c S
KOLUMNE
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

12.11.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

29.10.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pozitivnih pravnih dolžnostih delodajalcev Delodajalec je zoper delavca uvedel disciplinski postopek. Delodajalec je delavcu po pisni seznanitvi očital, da že dlje časa krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da ne uporablja in zavrača nošenje maske v zaprtih prostorih delodajalca, kjer delavec opravlja delo. 01.10.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravne in družbene posledice ustavnosodne odločbe št. U-I-79/20 Vsakodnevno opažam, da si velik del slovenske javnosti napačno tolmači naslovno ustavnosodno odločbo. Tega ni težko razumeti. Tudi sam ne razumem povsem toka misli v obrazložitvi odločbe. Četudi se trudim razumeti, zakaj se sodišče ne želi, ne zmore ali si nekako … ne upa … izviti iz mreže golega besedičenja, stvarno neutemeljenega leporečja, zatrjevanj brez dokazne podlage, protislovij, nelogičnosti, manipulacij, zavajanj in sprenevedanj oblasti ter z njo sodelujočega dela zdravstvene stroke, pa tudi iz prenekatere polresnice, celo očitne laži. 03.09.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi zagovorniku načela enakosti je močno »zdrsnilo« Tako močno, da bo težko »priplezal« nazaj. Bo pa moral, zaradi funkcije, »plezati.« Hitro in visoko, navpično. Ustvaril je, uporabil bom prispodobe, poligon, priročen za dnevnopolitično »fronto«, tudi jezikovno in konceptualno »vojno«, ki za seboj lahko pusti enormno pogorišče - in kaos. S tem je legitimiral nov primer »prerekanja o oslovi senci« in institucionalno formaliziral pojem »oksimoron«. Tega mi je žal. In žal mi je zanj. 20.08.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Človekovo dostojanstvo: koncept, pravica in moralna dolžnost, ki JE ali pa NI Ne, sistemi za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtega prostora in čiščenje zraka gospodujoče oblasti še vedno ne zanimajo. Na GZS pa so se, po letu in pol, odločili, da bodo kmalu o tem organizirali seminar, posvet. Počasi, zakaj bi s tem hiteli? Ni treba hiteti. Kot ni treba hiteti s preverjenim preverjanjem preverjenih zdravil, na trgu obstoječih že pol stoletja ali več, ki so učinkovito blažilna in zdravilna tudi za bolezen Covid. 06.08.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse je prav in vse je narobe - vmes pa je človek in njegove dileme

»Ne želim policijske države. Ne želim manipulacij z javnostjo. Ne želim groženj. Ne želim prisile. Ne želim kaznovanja ljudi. Ne želim vsega tistega, kar vodi v tiranijo. Človek je najprej odgovoren zase. Nehajmo govoriti ljudem, naj se cepijo zaradi drugih. Cepijo se zaradi sebe, ali pa se pač ne. Ne govorimo ljudem, da so odgovorni za druge, če se ne cepijo. Ne grozimo jim s cepljenjem in ne silimo jih v to, ker za to ni nobenega opravičljivega razloga. Prišli smo do tja, do koder smo lahko prišli. Imamo cepivo. Več ni mogoče. In to je dovolj.« (Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške; Vir)

23.07.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest manifést -a m (ê)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels.
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest (FRAN. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).
09.07.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Treba se je imeti fino, pravijo, predvsem pa zaupati cepivom in biti cepljeno solidaren – morda imajo prav Pravijo: ko gre za pravo, takrat smeš govoriti, ko gre za druge stroke, predvsem pa za medicino, takrat molči. Ta molči razumejo kot (slepo) »verjemi« in (brezpogojno) »zaupaj«, zato »ne poizveduj« in ne izražaj dvoma, še posebej pa ne kritike. Pravijo tudi »bodi solidaren«. Solidarni molk razumejo tudi kot »ne sprašuj«, »ne išči odgovorov«, »ne objavljaj« in »ne pojasnjuj svojega razmišljanja«. Če to storiš, ti pravijo »teoretik zarote«, »antivakser«, »zanikovalec«, »psevdo-nekaj« … Ker da »ne razumeš«. Seveda ne razumem/o. Pa želim/o razumeti. Moram/o. Do tega imam/o pravico. To je pogoj – VSEGA. Razumeti! Če je na eni strani pravica je na drugi dolžnost. Omogočiti, dopustiti, prizadevati si za RAZUMETI. 25.06.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje, ki se vedejo kot bogovi, niso bogovi, četudi imajo ta kompleks Do sebe sem izrazito neprizanesljiv. Tudi v okviru svoje stroke in poklica. Iščem, berem, analiziram, popisujem, sprašujem, oprezam za viri, argumenti in razlogi, ki bi me prepričali, da sem v zmoti. Brez prestanka. Vselej znova. Ko prepoznam svojo zmoto sem zelo zadovoljen. V takem trenutku se zdi prehojena pot dobra izraba časa, opravljeno delo pa koristno in smiselno. Lahko napredujem, se odrinem in grem naprej, usmerjeno, s ciljem. Postopek, ali proces, ponavljam, vsak dan znova. 11.06.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dolgoletno protiustavno in nezakonito prakso ZPIZ je vendarle ugotovilo tudi sodišče

Po približno dvajsetih letih je skrajni čas, da ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, v nadaljevanju Zavod) prekine s protiustavno in nezakonito prakso - sicer bo še naprej odškodninsko odgovarjal zavarovancem! To izhaja tudi iz nedavno sprejete (in pričakovane) sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, z opr. št. Psp 24/2021, z dne 16. april 2021.

