c S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021
prof. dr. Marko Pavliha Kako postati Vlasta Drage bralke in bralci, ker vas s kolumnami obremenjujem že predolgo časa, se je v božični in silvestrski spokojnosti utrnila odločitev, da se s hvaležnim voščilom in najboljšimi željami poslovim in vam čez mesec ali dva novo knjigo podarim, tokrat Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila, ki bo kajpak izšla pri GV Založbi. Zahvaljujem se uredniku Toniju Tovorniku za priložnost, prizanesljivost in pomoč, z dobrohotnim priporočilom, da me zamenja katera od pišočih kolegic, ker nam zelo primanjkuje ženske subtilnosti. 04.01.2021
prof. dr. Marko Pavliha Profesor Ivanjko o pravu, pravnikih in družbi Tudi v pravniški pozitivistični pustinji so oaze, kjer občasno vzcvetijo knjige, ki so trajnejše narave, zato je dobro za naše možgansko podstrešje in srčno bivališče, da jih zalivamo in negujemo s pogovorom, pisanjem in udejanjanjem. Eno od takšnih del je zbirka aforizmov in razmišljanj zaslužnega profesorja dr. Šimeta Ivanjka, ki sem jo na kratko že predstavil v Pravni praksi št. 44/2020, pozornost pa si takisto zasluži na pričujočem pravniškem portalu, še posebej zaradi profesorjevega neverjetno dinamičnega udejstvovanja na družbenih omrežjih. 07.12.2020
prof. dr. Marko Pavliha Od rojstva IUS-INFO do novih zgodb iz stare Jugoslavije

“Če se z navedenimi pravili ne strinjate, se lahko izključite, če pa se strinjate, se lahko registrirate ko uporabnik sistema IUS-INFO in nadaljujete z delom.
Sistem vas bo nato spraševal, katere nastavitve bi želeli imeti. Nikar se ne prestrašite, če ne veste natančno, kaj pomeni katera od posameznih nastavitev! Preprosto pritisnite na tipko ENTER in nadaljujte, nastavitve lahko kasneje vedno spremenite v sekciji NASTAVITVE."

09.11.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kaj je resnica? To je bržkone eno najpogostejših vprašanj, ki ima največ možnih napačnih odgovorov. Mar so resnični vsakodnevni križi in težave, o katerih poročajo mediji in razglabljajo politiki, znalci, poznavalci in (ne)poklicani deležniki, so to religiozne pridige ali plačljivi napotki instantnih dušebrižnikov, ali nemara resnična modrost biva zlasti v najstarejših krščanskih, hinduističnih, taoističnih, budističnih in drugih spisih, o katerih je že tekla beseda? 12.10.2020
prof. dr. Marko Pavliha Biblija kot duhovni, etični in pravni kodeks

Po vznemirljivem izletu na obnebje kitajskega in indijskega duhovno-filozofskega nauka je odbila ura, da se vrnemo h krščanskemu miceliju, ki z neskončnim prepletom vsemogočih bivanjskih nitk in korenin ustvarja še en pomemben kompleksni spiritualni ekosistem, nekakšno podgobje za gozdne duše. Domala vse religije, pravni sistemi in filozofski nauki rastejo iz iste vrednotne podlage, kar je sijajno dokazal in globalno razširil švicarski duhovnik in profesor Hans Küng s projektom svetovnega (pra)etosa elementarne humanosti, slonečega na prvinskih življenjskih pravilih kot so človečnost, vzajemnost (zlato pravilo), nenasilje, pravičnost, resnicoljubnost in partnerstvo obeh spolov.

