami najbrž le površno izraža naraščajočo negotovost Evropske unije, ki jo podpihujejo politični skrajneži z različnih populističnih vetrov. To so zlasti fanatični nacionalisti, ksenofobi, separatisti in nasploh evromrzneži, ki (ne)hote igrajo po-grebno koračnico po Trumpovih, Xijevih in Putinovih partiturah. V nekaterih državah članicah se vnovič nevarno krepijo avtoritarni politični režimi, ki hočejo zadržati lastno oblast na račun vladavine prava, svobode, demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Se bo po črkah BR pred angleško besedo EXIT zvrstila še preostala abeceda? Bomo v bližnji bodočnosti zmogli odtipkati STOP in zopet osvetliti napis ENTRANCE? 28.01.2019
prof. dr. Marko Pavliha 12 silvestrskih želja


Dragi Dedek Mraz,

ker sem v bataljonu rdeče-belih možicljev v kičastih nakupovalnih centrih zgrešil tvojega pristnega zvezdniškega polbrata Božička – tvoj prvi krščanski bratranec Miklavž pa mi je itak prinesel le bridko šibo, ho, ho, ho, se hecam, - se tako kot pred triindvajsetimi leti zopet obračam kar nate (PP, št. 25/95). Pozni čas pisanja in tvoja naslovljena visokost nista v ničemer povezana z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ali veroizpovedjo. To omenjam, ker nekateri cinično ignorirajo Božič v imenu ateizma, toda s tem najbrž ne dokazujejo svoje domnevne načelnosti, marveč se le (nesmiselno?) odpovedujejo starodavnemu družinskemu prazniku.

31.12.2018
prof. dr. Marko Pavliha O paralelnem razmišljanju in širši zavesti Kaj porečete na heretično trditev, da je tradicionalno mišljenje zahodne družbe napačno po krivdi grške druščine ali celo bande treh, the Greek Gang of Three? Ali zahodnjaško umovanje res odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami, intelektualci pa so se zaradi malikovanja Sokrata, Platona in Aristotela samozadovoljno potešili s pomanjkljivim miselnim sistemom? Kako vam je všeč opazka, da je bil Platon “pravi fašist”, ker je utemeljil fašistično mišljenje s togimi pravili, neizprosnimi sodbami, kategorijami, vključevanjem in izključevanjem, navzlic temu domnevnemu terorju pa tudi z visoko stopnjo pravičnosti? 03.12.2018
prof. dr. Marko Pavliha Prostor za srečo in smisel življenja Ko sem se tistega poznega popoldneva sprehodil od makadamskega parkirišča po mostu prek žuboreče kristalno čiste Sore navkreber do Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki, me je preblisnilo, da se mati Narava še ni povsem uskladila s sinom Podnebjem glede otvoritve pravega letnega časa. Kostanji so posuli pločnik z divjimi naježenimi plodovi in odpadajoče listje se je že začelo preoblačiti v pastelne barve, toda trate se niso ozirale na koledarsko jesen in so se še naprej spogledljivo lesketale v spomladanskem zelenilu, kot da bi hotele prišepniti oktobrskemu vinotoku, naj se ponižno prikloni indijanskemu poletju. 05.11.2018
prof. dr. Marko Pavliha Vsake oči imajo svojega malarja Živemu človeku se marsikaj pripeti, zlasti na podkurjenem domačijskem zapečku. Konstruktivna kritika kloni pod pezo razpasenega kritikantstva, zato nekdo čuti grandiozno potrebo, da kolega, čigar občasnih komplimentov je sicer deležen za hvalevredno družbeno delovanje, okrca zaradi domnevnega povzemanja znanih, dasiravno vesoljnih resnic iz prevedenih knjig izpod strehe ene umotvorne založbe. Takšen, na srečo zgolj “bilateralen” odziv opljuvanega grize, zato si  še bolj sívi  glavo, ali gre za individualno ali občo oceno, je to sveta preproščina ali presneta zavist, je dobrota zares prislovična sirota ali pa zopet rogovili obrambni mehanizem osebnostnih stisk in kompleksov. 08.10.2018