27.05.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje imajo pravico spraševati, dvomiti, kritizirati, vedeti in razumeti Pobude za ustavnosodno presojo določenih »protikoronskih« pravnih predpisov in ukrepov z opr. št. U-I-427/20, U-I-17/21 in U-I-59/21 so bile dopolnjene šestnajstkrat. Z argumenti in dokaznim gradivom: članki, študije, analize, knjige, izjave, pisma, video gradivo, fotografije … Elementov dokaznega gradiva je veliko. Veliko je tudi vprašanj, naslovljenih na oblast, ki ne dobijo odgovora in prošenj za posredovanje informacij, na katere oblast odgovori, da informacij žal nima. Vlada je ustavnemu sodišču v navedenih zadevah poslala en odgovor: vseboval je tabelo s statističnimi podatki in članek o Francoski Gvajani. 14.05.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kako preživeti polet z letalom brez »zračenja« z »odpiranjem oken«? Dolgo časa smo si za to prizadevali. Skoraj eno leto. Potem se je zgodilo. Tudi zaradi vztrajnosti, neomajnosti in odločnosti ne le g. Mitje Vilarja, pač pa tudi prof. dr. Dušana Kebra in mag. Dejana Židana, poslanca stranke SD, g. Željka Ciglerja, poslanca stranke Levica in g. Janija Möderndorferja, poslanca stranke LMŠ. Sklicana in izvedena je bila nujna seja Odbora DZ za zdravstvo, v torek, 27. aprila 2021, na zgodovinski, spominski in praznični dan. 30.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banke NE, kreditojemalci DA; ali priznanje in čast Višjemu sodišču v Mariboru Petnajst let mojega strokovnega dela je bilo namenjenega predvsem pravno-teoretičnemu, pravno-filozofskemu in ustavniškemu študiju, razpravam, analizam, člankom in knjigam o tem, kaj pomeni, kako razumeti, kako interpretirati in kako v praksi, zlasti v sodni praksi, uresničevati ustavno načelo socialne države, v neposredni povezavi s temeljnimi človekovimi in ustavnimi pravicami do osebnega socialnega dostojanstva, pravne zaščite lastnine, doma, družinskega življenja, dela, socialne varnosti in svobode v najširšem pomenu besede. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 877/2020, opr. št. VSM00041664, z dne 15. decembra 2020, občutim kot nagrado za moj vztrajni in odločni, poklicni in javni trud. 19.03.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek S sliko (z dejstvi) ni nič narobe - če in ko se vsi pretvarjajo, da ni nič narobe Po koncu včerajšnjega televizijskega informativnega programa na javni RTV mi je kolega poslal sporočilo - sms: »Bojim se, da so nas vse do konca poneumili.« Nisem mu odgovoril. Besede »strah«, »vse«, »do konca« (najverjetneje je mislil »nepovratno«) in »poneumili« so bile preveliko večerno breme. Prevelik miselni izziv. Tudi trpka bolečina. Zametek tesnobe. Zanikati si nisem drznil. Pritrditi nisem želel. 05.03.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!

Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) »uradno razglašeno pandemijo«. Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano … A vseeno še naprej velja, kot da ni.

19.02.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izjemni dosežki pri učenju in prikazu znanja so razlog, da te ta država prezre Bil sem opozorjen na 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20). Člen neposredno zadeva pravico dijakov in dijakinj, da ob doseženih izjemnih dosežkih pri izkazovanju znanja pridobijo Zoisovo štipendijo. Ali točneje, da je NE pridobijo. 05.02.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Moja etična dolžnost je, da tudi v takem primeru stopim v bran sodnicam in sodnikom Javnosti, tudi splošni slovenski javnosti, ne le strokovni javnosti, ali slovenski pravni skupnosti, je znano, da se je pred dnevi na Ustavnem sodišču RS nekaj zgodilo. Nekaj čudnega. Ne samo zanimivega. Nekaj zares zelo čudnega. Tudi nekaj nepričakovanega. To, kar se je zgodilo je ovito v tančico skrivnosti. Enigmatično je. Ne ve se, kaj točno se je zgodilo. Ve pa se, ker se mora vedeti, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo zgoditi. 22.01.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi na univerzah je treba resnico odkrivati s srcem

Ne, ne, ne bom pisal o svetu, ki se barbarsko seseda pri dnevni svetlobi in pred našimi očmi, pred televizijskimi kamerami. Ne bom pisal o času totalne odsotnosti mere, popolne odprtosti meje in neizmerljive intenzivnosti pri žaljenju, poniževanju in norčevanju iz ljudi, če si politični funkcionar. Ne bom pisal o ustavnem sodišču, ki ga z uporabo elementarne logike in približno zdrave pameti ni mogoče razumeti.

08.01.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O ustavnosti in ustavnopravnih možnostih glede volilne zakonodaje

Ustavno sodišče se je v odločbi št. U-I-32/15 opredelilo do vprašanja ustavnosti obstoječega volilnega sistema in zakonodaje glede volitev v Državni zbor. Izrek in obrazložitev odločbe sta jasna in razumljiva:

  1. Drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) ni v neskladju z Ustavo.
  2. Prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo.
  3. Člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.
  4. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  5. Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave se zavrže.
25.12.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O »poustavljanju« in »posodnikovanju« pravnega reda »Posodnikovanje« se mi zdi lepa beseda. Skovala sva jo (poslovenila sva besedo »judikalizacija«) s pravniškim kolegom, preden je on kot pomočnik odgovornega urednika postal odgovorni urednik slovenske znanstvene revije za ustavnopravno teorijo in filozofijo prava, sam pa sem mu odstopil mesto odgovornega urednika in se umaknil v uredniški svet revije. Ko sva sodelovala, to pa sva počela dobro in produktivno, sva ustvarila ali poslovenila nekaj lepo zvenečih strokovnih pojmov. 11.12.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.” 27.11.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mora ZPIZ prekiniti dolgoletno (protiustavno) prakso neugotavljanja poklicnih bolezni zavarovancev? Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu vsakodnevno soočava s kršitvami ustavnih, delavskih in socialnih pravic (nekatere tipične kršitve so na primer popisane v knjigi Teršek: Pravna ignoranca škodi. Kritika pravne prakse 1 in 2 in v knjigi Etika politike), sva etično dolžna opozoriti na anomalije v sistemu, ki povzročajo škodo državljanom in pomenijo poseg v javno korist in v splošno dobrobit ljudi, ne samo v posameznikove pravice, svoboščine in pravno varovane interese. 13.11.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izredno stanje in »razglašeno« izredno stanje ali To ni ta naša razglednica Kako si pravniški kolegi »predstavljajo« izredno stanje in razloge zanj? Posebej v izrednem stanju, ko ni »razglašeno« izredno stanje in je razglašena epidemija, ki po stališču večine sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča »traja ves čas«, mnogi ljudje pa se še vedno sprašujejo, ali je ali ni razglašena? Katere pravice in svoboščine bi »morala« država »razveljaviti«, da bi šlo za izredno stanje? Koliko pravic: večino, vse, razen…? In zakaj bi jih »morala« razveljaviti, če bi bilo »razglašeno« izredno stanje, ko jih le načeloma in le »sme« razveljaviti – če so za to izpolnjeni ustavnopravni pogoji? 29.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V spremenjenem Zakonu o nalezljivih boleznih je veliko protiustavnih rešitev Ob sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-83/20, s katero je večina petih sodnikov in sodnice pritrdila ustavnosti ukrepov Vlade RS med uradno pandemijo novega koronavirusa, so dve sodnici in dva sodnika v svojih ločenih mnenjih med drugim zapisali, da bi US moralo v presojo ustavnosti ukrepov vključiti tudi presojo ustavnosti določb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). 16.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Miselni vzorec ob letošnjih Dnevih Socialne zbornice Slovenije Soglašali smo, družbeno najbolj ranljive skupine ljudi legitimno pričakujejo ozaveščenost vladnih socialnih politik in stopnjevanje zavesti o pozitivnih obveznostih države, da s političnimi in pravnimi ukrepi zaščiti pravice, svoboščine in vitalne interese teh skupin ljudi. Soglašali smo tudi, da morajo biti med prioritetami vladnih pravnih politik predvsem otroci, otroci s posebnimi potrebami, starši otrok, družine, invalidi in delavci invalidi, starostniki in neozdravljivo bolni. Tudi, da morata biti sistema vzgoje in izobraževanja in javnega zdravstva med absolutnimi prioritetami. 02.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komentar odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-83/20: duh je nepovratno ušel iz steklenice Bil sem sredi branja medijskega poročila o ameriškem zveznem sodniku, ki je ukrepe, s katerimi se je omejilo uresničevanjem temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, na las podobne tistim, ki so veljali v Sloveniji med uradno razglašeno pandemijo, označil za neustavne in jih pospremil s sporočilom oblasti: dobri nameni in izjemne okoliščine še ne odvežejo oblasti od spoštovanja zakonitosti in ustavnosti pri sprejemanju ukrepov. Zadeva bo zelo verjetno kmalu prišla pred Vrhovno sodišče ZDA. Slovensko ustavno sodišče pa je bilo, četudi dokaj počasno, vendarle hitrejše. Po sili razmer. Od podrobnega branja ameriške zadeve me je odvrnila javna objava odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-83/20. Z njo je US storilo prav tisto, kar se je ameriški sodnik odločil preprečiti. 18.09.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zaupanju, idejah in utopiji Pri politiki je pač tako: če strankarski politiki in dnevno-politični, strankarski »navijači« ali strastni simpatizerji, čustveni strankarski privrženci omenjajo in uporabljajo besedo »zaupanje«, ko gre za dnevno (strankarsko) politiko, politike, parlament, vlado, katerokoli, torej vlade, za politične odločevalce in javne funkcionarje…, je to dokaj pričakovano in razumljivo. Četudi ni prav. 04.09.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V podporo g. Julianu Assangu S tem pa proti njegovi izročitvi ZDA. Pa v podporo zadnjim pravim predstavnikom žurnalizma. Tudi v podporo pristnim izvajalcem družbene vloge "javnih psov čuvajev," kolikor jih je pač še ostalo. Ob tem pa proti medijskemu senzacionalizmu, lažem, polresnicam, manipulacijam, mrhovinarstvu, komentarčkaričkanju, razkrivaštvu, namesto analitičnega raziskovanja in preiskovanja, prepisovanju, namesto ustvarjalnega in originalnega pisanja, vestičkanju, namesto objektivnega poročanju, golomnenjskosti, namesto lucidnega in pronicljivega komentiranja, »nekim« mnenjem, namesto z znanjem utemeljenih prepričanj, miselnim preproščinam, pomečkanim kontekstom, zavajajoči in nemisleči, s tem pa družbeno neodgovorni in etično zavržni rabi točno določenega števila besed, prispodob in oznak za tvorjenje enih in istih, ali pa zelo podobnih, vse pogosteje pa tudi pojmovno, vsebinsko in sporočilno zelo ponesrečenih stavkov »kogarkoli o komerkoli in čemurkoli«, »kadarkoli, kakorkoli in kjerkoli.« 21.08.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odprto pismo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Država, javna uprava in pristojno ministrstvo: prosim, uresničite svojo »pozitivno pravno obveznost« glede skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Z uvodnim poudarkom, da so otroci (mar je res to treba posebej in izpostavljeno zapisati?!) po mednarodnem pravu in po slovenski ustavi posebej zaščitena skupina ljudi. Zato mora država storiti vse, kar je na eni strani od nje treba terjati, ker to določajo Ustava in mednarodni pravni dokumenti, na drugi strani pa tisto, kar je od nje razumno – legitimno – pričakovati: uresničiti »pozitivno pravno obveznost« za optimalno, kakovostno in učinkovito pravno in politično skrb, s tem pa celovito »zaščito« otrok s posebnimi potrebami. Vključno z nudenjem učinkovite pomoči njihovim staršem in z zagotavljanjem okoliščin (pravnih, praktičnih, finančnih, kadrovskih-zaposlovalnih in logističnih) za najvišjo kakovost dela strokovnjakov s tega področja in za njihovo zaposlovanje. 07.08.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vtis o ravnodušnem in do ljudi žaljivem zavračanju ustavnih pritožb Kaj pomeni biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o ustavnosti delovanja političnega sistema in pravnega reda »na javni funkciji«? Predvsem pa biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o pravicah in svoboščinah ljudi? Odločati o kakovosti življenja ljudi? Objektivno in subjektivno? 24.07.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ESČP naj bi kmalu odločilo, da obvezno cepljenje, kot je urejeno tudi v Sloveniji, pomeni kršitev človekovih pravic

“Zakon o nalezljivih boleznih je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.” (Odločba US št. U-I-127/01, leto 2004!)