14.09.2020
prof. dr. Marko Pavliha Dhammapada, modrost razEGOvanja Smisel človeškega življenja je iskanje sreče, je prepričan Tenzin Gyatso, tibetanski budistični menih in XIV. dalajlama. Naj je nekdo veren ali ne, naj pripada tej ali oni duhovni, politični, filozofski ali svetovnonazorski smeri, vsi stremimo k nečemu boljšemu, k celostni blaginji. Zdi se, da je srečo mogoče doseči na najrazličnejše načine, denimo z ljubeznijo, zdravjem, n(a)ravnostjo, varnostjo, uspehom in premoženjem, toda najučinkovitejše je tisto, kar nam je najlažje dosegljivo in hkrati najtežje izvedljivo: urjenje uma.  Smo tisto, kar mislimo, čista vest (um) je najboljše zglavje, a nam ga nenehno izmika Enormni Grabežljivec Osebnosti – EGO. 10.08.2020
prof. dr. Marko Pavliha Svet je eno gnezdo: Upanišade Marjan Rožanc je nekoč napisal, da redko kaj lahko človeka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga. Drži, še posebej to velja za najstarejše magične bukle. 13.07.2020
prof. dr. Marko Pavliha Bhagavadgita Človeštvo je zopet na razpotju, od koder vodijo strme poti, bodisi navzgor v novorazsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol v anarhizem, totalitarizem in planetarni destruktivizem. “Če v ribniku plavajo bolne ribe,” je nekdo tragikomično pripomnil, “jih lahko izoliramo ali pa očistimo njihov habitat,” jaz pa dodajam: odvisno od duš(ev)nega zdravja oziroma mentalne in srčne čistoče odločevalcev. Vemo dovolj, da bi množično ukrepali na lokalni, regionalni, kontinentalni in globalni ravni, toda očitno še nismo dosegli kritične mase za-veda-nja grozečega izumrtja, drugače ne bi večinsko še naprej tolerirali pogoltne, sebične in skrajno neodgovorne oligarhične manjšine. 15.06.2020
prof. dr. Marko Pavliha Tao Te Ching Modrosti botrujeta dva pristna svetilniška oddajnika: originalni (iz)vir in učitelj, ki holistično pamet izpije, prebavi, praktično izkusi in pretoči v učenca. Učimo se zlasti od oseb, knjig in bolečih življenjskih preizkušenj kot so smrt bližnjega, zasvojenost, bolezen ali karierni brodolom. V takšnih težkih okoliščinah nastopi žalovalna peterica, v kateri so zanikanje, jeza, depresija, barantanje in sprejetje, pridružiti pa bi se ji morala še ena ključna članica - duhovna preobrazba s prebujenjem. 18.05.2020
prof. dr. Marko Pavliha O naših “neerogenih” ali zmotnih conah Če bi še letos pozimi slišal zgodbo o družinskem kvartetu, ki vneto uporablja štiri pametne telefone, prav toliko prenosnih računalnikov, dve tablici, par tiskalnikov (ok, barvni ne dela), nekaj iPodov, množico elektronskih ključkov, sveženj brez-ali-z-žičnih slušalk, zunanje in notranje trde diske, plazma televizijo (kajpak kompatibilno z Netflixom) in preostale vitalno pomembne gadgets, bi s kančkom pikre zavisti domneval, da gre za sceno iz kalifornijske Silicijeve doline, mogoče za komandni center iz nanizanke La Casa de Papel ali komuno internetnih zasvojencev. Sedaj sem po sili razmer že poldrugi mesec dni sam pripadnik takšne nadebudne skupnosti, ki srečno domuje v drobni istrski vasici, se med občasnim pridušanjem nad zastarelo napeljavo zavzeto ubada z obgrizenimi jabolki in upajoče čaka na optične kable, ki naj bi izboljšali povezavo, glede razvpitega omrežja 5G pa ostajamo dokaj skeptični. 27.04.2020
prof. dr. Marko Pavliha Regratove lučke na duhovnih ozarah Človeštvo je šokirano zaradi mutanta mikroubijalca in v karantenah mrzlično išče izhode iz svetovnega somraka. Stvor po obliki spominja na morsko mino, posuto z detonatorji, pri čemer ni usodnega pomena, kako je nastal, bodisi zaradi naravnega spleta okoliščin ali morda v laboratoriju, iz katerega je (ne)namerno pobegnil v javnost. Toda kot vsaka kriza je tudi ta priložnost, da se slehernik poglobi vase in se samouresničen v nesebični ljubezni priklopi na višjo kozmično inteligenco in zbliža s soljudmi, živalmi, rastlinami, celotnim planetom in vesoljnim stvarstvom. Kolektivna stiska pospešuje uvid, da smo Vsi medsebojno povezani in prepleteni z Vsem, da smo energetsko zgoščeni kvarki Celote, ki je v vsej svoji osupljivosti prisotna v vsakem Bitju. 30.03.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kako predelati našo polpreteklo travmo? Naša domovina bi morala biti mično butična državica na obmorsko sončni strani Triglava, a je zaradi notranjih neurij obtičala nekje v Blatnem dolu Doline Cankarjanske. Čisti zrak, bistre reke, romaneskna jezera, košček sinjega morja, bohotni gozdovi, zasnežene planine, vinorodna gričevja, pšenične planjave in navidezno zadovoljni prebivalci žal bolj spominjajo na zavajajoče kulise Potemkinovih vasi kot na pristno realnost. Objektivni prišlek je po osupljivem prvem vtisu čez nekaj mesecev bivanja malodane šokiran, ko okusi žganje, stisko, tesnobo, zavist, ljubosumnost, škodoželjnost, prerivanje, obrekovanje, politikantstvo in malomeščanstvo, ki na domačijskem alkoholiziranem zapečku privzgojenega  hlapčevstva krnijo veselice s cestnim divjanjem in samomorilskim dejanjem. 02.03.2020
prof. dr. Marko Pavliha Ko se je Beseda učlovečila in Človek ubesedil Rad razmišljam in pišem o(b) knjigi brez tipičnih recenzijskih spon, zato tudi v esejih pogosto citiram različna dela in misli drugih avtorjev. Strogo formalnih pravniških tem se izogibam, ker verjamem, da je pravo le delček Celote in je zato tesno prepleteno z vsemi preostalimi delci. Takšen stil bržda ne moti pretežne večine bralk in bralcev, manjšinski (ne)zavestni plagiatorji pa si domišljajo, da so vse dognali sami in si najbrž še za lastno rojstvo prisvajajo zasluge, ne da bi vedeli za tezo nekaterih duhovnih mojstrov, da si menda otroci res sami izberejo svoje starše. 03.02.2020
prof. dr. Marko Pavliha Teze za srčno vzgojo Na milijarde trpečih ljudi, živali, rastlin in preostalega (ne)živega stvarstva nas obvezuje, da razkrinkamo globalno prevaro v podobi zločestega hrematizma in ga razgalimo v njegovi izprijeni in manipulativni pogoltnosti. Antični filozofi so za legitimno upravljanje družbe šteli le ekonomijo v njenem pristnem pomenu, torej odkrivanje in ohranjanje tistih pravil ali zakonov sožitja, ki vsem v skupnem domovanju ali planetarni hiši omogočajo ugodno (so)bivanje. V domu je celostno poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, da imamo vsi dovolj in ne nujno enako, hrematizem pa temelji na neomejenem bogatenju posameznikov. 06.01.2020
prof. dr. Marko Pavliha Kdo ustvarja našo realnost? Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. 09.12.2019
prof. dr. Marko Pavliha Razuzdana duša Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. 11.11.2019
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. 14.10.2019
prof. dr. Marko Pavliha Pogled onkraj materialistične paradigme Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. 16.09.2019
prof. dr. Marko Pavliha Kako demokratizirati izbor evropskega komisarja Mediji zopet alarmantno napovedujejo vročo politično jesen, čeravno ogenj že plamení med navidezno počitniškem poletjem. Pred zimo bo ostala le še žerjavica z napol izgorelimi poleni, ki jo bo treba vneto razpihovati naslednjo petletko, da ne zamre in ugasne. Gradovi kajpak še ne gorijo in grofje ne bežijo, teče pa rujno vino v požrešna grla in premnogim tudi kri, na žalost ne samo metaforično. 19.08.2019
prof. dr. Marko Pavliha Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija

Gospod Justus Lipsius iz 16. stoletja slovi kot flamski filolog, filozof, humanist, profesor in pisatelj, ki je obudil antični stoicizem in ga prikrojil krščanstvu. Z njegovim imenom se ponaša zajetna stavba v Bruslju, kjer sta nekoč zasedala Svet Evropske unije in Evropski svet, danes pa poleg administrativnega osebja gosti predvsem konference, seje, sestanke in groteskna zaslišanja.