prof. dr. Marko Pavliha Zgodovina(r) na kvadrat James Joyce se je bojda bal zgodovine kot nočne môre, iz katere se je zaman poskušal prebuditi. Mene takšen nihilizem iz zblojenega Uliksesa odbija, ker raje sanjarim o jezerskih globočinah dobrih in slabih izkušenj ter lepih in grdih spominov, s katerimi napajam svoj današnji vrt, da bo za vse čim bolj rodoviten, tudi zame. 10.09.2018
prof. dr. Marko Pavliha Kako pridobiti prijatelje Vsaj nekaj milijard ljudi ni več v stiski glede zadovoljevanja najosnovnejših bioloških potreb po preživetju, a zato tem bolj psihološko koprni po neodgovorni svobodi, pravicah namesto dolžnostih, možnosti izbire, ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, moči, uveljavljanju in zabavi. 13.08.2018
prof. dr. Marko Pavliha Washingtonski zapiski dr. Boža Cerarja Živo se spominjam najstniškega poletja 1978, ki sem ga na velikodušno povabilo ljubega strica - maminega brata preživel na severovzhodu Amerike, večinoma v New Jerseyju in jabolčnem New Yorku, obiskal pa sem tudi Washington, Chicago in še nekaj zanimivih krajev. 16.07.2018
prof. dr. Marko Pavliha Spomini in spoznanja profesorja Ernesta Petriča Prepogosto pomanjšujemo že tako in tako prislovično kvantitativno in kvalitativno pritlikavost  slovenskega naroda, namesto da bi bili ponosni na svojo veličino na mnogoterih področjih, od športa in umetnosti, vse do meddržavnih zadev. Običajno slišimo le kritike na rovaš ljubljanske diplomacije, pozabljamo pa na ugledne osebnosti, ki so si jih zaradi odličnosti in ne zgolj zaradi morebitne simpatičnosti zapomnili celo v svetovnih centrih odločanja. 18.06.2018
prof. dr. Marko Pavliha Vabi-sabi ali nauk o optimalni nepopolnosti V somraku obče gonje slehernika zoper vsakogar, bellum omnium contra omnes, nemara ni odveč previdnost v stilu  caveat emptor, da ne bo koga pomotoma požgečkalo ali mu vzbudilo občutka zlorabe: vabi-sabi ne pomeni (ne)spodobnega digitalnega povabila od osebe po imenu Sabi(na), marveč gre za japonski nauk o lepoti minljivosti, spremenljivosti in nepopolnosti vsega, kar nas obkroža, o modrosti v naravni preprostosti, ki se odraža v slavljenju nepopolnosti, prehodnosti in staranja, v občutenju veselja v neznatnih malenkostih in duševnih globočinah. 21.05.2018
prof. dr. Marko Pavliha O državljanski nepokorščini Medicinski sestri Josie Butler iz novozelandskega mesta Christchurch je pred več kot desetimi leti dokončno prekipelo na žgečkljiv način, ko je na novinarski konferenci ministru za gospodarski razvoj Stevenu Joyceu v obraz zalučala gumijasti dildo v znak protesta zoper zavezo, da bo njena država pristopila k proameriškemu čezpacifiškemu partnerstvu. 23.04.2018
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik kot duhovno bitje V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem. 19.03.2018
prof. dr. Marko Pavliha Da, vos … :( Ne morem iz svoje srbeče kože, da se ne bi malce poigral s črkami in emotikoni, zato sem prvotni naslov Davos za (ne)pravično upravljanje s človeštvom skrajšal v Da, vos … :(, ki na prvi vpogled ne pomeni ničesar, razen še enega simptoma duševnega počutja, glede katerega pa, hvala velikim duhovom, ni (še) dokazov, da bi šepalo, vsaj pri meni ne. :) Besedica da je kajpak pritrdilni prislov, vos pa je vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov, skozi katero cedi vodo, da bi prišel do morske hrane. 19.02.2018