10.07.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o »ustavni demokraciji«; in post scriptum Uvodoma velja ponoviti. Socialno-liberalna ustavna demokracija je utemeljena s temeljnimi načeli in pravili, ki so moralnega in normativnega značaja, zato je tudi vrednota. O socialno-liberalni ustavni demokraciji kot vrednoti lahko govorimo predvsem v primeru, če samo USTAVO razumemo trodelno. Najprej kot vrhovni dokument, sestavljen in določb, ki jih lahko spremenimo (amandmiramo). Potem kot vrhovni dokument z določbami, ki jih ne smemo spreminjati, če bi se z njihovo spremembo porušila notranja struktura ustave (ter s tem model socialno-liberalne ustavne demokracije). In končno, če jo razumemo kot celoto določb, ki odražajo temeljna supraustavna načela (nad-ustavna: demokracija, vladavina prava, socialna država, življenje, svoboda, varnost, dostojanstvo – vsi pojmi, ki so hkrati koncepti in vrednote, v najširšem smislu razumevanja). Ob tem pa moramo razumeti, da je treba ustavnost uresničevati na horizontalni in na vertikalni ravni sistema (kompilacija stališč več uglednih teoretikov). 26.06.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Klepet s študentom prava – ali – O smislu »Komur se posreči poglobiti se v tihoto in jo poklicati z njenim pravim imenom, je dosegel največ, kar more doseči umrljiv človek … Komur se posreči ogreti in poživiti samoto, ta je osvojil svet.« 12.06.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). 29.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država se mora truditi zaščiti ljudi tudi pred tesnobo in strahom, zlasti tistim »nevidnim« »Nepomembnost, dragi prijatelj, je bistvo življenja. Spremlja nas vseskozi in na vsakem koraku. Navzoča je celo tam, kjer je nihče noče videti: v grozodejstvih, v krvavih spopadih, v najhujših nesrečah. Prepoznati jo v teh dramatičnih okoliščinah in jo poimenovati s pravim imenom pogosto zahteva precejšen pogum. Vendar ni dovolj, da nepomembnost prepoznamo, moramo jo vzljubiti, naučiti se jo moramo ljubiti. Poglejte, dragi prijatelj, tukaj, v tem parku, tako rekoč nama tik pred nosom, je navzoča v vsej svoji razvidnosti, v vsej svoji nedolžnosti in vsej svoji lepoti.« (Milan Kundera: Slavje nepomembnosti; Modrijan, 2015, str. 130-131). 15.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanske izredne razmere kot (le?) priložnost, ali pa (celo!) vzpodbuda za še več nemislečega etiketiranja

»In pomembno je to, da če kdo sledi eni od teh vrednot, jaz, ki ji ne, zmorem razumeti, zakaj ji on sledi ali kako bi bilo, v njegovih okoliščinah, če bi mene prepričevali, naj ji sledim. Tu je možnost za razumevanje med ljudmi.« Kajti »morala lepi in slepi

01.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Jutro po večeru ali Kaj po pandemiji?

»Nobenih drugih stvari ne začutimo in ne zaznavamo razen teles in modusov mišljenja« (Spinoza, Etika, Slovenska matica, 1988, str. 137). »Sicer pa, bi bilo življenje, postlano z rožicami, blagoslov ali obsodba? Morda obsodba, kajti če ga preživiš, ne da bi se kdaj vprašal, čemu živiš, zapraviš veliko priložnost. In samo bolečina te pripravi do tega, da se vprašaš« (T. Terzani, Še en krog na vrtiljaku, Založba Eno, str. 676).

17.04.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo so »junaki«? V teh dneh me še najmanj zanimajo paragrafi. To ne pomeni, da me paragrafi ne zanimajo. Pomeni samo, da me druge zadeve zanimajo bolj od paragrafov. Poskušam jim slediti. Jih razumeti. Preusmeriti miselno smer. Tudi zato, ker se bo treba hitro vrniti k paragrafom. Ne zares vrniti, kot bi bili potisnjeni na stran. Samo nič manj pomembni ne bodo. Nemara bodo –še- bolj pomembni. Zato ni res, da me manj zanimajo. Le po drugi strani jih poskušam opazovati in misliti. 03.04.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Maske Včasih, ko realnost zunanjega sveta neprizanesljivo pokaže svoje zobe, se je koristno umakniti v podrobnosti življenja. Tiste, takšne, ki jih človek v vsakdanjem bivanju niti ne opazi -s čutili-, še manj –misleče- zazna. 20.03.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred strahom in pred poniževanjem Bila je vojna. Točno določena vojna, v njeni obliki in razsežnosti, se je končala. Druge so se nadaljevale ali začele. Tik pred tem in leta po tem se je govorilo, pisalo in gradilo... Ustvarili so se pakti, deklaracije, konvencije in ustanovne listine. Nekaj novega in drugačnega je bilo zamišljeno - in začeto. Nekaj boljšega. V središču tistega "nekaj", ki ni postalo TO "nekaj", kar JE, pa je bila tudi ali predvsem človekova pravica do zaščite pred strahom; glede vojne in miru, svobode, pomanjkanja, zdravja ... 06.03.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vprašanje »legitimacije in identifikacije« osebe z zahtevanjem osebnega dokumenta je zame temeljno vprašanje demokratične svobode in vladavine prava Zgodilo se je že. Večkrat. Oziroma, dogaja se. Zgodilo se je meni, zgodilo se je znancem, zgodilo se je ljudem, ki so mi o tem pripovedovali, ali mi pisali. Policija nas je na javnem mestu zaustavila le zato, da bi preverila, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Brez posebnega, stvarno utemeljenega razloga. Pač, kar tako in samo s tem namenom; le ugotoviti, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Z zatrjevanjem, da je to naša zakonsko predpisana dolžnost in hkrati z zakonom določena pravica policistov in policistk. 21.02.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Razumljivo je, če ljudstvo – takšno – oblast prezira

Ni težko razumeti, da Ustavno sodišče zakona, ki ureja volitve, enostavno ne razveljavi, četudi ugotovi njegovo delno protiustavnost (Odločba U-I-32/15). Malo težje je razumeti, če je tudi v tem primeru ločeno mnenje enega sodnika v prizmi ustavnosti, demokracije in svobode prepričljivejše, kot zavezujoča odločitev večine sodnic in sodnikov. Še težje je razumeti poslanke in poslance v Državnem zboru, ki tudi te ustavnosodne odločbe (in ne »ustavne odločbe«!!) ne uresničijo.