12.06.2019
prof. dr. Marko Pavliha Slovenija gre v vesolje Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. 25.03.2019
prof. dr. Marko Pavliha Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. 25.02.2019
prof. dr. Marko Pavliha EU ≟ 28 - UK - x + y Naslovna “evropska enačba” s preprostimi spremenljivkami najbrž le površno izraža naraščajočo negotovost Evropske unije, ki jo podpihujejo politični skrajneži z različnih populističnih vetrov. To so zlasti fanatični nacionalisti, ksenofobi, separatisti in nasploh evromrzneži, ki (ne)hote igrajo po-grebno koračnico po Trumpovih, Xijevih in Putinovih partiturah. V nekaterih državah članicah se vnovič nevarno krepijo avtoritarni politični režimi, ki hočejo zadržati lastno oblast na račun vladavine prava, svobode, demokracije, človekovih pravic in svoboščin. Se bo po črkah BR pred angleško besedo EXIT zvrstila še preostala abeceda? Bomo v bližnji bodočnosti zmogli odtipkati STOP in zopet osvetliti napis ENTRANCE? 28.01.2019
prof. dr. Marko Pavliha 12 silvestrskih želja


Dragi Dedek Mraz,

ker sem v bataljonu rdeče-belih možicljev v kičastih nakupovalnih centrih zgrešil tvojega pristnega zvezdniškega polbrata Božička – tvoj prvi krščanski bratranec Miklavž pa mi je itak prinesel le bridko šibo, ho, ho, ho, se hecam, - se tako kot pred triindvajsetimi leti zopet obračam kar nate (PP, št. 25/95). Pozni čas pisanja in tvoja naslovljena visokost nista v ničemer povezana z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ali veroizpovedjo. To omenjam, ker nekateri cinično ignorirajo Božič v imenu ateizma, toda s tem najbrž ne dokazujejo svoje domnevne načelnosti, marveč se le (nesmiselno?) odpovedujejo starodavnemu družinskemu prazniku.

