c S
Predlog za državotvorno odločitev glede arbitražnega sporazuma
prof. dr. Marko Pavliha Redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in gostujoči profesor na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti marko.pavliha@fpp.uni-lj.si
21.12.2009 Slovenski narod se je sposoben medsebojno pričkati, si skočiti v lase in se ravsati zaradi najmanjših malenkosti, tako da ne preseneča ognjevita in občasno tudi preostra ali celo žaljiva polemika med opozicijo in koalicijo ter celo znotraj pravne stroke glede »fantastičnega« arbitražnega sporazuma.

Diplomatska sredstva za rešitev spora so vse bolj passé, vključno z (najprimernejšo) mednarodno konferenco o bivši SFRJ, pri čemer se žalostna zgodba zagotovo predolgo vleče, zlasti v škodo dobrih sosedskih odnosov. Zato ne preseneča naraščajoče število tistih, ki pravijo »dost mamo« in želijo na turobni spis pritisniti pečat z oznako ad acta, pri čemer se vendarle dozdeva, da ravnajo brez zadostne zaskrbljenosti glede teritorialne usode naše domovine.

Kot je verjetno splošno znano spadam med skeptične kritike sporazuma, a ker je ta bolj ali manj že blagoslovljen, predlagam, da skupaj poskušamo doseči približno takšen kompromis, ki je morda še na robovih sprejemljivega:

»Ugotavljamo, da je slovenski narod zaradi agresije sosedov, lastne nespametne politike in določanja krivičnih meja v zgodovini izgubljal dragoceno ozemlje in morje, zato smo še toliko bolj prepričani, da

arbitražni sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o reševanju mejnih vprašanj ponovno ogroža zgodovinsko pravico do pravične meje, ker med drugim ne zahteva odločanja po načelu ex aequo et bono in ne upošteva zgodovinske pravice Slovenije do celovitosti Piranskega zaliva in njenega teritorialnega dostopa do odprtega morja,

vendar se hkrati zavedamo, da sta arbitražni sporazum žal že podpisali vladi obeh držav in da ga je ratificiral Sabor Republike Hrvaške, zato njegovega besedila ni več mogoče spreminjati,

zato se opiramo na 86. člen Ustave Republike Slovenije v povezavi s 3. a členom in 169. členom ustave ter II. razdelkom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki s celostno pravno razlago zapoveduje dvotretjinsko večino vseh poslancev pri ratificiranju takšnih mednarodnih pogodb kot je arbitražni sporazum,

pri čemer opozarjamo na pravno spodobnost doseganja čim večjega nacionalnega političnega soglasja oziroma odločanja o tako pomembnem pravnem aktu z dvotretjinsko večino, katero je uporabil tudi hrvaški sabor,

in nasprotujemo nesmiselnemu in pregrešno dragemu posvetovalnemu referendumu, ki je običajno namenjen morebitnemu spreminjanju pravnega akta, o katerem se odloča, to pa v pričujočem primeru ni več mogoče,

zatorej s polno državotvorno odgovornostjo izročamo vladi, državnemu zboru in predsedniku Republike Slovenije naslednji

PREDLOG O NAČINU SPREJEMANJA ARBITRAŽNEGA SPORAZUMA V DRŽAVNEM ZBORU REPUBLIKE SLOVENIJE

1. Državni zbor Republike Slovenje naj odloča o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma z dvotretjinsko večino vseh poslancev.

2. Zakon o ratifikaciji naj ima dve prilogi v slovenskem in angleškem jeziku, in sicer (i) arbitražni sporazum ter (ii) memorandum iz prvega odstavka 6. člena arbitražnega sporazuma, ki bo med drugim vseboval vse zgodovinske, etnološke, upravne, katastrske, pravne in druge argumente.

3. V prehodnih in končnih določbah zakona o ratifikaciji naj bo določeno, da bo državni zbor odločal o ratifikaciji Pristopne pogodbe Republike Hrvaške z Evropsko unijo šele po izdaji razsodbe arbitražnega sodišča in njeni dosledni izvedbi na podlagi 7. člena arbitražnega sporazuma.«



Kaj menite?

Morje ni le beseda ali polna skleda modrega meda,

temveč je življenje, hrepenenje, žalost in veselje,

je trdó soljeni kruh in slastna morska pogača,

h kateri se sleherni od nas rad vrača.

Voščim vam prelepe božične in novoletne praznike z iskreno željo, da bi vam prihodnje leto radodarno in pravično postreglo z zdravjem, srečo, ljubeznijo in modrostjo.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.