07.02.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Postopkovno vprašanje stranke, vabljene pred prekrškovno sodišče

Prekrškovno pravo je izmuzljivo področje pravnega urejanja družbenih odnosov. Prekrškovna pravna politika pa se zdi še bolj izmuzljiva reč. Poudarjeni razlog za to razberem v izkustveno potrjenem dejstvu, da omogoča in vključuje preveč primerov samovoljnega, neenakopravnega, pomanjkljivo transparentnega, včasih pa celo izrazito arbitrarnega odločanja: tistih, ki prekrške preiskujejo (policija) in tistih, ki potem od njih odločajo – sodišč.

24.01.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Migranti, begunci in široko odprte oči Na temo beguncem in migrantov nisem molčal. Sem ji pa namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem prispevku. Avtor je na Univerzi na Primorskem gostujoči študent, eden od študentov magistrskega študija Komuniciranje in mediji, s katerimi se mi je bilo v veselje in zadovoljstvo študijsko pogovarjati v prvem, skoraj končanem študijskem semestru - v okviru predmeta o svobodi izražanja. Študenta sem kot »gostujoče pero« povabil k pisni strnitvi svojih preliminarnih opažanj glede naslovne teme. 10.01.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. 13.12.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodni primer dr. Novič … Kako to razumeti? In ne sprejeti!

Ne, tega pa sprva nisem verjel. Ali pa nisem bil več pripravljen verjeti. Najbrž zmožen. Ali voljan. Ob vsem tem družbenem dogajanju glede prava in s pravom. Predvsem, kar zadeva sodstvo. Ali pa … Pismo odvetnika me je šokiralo. Ponovno. Obveščen sem bil, v vlogi strokovnega javnega "psa čuvaja” (sintagma po sodbi ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski), da bo o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo odločal isti senat istega sodišča, ki je v tem istem primeru že dobil krepko nadzorno grajo Vrhovnega sodišča (in pomembnega dela verodostojne pravne stroke).

29.11.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik? Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. 15.11.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo? Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. 25.10.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O nas, ki grobo kršimo temeljne pravice pristnih varuhov svobode in demokracije?!

Določeni ljudje mi pravijo, da “zagovarjam in opravičujem sovražni govor” in da “se pretvarjam, da mi gre za zaščito človekovih pravic, ker zagovarjam tiste, ki jih kršijo, s tem pa kršim pravice tistih, ki so žrtve sovražnega govora.” Zato sem, skupaj z nekaterimi drugimi kolegi, univerzitetnimi učitelji prava, “odgovoren za sovražni govor.”

11.10.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Bistvo ustavne demokracije ni »boj večin«

"A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin" (minister, pristojen za izobraževanje in znanost, v oddaji Studio City, glede predlaganega referenduma o vprašanju, o katerem je že odločilo Ustavno sodišče).

27.09.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banalnost vpliva turizma na redarsko prekrškovno inkasantstvo Slovensko obmorsko mesto. Majhnost osrednjega trga. Polna zasedenost vseh parkirišč. Neprekinjena odeja človeških teles na plažah. Odličen turistični obisk. Mladeniči in mladenke, z redarskimi oznakami, se vztrajno umikajo pred žgočim soncem v hlad. Ki ni prav nič hladnejši, le senčnost rahlja temperaturno tesnobo. Moški srednjih let, v redarskih uniformah, razumljivo nejevoljni ob pekoči prepotenosti, se odločajo: kdaj mižati in kdaj človeka presenetiti z globo za prekršek. Nezanemarljiv, za občane pomemben element pravne identitete lokalne samouprave. 13.09.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. 30.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Da, Ustavno sodišče mora stopnjevati sankcije Kadar Državni zbor ne spoštuje in/ali ne uresniči odločb Ustavnega sodišča, mora to sodišče stopnjevati sankcije (podrobno v članku revije Pravna praksa). Ne le, da jih sme, ampak jih mora. Tudi tako, da z ustavnosodnim aktivizmom sprejme odločitev (z izrekom in obrazložitvijo), ki od sprejema dalje pravno zavezuje in učinkuje kot zakon. Ustavno sodišče je že tako stopnjevalo sankcije. 16.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Juridični monstrumizem ali Zakaj so vrata mariborske sodnije še vedno odklenjena?

Sokratova obsodba pred poroto – sodiščem je bila literarno označena za »juridični monstrum.« Bila je očitno nepravična, pomenila je zanikanje tistega, kar danes označujemo kot temeljne človekove pravice do svobode vesti, verske svobode in svobode izražanja, hkrati pa ni bila utemeljena ne z legitimno zakonitostjo, ne s prepričljivimi dokazi. Določena je bila s čustvenim doživljanjem osebnosti in početij Sokrata pri njegovih juridičnih krvnikih, ki mu niso bili osebno naklonjeni.