prof. dr. Marko Pavliha Time to say goodbye … Od velikega poka se že štirinajst milijard let iz ene samcate neznatne točke vse začenja in končuje, da bi se znova pričenjalo, vnemalo in trohnelo. Kometi so se drobili v pesek in stapljali led v vitalno tekočino, zlili so se oceani, kopno, glive, alge, lišaji, amebe, parameciji, DNK, fotosinteza in evolucija, semena so vzklila in rastline so zabrstele in zgnile, lastovke so se izvalile, odletele in zopet vrnile z daljnega juga, psiček se je skotil in prekmalu izdihnil, človek se je rodil in preminil, vznikla sta eros in tanatos, angel in demon, utrnila se je svetloba in zgrnila tema in vse se še naprej vrti v večnem začaranem božanskem ciklu. 22.01.2018
prof. dr. Marko Pavliha *** Vesel božič za lepo sožitje v družini *** Božič je najžlahtnejši družinski praznik, ki s svojo božansko in človečansko harmonijo zaigra tudi onkraj vatikanske polnočnice. Korenini v poganskih časih, ko je marsikatero ljudstvo častilo prihod zimskega solsticija. Tedaj se prične dan zopet daljšati, sonce premaga temo in zima zaživi v vsem svojem sijaju, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. 18.12.2017
prof. dr. Marko Pavliha Kako na nas vplivajo politiki in obratno Glagol voliti v slovenščini pomeni glasovati za neko fizično osebo oziroma organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu za politično, sodniško ali drugo funkcijo, pa tudi izb(i)rati nekoga za določen prestižni naslov, denimo (iz)volimo akademike in univerzitetne učitelje. Volimo lahko v oporoki, če želimo komu nekaj zapustiti, ne da bi ga postavili za dediča, nekoč smo volili med življenjem in smrtjo in brhke dame so volile plesalce. Zanimiva je primerjava z enako hrvaško, srbsko ali bosansko besedo, ki ima drugačen pomen – ljubiti, kar naj bi deloma veljalo tudi v naši materinščini, saj nam je politik, ki ga volimo, običajno vsaj malce značajsko in vizualno všeč, to pa je ena od značilnosti ljubezni. 20.11.2017
prof. dr. Marko Pavliha Višji cilji visokega šolstva Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, kar je še posebej povšeči študentom in študentkam, če pa bi jim omenili tudi starejše pojmovanje tega meseca - kozoprsk (parjenje koz), bi lahko tolmačenje pod vplivom Edwarda Albeeja dobilo nespodobne dimenzije. Tedaj se uradno začne novo študijsko leto in zopet se odprejo duri fakultet, bolj ali manj polnih (praznih) brucev in njihovih  prekaljenih sotrpinov iz višjih letnikov. Zato je nemara primeren čas, da se povprašamo o primernosti našega in primerljivega visokošolskega študija, ki se prepočasi prilagaja tehnološkim, umetno-inteligentnim in obče družbenim potrebam tretjega tisočletja. 23.10.2017
prof. dr. Marko Pavliha Kako udejanjiti arbitražno odločbo? O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala. 25.09.2017
prof. dr. Marko Pavliha Utrinki s filozofskega nebá mirovništva Pričujoče vrstice so se iz poetičnega melosa deformirale v nemočno besedno zaušnico Donaldu Trumpu, Kim Džong Unu,  Narendri Modiju, Xi Jinpingu in vsem politikom in teroristom, ki so oropani razuma v imenu absolutne sile. Pobiti nas hočejo prej, preden bosta to storila podnebje in tuzemski planet z obrambno-epileptičnimi napadi; ta neznansko idiotska uničevalnost jim gre žal silno učinkovito od rok. 28.08.2017
prof. dr. Marko Pavliha Tabuji, predsodki in hinavska politična korektnost Pri nekaterih primitivnih ljudstvih pomeni tabú  zapoved ali prepoved, ki se nanaša na kako dejanje ali stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile, v vsakdanjem življenju pa gre za stvar, ki se ne sme kritično obravnavati, ali za nekaj neznanega,  prikritega in sramotnega, za kar ne smejo izvedeti drugi. Večji kot so tabuji, slajši užitek se sprošča ob njihovem rušenju. 31.07.2017