31.12.2018
prof. dr. Marko Pavliha O paralelnem razmišljanju in širši zavesti Kaj porečete na heretično trditev, da je tradicionalno mišljenje zahodne družbe napačno po krivdi grške druščine ali celo bande treh, the Greek Gang of Three? Ali zahodnjaško umovanje res odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami, intelektualci pa so se zaradi malikovanja Sokrata, Platona in Aristotela samozadovoljno potešili s pomanjkljivim miselnim sistemom? Kako vam je všeč opazka, da je bil Platon “pravi fašist”, ker je utemeljil fašistično mišljenje s togimi pravili, neizprosnimi sodbami, kategorijami, vključevanjem in izključevanjem, navzlic temu domnevnemu terorju pa tudi z visoko stopnjo pravičnosti? 03.12.2018
prof. dr. Marko Pavliha Prostor za srečo in smisel življenja Ko sem se tistega poznega popoldneva sprehodil od makadamskega parkirišča po mostu prek žuboreče kristalno čiste Sore navkreber do Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki, me je preblisnilo, da se mati Narava še ni povsem uskladila s sinom Podnebjem glede otvoritve pravega letnega časa. Kostanji so posuli pločnik z divjimi naježenimi plodovi in odpadajoče listje se je že začelo preoblačiti v pastelne barve, toda trate se niso ozirale na koledarsko jesen in so se še naprej spogledljivo lesketale v spomladanskem zelenilu, kot da bi hotele prišepniti oktobrskemu vinotoku, naj se ponižno prikloni indijanskemu poletju. 05.11.2018
prof. dr. Marko Pavliha Vsake oči imajo svojega malarja Živemu človeku se marsikaj pripeti, zlasti na podkurjenem domačijskem zapečku. Konstruktivna kritika kloni pod pezo razpasenega kritikantstva, zato nekdo čuti grandiozno potrebo, da kolega, čigar občasnih komplimentov je sicer deležen za hvalevredno družbeno delovanje, okrca zaradi domnevnega povzemanja znanih, dasiravno vesoljnih resnic iz prevedenih knjig izpod strehe ene umotvorne založbe. Takšen, na srečo zgolj “bilateralen” odziv opljuvanega grize, zato si  še bolj sívi  glavo, ali gre za individualno ali občo oceno, je to sveta preproščina ali presneta zavist, je dobrota zares prislovična sirota ali pa zopet rogovili obrambni mehanizem osebnostnih stisk in kompleksov. 08.10.2018
prof. dr. Marko Pavliha Zgodovina(r) na kvadrat James Joyce se je bojda bal zgodovine kot nočne môre, iz katere se je zaman poskušal prebuditi. Mene takšen nihilizem iz zblojenega Uliksesa odbija, ker raje sanjarim o jezerskih globočinah dobrih in slabih izkušenj ter lepih in grdih spominov, s katerimi napajam svoj današnji vrt, da bo za vse čim bolj rodoviten, tudi zame. 10.09.2018
prof. dr. Marko Pavliha Kako pridobiti prijatelje Vsaj nekaj milijard ljudi ni več v stiski glede zadovoljevanja najosnovnejših bioloških potreb po preživetju, a zato tem bolj psihološko koprni po neodgovorni svobodi, pravicah namesto dolžnostih, možnosti izbire, ljubezni, pripadnosti, sprejetosti, moči, uveljavljanju in zabavi. 13.08.2018
prof. dr. Marko Pavliha Washingtonski zapiski dr. Boža Cerarja Živo se spominjam najstniškega poletja 1978, ki sem ga na velikodušno povabilo ljubega strica - maminega brata preživel na severovzhodu Amerike, večinoma v New Jerseyju in jabolčnem New Yorku, obiskal pa sem tudi Washington, Chicago in še nekaj zanimivih krajev. 16.07.2018
prof. dr. Marko Pavliha Spomini in spoznanja profesorja Ernesta Petriča Prepogosto pomanjšujemo že tako in tako prislovično kvantitativno in kvalitativno pritlikavost  slovenskega naroda, namesto da bi bili ponosni na svojo veličino na mnogoterih področjih, od športa in umetnosti, vse do meddržavnih zadev. Običajno slišimo le kritike na rovaš ljubljanske diplomacije, pozabljamo pa na ugledne osebnosti, ki so si jih zaradi odličnosti in ne zgolj zaradi morebitne simpatičnosti zapomnili celo v svetovnih centrih odločanja. 18.06.2018
prof. dr. Marko Pavliha Vabi-sabi ali nauk o optimalni nepopolnosti V somraku obče gonje slehernika zoper vsakogar, bellum omnium contra omnes, nemara ni odveč previdnost v stilu  caveat emptor, da ne bo koga pomotoma požgečkalo ali mu vzbudilo občutka zlorabe: vabi-sabi ne pomeni (ne)spodobnega digitalnega povabila od osebe po imenu Sabi(na), marveč gre za japonski nauk o lepoti minljivosti, spremenljivosti in nepopolnosti vsega, kar nas obkroža, o modrosti v naravni preprostosti, ki se odraža v slavljenju nepopolnosti, prehodnosti in staranja, v občutenju veselja v neznatnih malenkostih in duševnih globočinah. 21.05.2018
prof. dr. Marko Pavliha O državljanski nepokorščini Medicinski sestri Josie Butler iz novozelandskega mesta Christchurch je pred več kot desetimi leti dokončno prekipelo na žgečkljiv način, ko je na novinarski konferenci ministru za gospodarski razvoj Stevenu Joyceu v obraz zalučala gumijasti dildo v znak protesta zoper zavezo, da bo njena država pristopila k proameriškemu čezpacifiškemu partnerstvu. 23.04.2018
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik kot duhovno bitje V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem. 19.03.2018
prof. dr. Marko Pavliha Da, vos … :( Ne morem iz svoje srbeče kože, da se ne bi malce poigral s črkami in emotikoni, zato sem prvotni naslov Davos za (ne)pravično upravljanje s človeštvom skrajšal v Da, vos … :(, ki na prvi vpogled ne pomeni ničesar, razen še enega simptoma duševnega počutja, glede katerega pa, hvala velikim duhovom, ni (še) dokazov, da bi šepalo, vsaj pri meni ne. :) Besedica da je kajpak pritrdilni prislov, vos pa je vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov, skozi katero cedi vodo, da bi prišel do morske hrane. 19.02.2018
prof. dr. Marko Pavliha Time to say goodbye … Od velikega poka se že štirinajst milijard let iz ene samcate neznatne točke vse začenja in končuje, da bi se znova pričenjalo, vnemalo in trohnelo. Kometi so se drobili v pesek in stapljali led v vitalno tekočino, zlili so se oceani, kopno, glive, alge, lišaji, amebe, parameciji, DNK, fotosinteza in evolucija, semena so vzklila in rastline so zabrstele in zgnile, lastovke so se izvalile, odletele in zopet vrnile z daljnega juga, psiček se je skotil in prekmalu izdihnil, človek se je rodil in preminil, vznikla sta eros in tanatos, angel in demon, utrnila se je svetloba in zgrnila tema in vse se še naprej vrti v večnem začaranem božanskem ciklu. 22.01.2018
prof. dr. Marko Pavliha *** Vesel božič za lepo sožitje v družini *** Božič je najžlahtnejši družinski praznik, ki s svojo božansko in človečansko harmonijo zaigra tudi onkraj vatikanske polnočnice. Korenini v poganskih časih, ko je marsikatero ljudstvo častilo prihod zimskega solsticija. Tedaj se prične dan zopet daljšati, sonce premaga temo in zima zaživi v vsem svojem sijaju, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim. 18.12.2017
prof. dr. Marko Pavliha Kako na nas vplivajo politiki in obratno Glagol voliti v slovenščini pomeni glasovati za neko fizično osebo oziroma organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu za politično, sodniško ali drugo funkcijo, pa tudi izb(i)rati nekoga za določen prestižni naslov, denimo (iz)volimo akademike in univerzitetne učitelje. Volimo lahko v oporoki, če želimo komu nekaj zapustiti, ne da bi ga postavili za dediča, nekoč smo volili med življenjem in smrtjo in brhke dame so volile plesalce. Zanimiva je primerjava z enako hrvaško, srbsko ali bosansko besedo, ki ima drugačen pomen – ljubiti, kar naj bi deloma veljalo tudi v naši materinščini, saj nam je politik, ki ga volimo, običajno vsaj malce značajsko in vizualno všeč, to pa je ena od značilnosti ljubezni. 20.11.2017
prof. dr. Marko Pavliha Višji cilji visokega šolstva Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, kar je še posebej povšeči študentom in študentkam, če pa bi jim omenili tudi starejše pojmovanje tega meseca - kozoprsk (parjenje koz), bi lahko tolmačenje pod vplivom Edwarda Albeeja dobilo nespodobne dimenzije. Tedaj se uradno začne novo študijsko leto in zopet se odprejo duri fakultet, bolj ali manj polnih (praznih) brucev in njihovih  prekaljenih sotrpinov iz višjih letnikov. Zato je nemara primeren čas, da se povprašamo o primernosti našega in primerljivega visokošolskega študija, ki se prepočasi prilagaja tehnološkim, umetno-inteligentnim in obče družbenim potrebam tretjega tisočletja. 23.10.2017