02.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nelegitimnost oblasti? Legitimnost je v politični teoriji in filozofiji pomemben koncept, tudi prvina. Sodobna pravoslovna in politična teorija znatno presegata goli formalni vidik legitimnosti in odločno stojita v polju vsebinske, materialne legitimnosti (enako velja za koncepta »vladavina prava« in »demokratičnost«). Osrednje vprašanje je vprašanje dobrega, kakovostnega, upravičenega – legitimnega upravljanja družbe. Torej dela (ravnanj), drže in politične etike odločevalcev – javne oblasti. Oceni legitimnosti vsakokratnih političnih ravnanj, razmerij in odločitev predhodi ocena o izpolnjenosti temeljnih izvorov, kriterijev in meril legitimnosti (o tem podrobno v monografiji Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). 19.07.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ZA »pozitivno – dolžno« razumevanje ustavne pravice do zdravja

Pravica do zdravja, podobno kot pravica do zdravega življenjskega okolja, seveda tudi pravica do kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema kot takšnega (sistemske – politične, pravne in sodne - ureditve in prakse zagotavljanja, spremljanja in vzpostavljanja zdravja ljudi) … so temeljne ustavne pravice. Tudi pomemben del pravnih dolžnosti socialne države. Zato so hkrati pomemben segment ustavnopravne doktrine o pozitivnih obveznostih (socialne) države.

05.07.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neavtonomiji in nadzbirokratiziranosti univerz in fakultet (tudi) pri postopkih izvolitev v akademske nazive Večkrat sem že zapisal ali glasno razmišljal pred javnostjo (in pri tem nisem bil osamljen), da slovenske univerze in fakultete niso zares avtonomne. Niti, ko gre za tako prvinska akademska vprašanja, kot so učni načrti in študijski predmeti, ali postopki za izvolitve v akademske (učiteljske in raziskovalne) nazive. Marsikdo s to tezo ne soglaša. Veliko kolegov in kolegic pa ji pritrjuje. 21.06.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavne pravice delavcev: trije aktualni problemi

(Namesto odprtega pisma pristojni ministrici in pristojnemu odboru DZ)
Pred dnevi sem na Evropski Pravni fakulteti v Ljubljani, v okviru predmeta Teorija in praksa socialne države, pogovorno gostil kolega Marka Blatnika. Tudi v smislu akademskega dogodka ob izidu novega Komentarja Ustave Republike Slovenije. Kolega je, kot smiselno nadaljevanje najinega nedavnega intervjuja v dveh delih, objavljenega na tem spletišču, izpostavil tri velike pravne problem v praksi. Zadevajo temeljne pravice delavcev in delavcev invalidov. Posebej smo govorili o problemu razlikovanja med “odpravnino” in “odškodnino” ob prenehanju delovnega razmerja, o problemu ničelne pravne zaščite delavcev invalidov in o problem zakonodaje in politike glede dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