prof. dr. Marko Pavliha Grozljiva pošast Terorizem žre vse človekove pravice Zakaj je človek sočloveku navzlic vrojenemu človekoljubju še hujša pošast kot podivjana stekla zverina, zakaj zastruplja civilizacijo s terorjem, to kruto kugo tretjega tisočletja in nepopisno planetarno agonijo, strahom, grozo in nasiljem, zakaj je raje terorist namesto pacifist in humanist, zakaj ubija nedolžne odrasle in otroke s samomorilskimi eksplozivi, ognjem, noži, mačetami, brzostrelkami, pištolami, kombiji, avtobusi in letali, zakaj? 03.07.2017
prof. dr. Marko Pavliha Pravičnost in sreča Po naravi nisem zagrizen dvomljivec ali skeptik, zato ne ustrezam idealnemu profilu filozofa, četudi me ljubezen do modrosti vse bolj prežema, celo spati mi ne da, navzlic skušnjavam, ki me mamijo iz bližnje okolice. Običajno predelam relativno veliko informacij o določeni temi, nato pa se racionalno in intuitivno odločim za tiste, ki me v tolikšni meri prepričajo, da jih vgradim v lastno razmišljanje. 05.06.2017
prof. dr. Marko Pavliha Pritisnimo na tipko Človek Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. 08.05.2017
prof. dr. Marko Pavliha Poklicanost in poslanstvo Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). 03.04.2017
prof. dr. Marko Pavliha O čemernežih in godrnjavcih Profesor doktor God R. Njavec ni nek stoični bog ali poosebljena justicija, kje pa, je vražje nepoboljšljiv godrnjavec, čemernež, godrnjavs, godrnjač, godrnjalo, tečnež, tečnoba, sitnoba, zlovoljnež, nergač, kritikant, podganji dirkač, nihilističen očitar in nenameren zlobnež, vselej nejevoljno namrgoden in kislega obraza, kot da bi požrl dvojno limono s trpkim kakijem. 06.03.2017
prof. dr. Marko Pavliha Doživljajsko prenašanje sporočil Poznavalci trdijo, da si zgolj v sedmih odstotkih sporočamo medosebno doživljajsko resničnost z besedovanjem, v preostalih stikih pa ne uporabljamo besed. Toda že v govorni komunikaciji se skrivajo pasti in priložnosti, ker z (ne)smiselnim nizanjem črk lahko premikamo, gradimo ali rušimo, pa ne samo gorá, marveč nekaj bistveno pomembnejšega – človeške odnose. Nekateri jeziki uporabljajo različne tonalitete za označevanje drugačnega pomena istih besed ali njihovih nizov, pri vseh pa je pomembna glasnost, barva in višina glasu. 06.02.2017
prof. dr. Marko Pavliha Mislim, torej sem? Nikoli ne bi smeli zanemarjati in obžalovati trenutkov za poglobljen razmislek in meditacijo o mišljenju, o mentalnih poteh in stranpoteh, šibkostih in odlikah, avtonomnosti in izpostavljenosti silovitim vplivom, pri čemer nam utegnejo pomagati vprašanja, ne glede na njihovo (ne)umnost. Vivere est cogitare, je rekel Cicero, živeti pomeni misliti, toda zla misel izpridi dušo je zapisal Terencij, mala mens, malus animus. Pradedje so si izmislili reklo, da misliti pomeni nič vedeti, kar mi še dandanes ni povsem jasno, prav to pa na nek absurden način potrjuje pregovor. 09.01.2017
prof. dr. Marko Pavliha Meden agan Vam tale naslov vzbuja aluzije na petelinji slovenski zajtrk s kruhom, maslom, medom in medenjaki za sladkosnede, na marljive kranjske čebele in njihov neprecenljiv prispevek k medenim proizvodom, ali morebiti na medene tedne, nenavaden priimek ali sumljivo sladkobne turške dostojanstvenike, vrhovne poveljnike janičarjev in nekdanje bosanske zemljiške gospode? 12.12.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ljudje, opice in volkovi V tistih burnih časih je nekje v čudoviti globeli med Blatnim dolom in Butalami blizu Sevtrumpnice, kjer se odsihdob ne pije več modre frankinje, marveč le Donald, šokantni mélan(ia)ge estradnih okusov, životarila človeška skupnost, ki se je po dolgotrajnih mukah tujih jarmov namenila oditi na svoje in ustanoviti lastno državljansko komuno. 