prof. dr. Marko Pavliha Kako udejanjiti arbitražno odločbo? O reševanju hrvaško-slovenskega spora o kopenski in morski meji - od pogajanj in mediacije prek nesojenega dogovora Drnovšek-Račan do arbitražnega sporazuma, referenduma, ustavnega sodišča, delne in končne arbitražne odločbe - je bilo v zadnjih četrt stoletja že marsikaj pohvalno ali kritično izrečenega, napisanega, posnetega, fotografiranega, koketiranega, improviziranega, parafiranega, zaželenega, obljubljenega, zlorabljenega, izdanega, (pod)kupljenega, zagroženega, prelomljenega in zamujenega, zato se mi ta tematika skorajda organsko upira, hkrati pa čutim državljansko dolžnost, da pomagam pri iskanju izhoda iz vnovičnega labirinta in naposled tudi nekaj malega napišem na večkratno prigovarjanje vrlega urednika pričujočega spletnega portala. 25.09.2017
prof. dr. Marko Pavliha Utrinki s filozofskega nebá mirovništva Pričujoče vrstice so se iz poetičnega melosa deformirale v nemočno besedno zaušnico Donaldu Trumpu, Kim Džong Unu,  Narendri Modiju, Xi Jinpingu in vsem politikom in teroristom, ki so oropani razuma v imenu absolutne sile. Pobiti nas hočejo prej, preden bosta to storila podnebje in tuzemski planet z obrambno-epileptičnimi napadi; ta neznansko idiotska uničevalnost jim gre žal silno učinkovito od rok. 28.08.2017
prof. dr. Marko Pavliha Tabuji, predsodki in hinavska politična korektnost Pri nekaterih primitivnih ljudstvih pomeni tabú  zapoved ali prepoved, ki se nanaša na kako dejanje ali stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile, v vsakdanjem življenju pa gre za stvar, ki se ne sme kritično obravnavati, ali za nekaj neznanega,  prikritega in sramotnega, za kar ne smejo izvedeti drugi. Večji kot so tabuji, slajši užitek se sprošča ob njihovem rušenju. 31.07.2017
prof. dr. Marko Pavliha Grozljiva pošast Terorizem žre vse človekove pravice Zakaj je človek sočloveku navzlic vrojenemu človekoljubju še hujša pošast kot podivjana stekla zverina, zakaj zastruplja civilizacijo s terorjem, to kruto kugo tretjega tisočletja in nepopisno planetarno agonijo, strahom, grozo in nasiljem, zakaj je raje terorist namesto pacifist in humanist, zakaj ubija nedolžne odrasle in otroke s samomorilskimi eksplozivi, ognjem, noži, mačetami, brzostrelkami, pištolami, kombiji, avtobusi in letali, zakaj? 03.07.2017
prof. dr. Marko Pavliha Pravičnost in sreča Po naravi nisem zagrizen dvomljivec ali skeptik, zato ne ustrezam idealnemu profilu filozofa, četudi me ljubezen do modrosti vse bolj prežema, celo spati mi ne da, navzlic skušnjavam, ki me mamijo iz bližnje okolice. Običajno predelam relativno veliko informacij o določeni temi, nato pa se racionalno in intuitivno odločim za tiste, ki me v tolikšni meri prepričajo, da jih vgradim v lastno razmišljanje. 05.06.2017
prof. dr. Marko Pavliha Pritisnimo na tipko Človek Ljudje bi morali biti bistvo sleherne družbene tvorbe, ampak ko se pogovarjam z delavci v zasebnem in javnem sektorju, se pogosto pritožujejo, da je njihovo delo vse bolj mukotrpno zaradi slabega vzdušja in grdega odnosa predpostavljenih, ker ne vedo, ali bodo imeli jutri še službo ali ne, kaj bo z njihovimi otroki, kako jih bodo šolali, vzdrževali in privedli do kruha in kako bodo poskrbeli za svojo starost. Vse več je takšnih, ki si morajo zaradi stresa v službi poiskati psihološko pomoč, in govori se, da zaradi vampirstva delovnih razmer delo ubija, namesto da bi “osvobajalo” oziroma osrečevalo, iuvat ipse labor. 08.05.2017
prof. dr. Marko Pavliha Poklicanost in poslanstvo Ena od najpomembnejših človekovih misij je odkritje in uresničitev njegove poklicanosti in poslanstva, kako uslužno služiti službo v korist ljudstva. Kot vemo, je poklic  delo ali dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin, lahko pa izraža  stanje oziroma aktivnost kot jo določa prilastek (recimo ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu ali ona ima hvalevreden poklic žene in matere). 03.04.2017
prof. dr. Marko Pavliha O čemernežih in godrnjavcih Profesor doktor God R. Njavec ni nek stoični bog ali poosebljena justicija, kje pa, je vražje nepoboljšljiv godrnjavec, čemernež, godrnjavs, godrnjač, godrnjalo, tečnež, tečnoba, sitnoba, zlovoljnež, nergač, kritikant, podganji dirkač, nihilističen očitar in nenameren zlobnež, vselej nejevoljno namrgoden in kislega obraza, kot da bi požrl dvojno limono s trpkim kakijem. 06.03.2017
prof. dr. Marko Pavliha Doživljajsko prenašanje sporočil Poznavalci trdijo, da si zgolj v sedmih odstotkih sporočamo medosebno doživljajsko resničnost z besedovanjem, v preostalih stikih pa ne uporabljamo besed. Toda že v govorni komunikaciji se skrivajo pasti in priložnosti, ker z (ne)smiselnim nizanjem črk lahko premikamo, gradimo ali rušimo, pa ne samo gorá, marveč nekaj bistveno pomembnejšega – človeške odnose. Nekateri jeziki uporabljajo različne tonalitete za označevanje drugačnega pomena istih besed ali njihovih nizov, pri vseh pa je pomembna glasnost, barva in višina glasu. 06.02.2017
prof. dr. Marko Pavliha Mislim, torej sem? Nikoli ne bi smeli zanemarjati in obžalovati trenutkov za poglobljen razmislek in meditacijo o mišljenju, o mentalnih poteh in stranpoteh, šibkostih in odlikah, avtonomnosti in izpostavljenosti silovitim vplivom, pri čemer nam utegnejo pomagati vprašanja, ne glede na njihovo (ne)umnost. Vivere est cogitare, je rekel Cicero, živeti pomeni misliti, toda zla misel izpridi dušo je zapisal Terencij, mala mens, malus animus. Pradedje so si izmislili reklo, da misliti pomeni nič vedeti, kar mi še dandanes ni povsem jasno, prav to pa na nek absurden način potrjuje pregovor. 09.01.2017
prof. dr. Marko Pavliha Meden agan Vam tale naslov vzbuja aluzije na petelinji slovenski zajtrk s kruhom, maslom, medom in medenjaki za sladkosnede, na marljive kranjske čebele in njihov neprecenljiv prispevek k medenim proizvodom, ali morebiti na medene tedne, nenavaden priimek ali sumljivo sladkobne turške dostojanstvenike, vrhovne poveljnike janičarjev in nekdanje bosanske zemljiške gospode? 12.12.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ljudje, opice in volkovi V tistih burnih časih je nekje v čudoviti globeli med Blatnim dolom in Butalami blizu Sevtrumpnice, kjer se odsihdob ne pije več modre frankinje, marveč le Donald, šokantni mélan(ia)ge estradnih okusov, životarila človeška skupnost, ki se je po dolgotrajnih mukah tujih jarmov namenila oditi na svoje in ustanoviti lastno državljansko komuno. 14.11.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ride, si sapis Tu pa tam se onkraj genialnega Okornovega filmskega (pre)bliskanja na navidezno udobnem kranjskem zapečku dozdeva, da je več pregovorov o smehu kot dejanskega sproščenega smejanja, kar na srečo, četudi opotečo, ne velja za dojenčke in kratkohlačnike. Ti se menda nasmejijo tudi po tristokrat na dan, odrasli pa le občasno, in še tedaj nemara zgolj vljudnostno ali prisiljeno, če se uspe nasmešku izmuzniti skozi ego-filter preračunljivosti in utrjevanja brihtne javne podobe. Po drugi plati slavimo svetovni dan smeha, častimo klovne z rdečimi noski in navdušeno čislamo Kursadžije, Đurologijo, stand-up komedije, Jureta Godlerja, Bučke, satire, farse, burke in parodije. 17.10.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ne-bésa pod Triglavom! Le kaj imajo skupnega Cankarjev Kurent, Župančičeva Duma in Partljičeva Nebesa pod Pohorjem? Vse tri mojstrovine so zdravilni vrelci slovenske kulture, vse tri so ubesedeno hrepenenje po domovini. Mineralni okus po radenski je hkrati sladák in grenák, učinek pa je in bo odvisen od slehernika in občega naroda. 19.09.2016
prof. dr. Marko Pavliha Stoji (m)učilna zidana, Prasilna