07.06.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zadeva Mercator: nad novinarje spet z avtoritarnim nazadnjaštvom in tožilsko ignoranco Tudi, ko gre za (ustavno)pravne razsežnosti novinarskega dela, v Sloveniji ne zmanjka pravoslovno popisljivega dogajanja. Kljub tolikšni in tako obsežni pravoslovni literaturi (tudi domači) o svobodi izražanja, svobodi medijev ter pravicah in dolžnostih novinark in novinarjev, pa kljub toliko sodbam Vrhovnega sodišča ZDA, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča, drugih najvišjih sodišč v državah članicah EU in končno ESČP. 22.05.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (2. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 10.05.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (1. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je ustanovitelj in direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 26.04.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravna abeceda: le kako so ustavnosodna pojasnila o konceptu “nepristranskosti” še vedno potrebna? Ustavno sodišče je v sodbi št. Up-1094/18 ponovno, kot že tolikokrat pred tem, obravnavalo koncept »nepristranskosti« in primarnosti njegovega sestavnega dela: »videza nepristranskosti.« Razveljavilo je, ponovno, sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018. Razlog? »S tem, ko je sodišče očitno protispisno ocenilo tožbene navedbe o nepristranskosti članic Sodnega sveta za pavšalne, je kršilo prepoved samovoljnega in arbitrarnega odločanja.« 12.04.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verodostojni viri so pravno varovana dobrina, anonimke pa virus V ustavnopravna teoriji je pravica (kot koncept in doktrina) novinarjev do zaščite virov informacij dobro in obsežno utemeljena. Tudi sodne prakse o tem je vse več. V zadnjih letih je ESČP obravnavalo več primerov te vrste. In prav sodni precedensi o tej razsežnosti pravne zaščite svobode in avtonomije novinarjev, svobode tiska in (ne gre spregledati, da gre tudi za to!) pravice javnosti do obveščenosti, ki je neposredno povezana z demokracijo kot tako, so še posebej pomembni. Doktrina o tej pravici je pač sestavljena iz več delov, ti pa so v vsakem konkretnem primeru lahko drugačni, posebni. 29.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. 15.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odziv na pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja Do vprašanja prostovoljne aktivne evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru sem se večkrat opredelil. V knjigah, zbornikih, člankih in javnih komentarjih. Začenši s posebno, tematsko številko revije Dignitas, št. 10, že davnega leta 2001. Pritrdil sem zagovornikom stališča, da je v določenih in prepričljivo utemeljenih primerih skrajšanje trpljenja po tej poti sprejemljivo/humano/dostojno/upravičeno. Pred časom sem objavil javni poziv državi, uradni slovenski medicini in nacionalnim hospicem k drugačnemu, bolj odgovornemu in skrbnemu - političnemu, sistemskemu in pravnemu - pristopu do paliativne oskrbe/nege. Tudi v tem primeru ni bilo nobenega odziva. 01.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) 15.02.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Oblast se mora bati univerze (I. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. 01.02.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do veganske prehrane Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. 18.01.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Popisovanje tistega, kar je? Kako novinarja vidita svojo družbeno vlogo? So novinarji tudi intelektualci? Kakšno je razmerje med demokracijo in kapitalizmom? O čem naj govorimo in kako naj naslavljamo teme, o katerih bi bilo dobro govoriti? 04.01.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavna obtožba predsednika vlade Institut ustavne obtožbe zoper predsednika Vlade in ministre, t.im. impeachment, ureja 109. člen Ustave. Utemeljena mora biti z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. V takem primeru Ustava napotuje na smiselno uporabo 109. člena Ustave, ki ureja odgovornost Predsednika republike. Podrobneje je to vprašanje urejeno v Poslovniku DZ (PoDZ-1) in Zakonu o Ustavnem sodišču (ZUstS). 21.12.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija – v lokalni prizmi Primerjalna razlika med odnosom ljudi do lokalnih volitev, evropskih volitev, državnozborskih volitev in referendumov se zdi sporočilno jasna in pomembna. Razkriva logičnost povezav in prikazov, za kaj ljudem gre. In kako doživljajo volilni proces. Strankokracija ljudi navdaja z nihilizmom; v smislu »saj ne bo zelo drugače, ne glede na izid« (volitve v DZ), »to se nas neposredno ne tiče« (volitve v EP, referendumi) in »naš vpliv je zanemarljiv« (splošna politična apatija). Zato toliko ljudi, ki domnevno razumejo volitve kot državljansko dolžnost (kar je v podobni meri prav in narobe), voli (bodisi zaradi utrujene naveličanosti bodisi zaradi popačenega razumevanja »možnosti politike danes«) politične novince. 07.12.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je označevanje ustavnega sodišča kot levega in desnega mit? Javno govorjenje in pisanje poklicnih poročevalcev in komentatorjev političnih vprašanj, med katera uvrščajo tudi ustavno sodišče, je morda prispevalo k ustvarjenju mita o izraziti polarizaciji tega sodišča levo-desno. Mit? Ta lahko nastane s pretiravanji, ponavljajočimi poudarki tistega, kar ni najpomembnejše in zmanjševanjem pomena tistega, kar je odločilno. Temelji lahko na nepoznavanju sodobnega evropskega ustavništva in na ovirajočem pomanjkanju vednosti glede institucionalnega in normativnega okvirja za delovanje ustavnega sodišča. 23.11.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kratek ustavnopravni ekskurz o svobodi izražanja politikov o politikih Ustavnopravna teorija in ustavnosodna praksa na temo svobode izražanja sta obsežni. Tako obsežni in pestri sta, da že desetletja vsebujeta tudi - stare in odlično utemeljene - odgovore na - stara in že zdavnaj odgovorjena - vprašanja o svobodi izražanja politikov o politikih. Žal pa je tudi v tem primeru tako, da se v slovenskem javnem prostoru tudi takšna vprašanja  prikazujejo kot nova, še nerešena vprašanja, stari problemi, ki so v pravni teoriji in sodni praksi že rešeni, pa kot novi problemi. Med temi ustavnopravnimi vprašanji o svobodi govora, ki so že zdavnaj dobila jasne in utrjene ustavnopravne odgovore, tudi v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, pri nas izstopata predvsem dve vprašanji: prvič, kaj je sovražni govor; drugič, kje so meje svobode govora za politike. Oziroma in drugače, prepogosto niti ne gre za postavljanje pravnih vprašanj, ampak za navajanje odgovorov in stališč, ki so pravno napačna. 09.11.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo je Sokrat? Razmišljanja o modrosti in pametnosti - vsaj vtis je tak, a utegne biti zmoten - niso pogosta tema javnih pogovorov. Ne prav zares. Ne pristno. Skoraj zagotovo razlog, da je tako, ni natančno razlikovanje med pametjo, modrostjo, znanjem, sposobnostjo, vednostjo in izobraženostjo (o čemer so pisali že antični filozofi). Niti spoznanje, da je razpravljanje o pameti kontroverzno, ali politično nekorektno početje, omenjanje modrosti pogosto vpeto v trženje sporočilno poenostavljenih in popreproščenih življenjskih nasvetov, znanje vprašljivo in predmet sformaliziranih meril, sposobnost preverjana med skrajnostima pretirane mehkobe in neprizanesljive surovosti, vednost bolj pripisana kot izkazana, izobraženost pa v kroničnem pomanjkanju. 26.10.