14.11.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ride, si sapis Tu pa tam se onkraj genialnega Okornovega filmskega (pre)bliskanja na navidezno udobnem kranjskem zapečku dozdeva, da je več pregovorov o smehu kot dejanskega sproščenega smejanja, kar na srečo, četudi opotečo, ne velja za dojenčke in kratkohlačnike. Ti se menda nasmejijo tudi po tristokrat na dan, odrasli pa le občasno, in še tedaj nemara zgolj vljudnostno ali prisiljeno, če se uspe nasmešku izmuzniti skozi ego-filter preračunljivosti in utrjevanja brihtne javne podobe. Po drugi plati slavimo svetovni dan smeha, častimo klovne z rdečimi noski in navdušeno čislamo Kursadžije, Đurologijo, stand-up komedije, Jureta Godlerja, Bučke, satire, farse, burke in parodije. 17.10.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ne-bésa pod Triglavom! Le kaj imajo skupnega Cankarjev Kurent, Župančičeva Duma in Partljičeva Nebesa pod Pohorjem? Vse tri mojstrovine so zdravilni vrelci slovenske kulture, vse tri so ubesedeno hrepenenje po domovini. Mineralni okus po radenski je hkrati sladák in grenák, učinek pa je in bo odvisen od slehernika in občega naroda. 19.09.2016
prof. dr. Marko Pavliha Stoji (m)učilna zidana, Prasilna

Še pomnite Teofrasta (372 – 287 pr. Kr.), ljubljenega Aristotelovega božanskega govorca, ki je petintrideset let vodil Peripat in po vzoru večnega mentorja častil univerzalnost? Pozorno je opazoval človekovo naravo, ki naj bi jo krnilo najmanj trideset šepavih značajev, denimo licemernost, prilizljivost, robavtstvo, uslužnost, izprijenost, blebetavost, nesramnost, nergaštvo, topoglavost, skopost, bahaštvo, ošabnost, obrekljivost in zapoznela norost.  Če zarobljenec sreča dostojno ženo,  daje filozof za primer, “se razgali in pokaže očetovo dedino”, pregorečnež zvečer pristopi k očetu in mu pove, da ga mati že čaka v spalnici, nevzgojeni pa pride h komu, ko je ravno zaspal, in ga zdrami, da bi z njim malo pokramljal.

22.08.2016
prof. dr. Marko Pavliha Večni Kojčevi napotki za življenje Človek tava, cepeta, tipa in brca v brezsrčni temačnosti, ker ne zmore prižgati bivanjskega žarometa, ne prebuditi jedrskega Sebstva in ga priključiti na pristni Jaz. Temu se ne moremo izogniti niti jezični dohtarji, celo obratno, nemara zaradi občutljive in družbeno odgovorne narave dela še bolj potrebujemo Duhovnost oziroma vpogled v Celoto, brez katere težko služimo Pravu, Človečnosti, Pravičnosti, Poštenosti, Sočutnosti, Ljubezni, Miru, Svobodi in drugim ”naravnim” vrednotam. 25.07.2016
prof. dr. Marko Pavliha Per aspera ad astra Na jugozahodu Francije, nedaleč od Pirenejskega gorovja, globoko v jami Bruniquel, so arheologi z univerze v Bordeauxu odkrili več sto odsekanih in v dveh ovalnih vzorcih obdelanih stalagmitov. Testi kažejo, da so svojevrstno strukturo v obliki kroga, kjer je najverjetneje v davnini gorel ogenj, pred približno 175.000 leti postavili neandertalci, kar dokazuje njihovo večjo brihtnosti od doslej domnevane. Zdi se, da naši daljni predniki votline niso uporabljali le za pribežališče in zatočišče, marveč je imela tudi simboličen pomen za izvedbo ritualov. 27.06.