Še pomnite Teofrasta (372 – 287 pr. Kr.), ljubljenega Aristotelovega božanskega govorca, ki je petintrideset let vodil Peripat in po vzoru večnega mentorja častil univerzalnost? Pozorno je opazoval človekovo naravo, ki naj bi jo krnilo najmanj trideset šepavih značajev, denimo licemernost, prilizljivost, robavtstvo, uslužnost, izprijenost, blebetavost, nesramnost, nergaštvo, topoglavost, skopost, bahaštvo, ošabnost, obrekljivost in zapoznela norost.  Če zarobljenec sreča dostojno ženo,  daje filozof za primer, “se razgali in pokaže očetovo dedino”, pregorečnež zvečer pristopi k očetu in mu pove, da ga mati že čaka v spalnici, nevzgojeni pa pride h komu, ko je ravno zaspal, in ga zdrami, da bi z njim malo pokramljal.

22.08.2016
prof. dr. Marko Pavliha Večni Kojčevi napotki za življenje Človek tava, cepeta, tipa in brca v brezsrčni temačnosti, ker ne zmore prižgati bivanjskega žarometa, ne prebuditi jedrskega Sebstva in ga priključiti na pristni Jaz. Temu se ne moremo izogniti niti jezični dohtarji, celo obratno, nemara zaradi občutljive in družbeno odgovorne narave dela še bolj potrebujemo Duhovnost oziroma vpogled v Celoto, brez katere težko služimo Pravu, Človečnosti, Pravičnosti, Poštenosti, Sočutnosti, Ljubezni, Miru, Svobodi in drugim ”naravnim” vrednotam. 25.07.2016
prof. dr. Marko Pavliha Per aspera ad astra Na jugozahodu Francije, nedaleč od Pirenejskega gorovja, globoko v jami Bruniquel, so arheologi z univerze v Bordeauxu odkrili več sto odsekanih in v dveh ovalnih vzorcih obdelanih stalagmitov. Testi kažejo, da so svojevrstno strukturo v obliki kroga, kjer je najverjetneje v davnini gorel ogenj, pred približno 175.000 leti postavili neandertalci, kar dokazuje njihovo večjo brihtnosti od doslej domnevane. Zdi se, da naši daljni predniki votline niso uporabljali le za pribežališče in zatočišče, marveč je imela tudi simboličen pomen za izvedbo ritualov. 27.06.2016
prof. dr. Marko Pavliha Ne vrag, le sosed(a) bo(sta) mejak(a) Gospod Gilbert Guillaume je zaskrbljeno strmel skozi gotsko okno svoje razkošne pisarne v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Kljub običajnemu pikolovskemu zanimanju za sleherni detajl mu tokrat ni bilo mar niti za prve holandske spomladanske utrinke v podobi mavričnih tulipanov, ki so se onkraj opek, žametnih zaves in stekla v vetriču pozibavali v daljavi. Krotovičili so ga občutki nemočnosti, ki jih v svoji več kot polstoletni impresivni karieri ni bil vajen. Navadno so se še tako komplicirani pravni problemi navzlic prvotni iracionalnosti v neki fazi alkimirali v logične in predvidljive rešitve, a tokrat je bilo drugače, ne glede na nedavno tolažilno obravnavo, vraiment une catastrophe. 30.05.2016
prof. dr. Marko Pavliha ”Birokraterija” ali bolezen pisarniških moljev Če birokracija (še) ni eden od smrtnih grehov sodobnejše civilizacije, je zagotovo družbena bakterija alias birokratêrija (Ivo Hvalica jo je primerjal s trakuljo), ki prvo okuži pisarniške molje in nato razžre domala vse države in večje posvetne ter sakralne organizacije. Posebej dobro uspeva v našem okolju, kjer med polpreteklim ruvanjem partizanov in domobrancev ob zvokih Modrijanov še kar naprej brezglavo sprto plešejo polko Levstikov Martin Krpan, Cankarjevi Hlapci, Jurčičev Martinek Spak, Prešernova Lepa Vida, Flisarjev Čarovnikov vajenec in preostala literarna druščina, medtem ko jim iz ranjenega gozda z razbito steklenico preti Hasan iz Bartolovega Alamuta. 02.05.2016
prof. dr. Marko Pavliha O zavisti do nezavesti Ste že slišali za demonski akronim SALIGIA, ki sika kot srednjeveški semiotični protagonisti nesmrtnega Umberta Eca ali romaneskni trilerji populističnega Dana Browna? Gre za skovanko iz začetnic sedmerih naglavnih grehov: Superbia (napuh), Avaritia (pohlep), Luxuria (pohota), Ira (jeza), Gula (požrešnost), Invidia (zavist) in Acedia (lenoba). Izum pripisujejo papežu Gregorju Velikemu iz 6. stoletja, po katerem se je čez stoletja zgledoval Dante Alighieri v Božanski komediji, kjer se zavistni grešniki ne cvrejo v peklu, marveč imajo v vicah z železno nitjo zašite oči. 04.04.2016
prof. dr. Marko Pavliha Zanesljivost je silno nezanesljiva vrlina Zanesljivost je hrbtenica bivanja in medčloveškega sožitja. Je ena od kreposti, ki bi morala biti zanesljivo obča vrednota, a je žalibog nezanesljiva. To je svojevrsten paradoks, kajti ne mine dan, da se ne bi zanašali na nekaj ali nekoga, pravzaprav je to eno od naših najpogostejših občutenj. Nezanesljivost do sočloveka je praviloma lahko opravičljiva le zaradi demence in preostalih bolezni, ravnanj tretjih oseb in višje sile, drugače je skrajno neetična. 07.03.2016
prof. dr. Marko Pavliha Vrednote v svetli teoriji in temačni praksi Pravo je zgodovinsko zraščeno s pravrednotami, saj so njegovo najpomembnejše hranilno gibalo in hkrati vezivo družbene zgradbe. Nekatere vrednote so človeku prirojene kot denimo skrb za soljudi in svoboda, druge so privzgojene in naučene. Vrednote vplivajo na moralni občutek posameznika za dobro in slabo, ki klije pod žarki ali mre v zmrzali ožjega in širšega okolja, na primer v družini, podjetju in državi. Odnos do ljudi, živali, rastlin in preostale narave je bodisi etičen oziroma sočuten ali pa ne, pri čemer se ne bi smeli zadovoljiti zgolj z Aristotelovo zlato sredino, ki je pogosto evfemizem za mlačno povprečje. 08.02.2016
prof. dr. Marko Pavliha Za pozitivno (r)evolucijo mišljenja Čeravno bi me težko prišteli med debitante uglednega iusinfovskega portala (kar hočeš nočeš potrjuje tudi moj emšo), še nikoli nisem prav tule redno priobčeval kolumn, bržkone v vaše olajšanje, ki se zdajle žal končuje, volenti non fit iniuria. Navzlic morebitnemu negodovanju sem iskreno počaščen nad priložnostjo, tako zaradi pestrega bralstva in vrhunske pišoče družbe kot lastnega ustvarjalnega zadoščenja. 11.01.2016
prof. dr. Marko Pavliha Popolnost ne mara dobrega Pred časom sem že pisal o harvardskem profesorju pozitivne psihologije Tal Ben-Shaharju in njegovi imenitni knjigi Happier, nedavno pa je izšla še ena njegova mojstrovina, ki govori o obsedenosti s popolnostjo in premagovanju te »bolezni«: The Pursuit of Perfect: How to Stop Chasing Perfection and Start Living a Richer, Happier Life (McGraw-Hill, New York 2009, 246 strani). 27.02.2010
prof. dr. Marko Pavliha Prodajmo svoje ferarije! Drznem si trditi, da je marsikateremu pravniku ljubši pregrešno drag, gromozanski avtomobil kot denimo duhovno doživetje in resnično SREČNO življenje. Takšno dojemanje sveta je vsaj na videz možno »ozdraviti« s številnimi, bolj ali manj (ne)učinkovitimi in (ne)prepričljivimi vzhodnjaškimi in zahodnjaškimi reklamiranimi metodami, pod katerimi se šibijo knjižne police, eno od najboljših knjig o samopomoči pa je po mojem okusu napisal ameriški magister prava Robin S. Sharma s provokativnim naslovom The Monk Who Sold His Ferrari - Menih, ki je prodal svojega ferarija. 22.01.2010
prof. dr. Marko Pavliha Predlog za državotvorno odločitev glede arbitražnega sporazuma Slovenski narod se je sposoben medsebojno pričkati, si skočiti v lase in se ravsati zaradi najmanjših malenkosti, tako da ne preseneča ognjevita in občasno tudi preostra ali celo žaljiva polemika med opozicijo in koalicijo ter celo znotraj pravne stroke glede »fantastičnega« arbitražnega sporazuma. 21.12.2009
prof. dr. Marko Pavliha O (pravni) državi V 2. členu slovenske ustave je zagotovljeno, da živimo v pravni in socialni državi, pri čemer se zdi, da narašča število ljudi, ki imajo pomisleke glede obeh pridevnikov. Največkrat in najlažje je za vse tegobe kriva »država«, dasiravno ne bi smeli pozabiti, da smo del nje tudi mi, poleg teritorija in organizirane oblasti. 04.12.2009
prof. dr. Marko Pavliha Kdo želi zavladati planetu Zemlja? Globalizacija je novodobna mantra, ki jo uporabljamo bodisi kot mašilo naših komunikacijskih vrzeli ali pa s posebej pomenljivim poudarkom, ko denimo razglabljamo o svetovnem gospodarstvu, financah, krizi, miru, vojni, terorizmu, religijah, človekovih pravicah, pandemijah, internetu, klimatskih spremembah, energiji, medkulturnemu dialogu, Organizaciji združenih narodov in drugih sodobnih pojavih. 20.11.2009
prof. dr. Marko Pavliha Morje ni le kamen (mejnih) spotik Včasih se zdi, da premnogi na naše morje pomislijo le v povezavi s slovensko-hrvaškimi mejnimi prepiri, pozabljajo pa na njegovo dejansko širino in pomen za naš obstoj ter razvoj. 06.11.2009
prof. dr. Marko Pavliha Srečnejši ljudje smo bistveni za boljšo družbo Sreča je naša najvišja vrednota, a jo je nemogoče natančno ali celo »po pravniško« opredeliti, toda ko nas obišče in jo začutimo, jo gotovo spoznamo. Ljudske modrosti in misli umetnikov, učenjakov in drugih slavnih osebnosti nam na primer povedó, da je vsak svoje sreče kovač; da se o njej ne sme zgolj sanjati, ker jo bomo prespali; da je kot metulj, ki ga ne moreš ujeti, toda ko mirno obsediš in se umiriš, bo sedel nate; da je naša sreča odvisna od osrečevanja drugih in tako dalje, od lepih pregovorov še k lepšim. 23.10.2009
prof. dr. Miro Cerar Tehnologija, umetna inteligenca in česa si želimo Znanstveni in tehnološki napredek naj bi bil v temeljnem etičnem pogledu verjetno smiseln predvsem zato, ker naj bi ljudem lajšal življenje in dvigal njegovo kakovost. Seveda pa v zvezi s tehnološkim napredkom nimajo vsi takšnih predstav. Nekateri vidijo njegov smisel predvsem v krepitvi zmožnosti za ekonomsko, politično, vojaško in drugačno dominacijo. Tudi umetna inteligenca naj bi nam pomagala k lažjemu in kakovostnejšemu življenju. Toda za razliko od tako mislečih, se ji danes nekateri mrzlično posvečajo zgolj zaradi neustavljive znanstveno-raziskovalne radovednosti, drugi pa zato, da bi z njeno pomočjo dosegli večje ekonomske koristi ter različne oblike prevlade nad drugimi subjekti in nad družbo kot celoto, pri čemer ti »drugi« najpogosteje manipulirajo z vsemi ostalimi. 10.06.2024 09:42
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Sodniške plače: neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča in vprašanje stopnjevanja sankcij