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ne vrag, le sosed(a) bo(sta) mejak(a) Gospod Gilbert Guillaume je zaskrbljeno strmel skozi gotsko okno svoje razkošne pisarne v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Kljub običajnemu pikolovskemu zanimanju za sleherni detajl mu tokrat ni bilo mar niti za prve holandske spomladanske utrinke v podobi mavričnih tulipanov, ki so se onkraj opek, žametnih zaves in stekla v vetriču pozibavali v daljavi. Krotovičili so ga občutki nemočnosti, ki jih v svoji več kot polstoletni impresivni karieri ni bil vajen. Navadno so se še tako komplicirani pravni problemi navzlic prvotni iracionalnosti v neki fazi alkimirali v logične in predvidljive rešitve, a tokrat je bilo drugače, ne glede na nedavno tolažilno obravnavo, vraiment une catastrophe. 30.05.2016
prof. dr. Marko Pavliha ”Birokraterija” ali bolezen pisarniških moljev Če birokracija (še) ni eden od smrtnih grehov sodobnejše civilizacije, je zagotovo družbena bakterija alias birokratêrija (Ivo Hvalica jo je primerjal s trakuljo), ki prvo okuži pisarniške molje in nato razžre domala vse države in večje posvetne ter sakralne organizacije. Posebej dobro uspeva v našem okolju, kjer med polpreteklim ruvanjem partizanov in domobrancev ob zvokih Modrijanov še kar naprej brezglavo sprto plešejo polko Levstikov Martin Krpan, Cankarjevi Hlapci, Jurčičev Martinek Spak, Prešernova Lepa Vida, Flisarjev Čarovnikov vajenec in preostala literarna druščina, medtem ko jim iz ranjenega gozda z razbito steklenico preti Hasan iz Bartolovega Alamuta. 02.05.2016
prof. dr. Marko Pavliha O zavisti do nezavesti Ste že slišali za demonski akronim SALIGIA, ki sika kot srednjeveški semiotični protagonisti nesmrtnega Umberta Eca ali romaneskni trilerji populističnega Dana Browna? Gre za skovanko iz začetnic sedmerih naglavnih grehov: Superbia (napuh), Avaritia (pohlep), Luxuria (pohota), Ira (jeza), Gula (požrešnost), Invidia (zavist) in Acedia (lenoba). Izum pripisujejo papežu Gregorju Velikemu iz 6. stoletja, po katerem se je čez stoletja zgledoval Dante Alighieri v Božanski komediji, kjer se zavistni grešniki ne cvrejo v peklu, marveč imajo v vicah z železno nitjo zašite oči. 04.04.2016
prof. dr. Marko Pavliha Zanesljivost je silno nezanesljiva vrlina Zanesljivost je hrbtenica bivanja in medčloveškega sožitja. Je ena od kreposti, ki bi morala biti zanesljivo obča vrednota, a je žalibog nezanesljiva. To je svojevrsten paradoks, kajti ne mine dan, da se ne bi zanašali na nekaj ali nekoga, pravzaprav je to eno od naših najpogostejših občutenj. Nezanesljivost do sočloveka je praviloma lahko opravičljiva le zaradi demence in preostalih bolezni, ravnanj tretjih oseb in višje sile, drugače je skrajno neetična. 07.03.2016
prof. dr. Marko Pavliha Vrednote v svetli teoriji in temačni praksi Pravo je zgodovinsko zraščeno s pravrednotami, saj so njegovo najpomembnejše hranilno gibalo in hkrati vezivo družbene zgradbe. Nekatere vrednote so človeku prirojene kot denimo skrb za soljudi in svoboda, druge so privzgojene in naučene. Vrednote vplivajo na moralni občutek posameznika za dobro in slabo, ki klije pod žarki ali mre v zmrzali ožjega in širšega okolja, na primer v družini, podjetju in državi. Odnos do ljudi, živali, rastlin in preostale narave je bodisi etičen oziroma sočuten ali pa ne, pri čemer se ne bi smeli zadovoljiti zgolj z Aristotelovo zlato sredino, ki je pogosto evfemizem za mlačno povprečje. 08.02.2016
prof. dr. Marko Pavliha Za pozitivno (r)evolucijo mišljenja Čeravno bi me težko prišteli med debitante uglednega iusinfovskega portala (kar hočeš nočeš potrjuje tudi moj emšo), še nikoli nisem prav tule redno priobčeval kolumn, bržkone v vaše olajšanje, ki se zdajle žal končuje, volenti non fit iniuria. Navzlic morebitnemu negodovanju sem iskreno počaščen nad priložnostjo, tako zaradi pestrega bralstva in vrhunske pišoče družbe kot lastnega ustvarjalnega zadoščenja. 11.01.2016