Ker zakonodajalec in Vlada nista izvršila lanske odločbe Ustavnega sodišča o protiustavno nizkih plačah rednih sodnikov, se je z dopolnilno odločbo Ustavno sodišče včeraj odločilo za neobičajno radikalno potezo. Stopnjevalo je sankcije in samo določilo začasen delni način izvršitve izplačila povišanih plač do zakonodajalčeve celostne uskladitve protiustavnega stanja z Ustavo. Takšna odločitev je ob intenzivnih razpravah med sodniki in sodnicami zorela dalj časa. Sprejeta je bila s petimi glasovi proti trem, pri čemer nas je šest podalo svoja ločena mnenja, preostala dva sodnika pa sta se jim pridružila. Poleg vprašanja ustavno skladne ravni plač rednih sodnikov, ki je samo po sebi pomembno vprašanje, ta odločitev obenem odpira nekatere še bolj temeljne dileme ustavnega prava v zvezi s spoštovanjem odločitev ustavnih sodišč. Nanje sem se osredotočil v svojem pritrdilnem ločenem mnenju, ki ga povzemam v nadaljevanju. Prepričan sem, da bosta ta primer in ta odločitev Ustavnega sodišča v prihodnje našla pot v predavalnice pravnih fakultet in učbenike ustavnega prava.

06.06.2024 11:02
dr. Sara Ahlin Doljak Občutek za sočloveka v družinskem pravu

Občutek za sočloveka v družinskem pravu omogoča pravično in človeka dostojno ravnanje v okviru zakonodaje, ki ureja družinske odnose. Prav tako postavlja v središče človeške odnose, čustva in dobrobit vpletenih strani.

06.06.2024 01:50
dr. Sabina Zgaga Markelj Po dolgem času

V tednu pred prvomajskimi počitnicami smo se z družino odpravili na krajši dopust v London. Prvič po letu 2017 in prvič s hčerko. V teh letih se je zgodilo veliko, pri nas doma prihod hčerke, na svetovni ravni pandemija, v Londonu nekaj napadov s kislino, zamenjava vladarja, brexit … V najinem nekdanjem hotelu sta v vmesnem času menda (glede na novice) prebivala tudi ruska agenta, povezana z afero Novičok. To – poleg potrebe po konkretnem zajtrku – je vsekakor narekovalo izbiro drugega hotela. Za hčerko je bilo to prvo potovanje z letalom, in ker je nekaj časa možnost letenja odklanjala, sem bila res srečna, da smo ga izpeljali brez težav. Na mojo srečo na splošno trpežno prenaša prevoze ter z navdušenjem sprejema vse novo in doživeto. Razen čakanja … Seveda s pravo kombinacijo in odmerki znamenitosti, počitka, hrane in igral. Sama sem to potovanje pričakala z navdušenjem in z resničnim olajšanjem, da smo se dejansko nekam premaknili z letalom – da je to po pandemiji še mogoče. Večkrat se mi je namreč zdelo, kot da nikoli več nikamor ne bomo šli.

03.06.2024 01:37
Miriam Seliškar Oblačni dnevi

Ja, od aprilske kolumne se je vreme nekoliko popravilo. Kaj res? Očitno je aprilu nekdo pozabil povedati, kje je njegovo mesto na koledarju, in pač malo zamuja. Po vseh teh letih bi se sicer lahko že naučil in zresnil, ampak tudi če ne, bo čisto v redu. Če drugega ne, nam daje hvaležno temo, ko nastopi nekoliko mučna tišina v družbi ali v dvoje.

30.05.2024 09:59
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47