prof. dr. Marko Pavliha Popolnost ne mara dobrega Pred časom sem že pisal o harvardskem profesorju pozitivne psihologije Tal Ben-Shaharju in njegovi imenitni knjigi Happier, nedavno pa je izšla še ena njegova mojstrovina, ki govori o obsedenosti s popolnostjo in premagovanju te »bolezni«: The Pursuit of Perfect: How to Stop Chasing Perfection and Start Living a Richer, Happier Life (McGraw-Hill, New York 2009, 246 strani). 27.02.2010
prof. dr. Marko Pavliha Prodajmo svoje ferarije! Drznem si trditi, da je marsikateremu pravniku ljubši pregrešno drag, gromozanski avtomobil kot denimo duhovno doživetje in resnično SREČNO življenje. Takšno dojemanje sveta je vsaj na videz možno »ozdraviti« s številnimi, bolj ali manj (ne)učinkovitimi in (ne)prepričljivimi vzhodnjaškimi in zahodnjaškimi reklamiranimi metodami, pod katerimi se šibijo knjižne police, eno od najboljših knjig o samopomoči pa je po mojem okusu napisal ameriški magister prava Robin S. Sharma s provokativnim naslovom The Monk Who Sold His Ferrari - Menih, ki je prodal svojega ferarija. 22.01.2010
prof. dr. Marko Pavliha Predlog za državotvorno odločitev glede arbitražnega sporazuma Slovenski narod se je sposoben medsebojno pričkati, si skočiti v lase in se ravsati zaradi najmanjših malenkosti, tako da ne preseneča ognjevita in občasno tudi preostra ali celo žaljiva polemika med opozicijo in koalicijo ter celo znotraj pravne stroke glede »fantastičnega« arbitražnega sporazuma. 21.12.2009
prof. dr. Marko Pavliha O (pravni) državi V 2. členu slovenske ustave je zagotovljeno, da živimo v pravni in socialni državi, pri čemer se zdi, da narašča število ljudi, ki imajo pomisleke glede obeh pridevnikov. Največkrat in najlažje je za vse tegobe kriva »država«, dasiravno ne bi smeli pozabiti, da smo del nje tudi mi, poleg teritorija in organizirane oblasti. 04.12.2009
prof. dr. Marko Pavliha Kdo želi zavladati planetu Zemlja? Globalizacija je novodobna mantra, ki jo uporabljamo bodisi kot mašilo naših komunikacijskih vrzeli ali pa s posebej pomenljivim poudarkom, ko denimo razglabljamo o svetovnem gospodarstvu, financah, krizi, miru, vojni, terorizmu, religijah, človekovih pravicah, pandemijah, internetu, klimatskih spremembah, energiji, medkulturnemu dialogu, Organizaciji združenih narodov in drugih sodobnih pojavih. 20.11.2009
prof. dr. Marko Pavliha Morje ni le kamen (mejnih) spotik Včasih se zdi, da premnogi na naše morje pomislijo le v povezavi s slovensko-hrvaškimi mejnimi prepiri, pozabljajo pa na njegovo dejansko širino in pomen za naš obstoj ter razvoj. 06.11.2009
prof. dr. Marko Pavliha Srečnejši ljudje smo bistveni za boljšo družbo Sreča je naša najvišja vrednota, a jo je nemogoče natančno ali celo »po pravniško« opredeliti, toda ko nas obišče in jo začutimo, jo gotovo spoznamo. Ljudske modrosti in misli umetnikov, učenjakov in drugih slavnih osebnosti nam na primer povedó, da je vsak svoje sreče kovač; da se o njej ne sme zgolj sanjati, ker jo bomo prespali; da je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti, toda ko mirno obsediš in se umiriš, bo sedel nate; da je naša sreča odvisna od osrečevanja drugih in tako dalje, od lepih pregovorov še k lepšim. 23.10.2009
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Ravnikar Šurk Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Ravnikar Šurk Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Ravnikar Šurk Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15