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda izražanja (39. člen Ustave) Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji ohranjati razdaljo in samoomejitev do svobode javnega komuniciranja. Takoj, ko država prevzame vlogo strogega cenzorja, posledično pa preganjalca in kaznovalca ljudi zaradi gole vsebine ali metode izražanja, svoboda izražanja postane le še mit. Izniči se njena intrinzična, ne samo instrumentalna vrednost. 12.10.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017 in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. 28.09.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek To še vedno niso ta kazniva dejanja Upor zoper nevzdržno oblast je naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. 14.09.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nasilno ponižujoča policijska država se lahko začne pri osebni izkaznici Pa naj tokrat začnem s povzetkom jasnega odgovora na enostavno pravno vprašanje glede –psihološko bolj zapletene - nevzdržnosti policijskih praks. Ljudem ni treba ves čas imeti pri sebi osebnega dokumenta. Policija ne sme kadarkoli od ljudi zahtevati osebnega dokumenta. 31.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Opazoval sem psihologijo potrošnikov, ki imajo pravice … Včasih grem v trgovino opazovati ljudi. Najraje grem v kolesarsko trgovino. Če se ljudje ne zdijo zanimivi, se mi kolesa vedno zdijo zanimiva. Vedno so vsa lepa. Tudi tista umazana in brez razumne nege. Ljudje, ki prihajajo, so čisti. Tudi lepi. Ne za vsak par oči. Ne vsi. Ne v celoti. 17.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Politika in oblastniško strankarjenje sta bistveno različni zadevi Dahl je odlično pojasnil razliko med tremi bistveno različnimi zadevami. Eno je odločanje (v smislu upravljalskega vladanja) manjšine. Drugo je odločanje večine. Tretje pa je odločanje-vladanje-oblastnikovanje manjšin. Tudi v Sloveniji lahko opazujemo vladanje (kot oblastniško strankarjenje) manjšin – večjih, manjših in majčkenih strank. 03.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek »Republikanizem« namesto »desnica« Drži, kar je Jonathan Haidt zapisal v knjigi Pravičniški um. Izvirna slepa pega večine tistih, ki želijo biti javno prepoznavni kot predstavniki dnevnopolitične levice, je odsotnost mišljenja o vplivih njihovih jezikovnih trditev, zahtev in prizadevanj na moralni kapital družbe. 20.07.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O radikalnem etiketiranju in etiketi radikalnosti O vprašanju »radikalnosti« sem že pisal (Objektiv, 25. marca 2017). Začel sem ga s citatom prof. Žižka: »Danes si radikalen že z razumnimi zahtevami izpred 50 let.« Stavek zadeva predvsem današnja razmišljanja, ki pomenijo zavzemanje za močno socialno državo, učinkovito zaščito socialnih pravicah, ustvarjanje večje socialne pravičnosti in poudarjanje solidarnosti kot vrednote. Oziroma, zadeva nasprotujoče odzive na takšna razmišljanja. 06.07.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izraz »demokracija/demokrat« naj ne bo floskula Predstavljam si, da si v državi, ki želi širiti in krepiti demokracijo, prav politiki od vseh reči najbolj prizadevajo za pogovor. Četudi zelo polemičen. Za soočanje prepričanj. Četudi nadvse raznolikih. Za sodelovanje. Četudi nadvse težavno. Za iskanje ideoloških stičišč. Ne za vztrajanje pri razlikah, ki so – izkustveno potrjeno – že same po sebi manjše, kot se želijo prikazati in manj nepomirljive, kot se zdijo v poenostavljenih, pavšalnih in mitsko, ali dogmatično prevzetih predstavah ljudi. 22.06.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj pa, če ljudje skoraj obožujejo oblastniško avtoritarnost? Kaj pa, če problem res niso ljudje, ki ravnajo v vlogi nosilcev – neke, nekakšne, katerekoli – oblasti, ampak so problem premnogi drugi ljudje, ki jih nosilci oblastnih vlog ukazovalno naslavljajo in podrejajo? Kaj pa, če torej ni problem oblast kot taka, ampak odnos ljudi do oblasti, oblastništva in ukazovanja? Pa saj je bilo prav o tem že veliko napisanega; od Aristotela in Foucaulta, Arendtove in Freuda, do Žižka, Dolarja in Petersona. 08.06.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O smrti univerze in nemišljenjskih profesurah Univerze kot proizvodni obrati obrazcev, potrdil in enosmerne nemišljenjske nekritičnosti, kot ogledalo golega razvoja tehnološkosti in odmiranja pogojev in meril napredka. Profesorji kot karierni samopromotorji in papirološki ponavljalci. Študentje kot ujetniki nemišljenja in birokracije bližnjic. Znanost kot manipulacija. Branje kot ekscentričnost. Knjige kot razmetanje. In to je ta svet … Je? 25.05.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odločilna je nravnost – veljava nenapisanih 'zakonov' Vselej sem bil prepričan, da golo sledenje surovosti »črke zakona« pomeni najprimitivnejšo obliko pravne države in najvišjo stopnjo oviranja vladavine prava. Prav tako, da morajo biti tista temeljna vprašanja o prav in narobe, sprejemljivem in nesprejemljivem, dovoljenem in prepovedanem, ki neposredno zadevajo najpomembnejše vrednote (te ljudje bolj ustvarjamo, kot odkrivamo), moralne odzive (izhodiščno intuitivne) in etične premisleke (o spodobnosti, primernosti in obči koristnosti) izvorno nepogojena s sistemom oblastno uzakonjenih formalnih pravil in funkcionalno neodvisna od črke zakona. 11.05.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Prof. dr. Jordan Peterson »Izvaja se politični pritisk na kariero, na tvojo prihodnjo kariero. Vsekakor smo v nevarnosti, da ne bomo mogli več imeti dejanskega pogovora o človeški biologiji in spolnosti na univerzi. Mogoče smo že na tej točki... Toliko je stvari, o katerih sedaj na univerzi ne moremo govoriti. To ni več kraj za tovrstne debate« (Jordan Peterson). 27.04.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je pravo lahko (skoraj) – poezija? Besede, zapisane in izgovorjene,  niso zato, da bi zapolnjevale prazen prostor. Zapolnjevanje praznega prostora je zločin nad praznim prostorom. Prazen prostor ima lahko močno sporočilno vrednost.  Prazen prostor je svetišče in zakladnica neizgovorjenega in v neizgovorjenem je največje bogastvo vsega, vseh možnosti, genialnosti in neumnosti in neznanja. 13.04.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kršitve ustavnih in zakonskih pravic delavcev v Luki Koper Zgodba o kršitvi ustavnih in zakonskih pravic prevelikega števila delavcev v Luki Koper ima že dolgo brado. A zdi se, da to ne zanima tistih, ki bi jih to moralo najbolj in zelo zanimati: države – strankarsko koalicijske oblasti in sodišč. Gre za problem, ki je že dolgo tega postal očitni sistemski problem. Večkrat je bil prikazan v tiskanih in televizijskih medijih. A zgodilo se ni nič od tistega, kar bi se nujno moralo zgoditi. Pred pristojnim sodiščem zdaj teže postopek, ki ga je zoper LK sprožil eden od delavcev v takšnem položaju. Seznanil me je z dejstvi in okoliščinami. 30.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Naša skupna miselnost o ekonomiji »Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch). 16.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Liberalna strankarska izbira brez politične alternative? Pojasnjeno mi je bilo, da menda tudi tisti izvoljeni predstavniki ljudstva in kandidati za takšno funkcijo, ki jim besedi »knjiga« in »literatura« nista tuji, res ne razumejo slovnice pravne teorije in politične filozofije. Da so nekako nevedni v dobri veri. A tudi dobroverna nevednost je še vedno samo to – nevednost. 02.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zastava, domovina in svoboda – etična celota, ki jo ljudje prepogosto cefrajo … To pa običajno počnejo, ker se jim (filozofsko, moralno, etično in mišljenjsko) izmika razumevanje teh konceptov. Ali vrednot. Ali simbolov – prava, politike, kulture, omike, demokracije, civilizacije … Ne samo, da se nam to ves čas dogaja. Zdi se, da se nam – tudi – to vse pogosteje dogaja. Danes, leta 2018. Ne nekoč, približno na polovici prejšnjega stoletja. Tako smo, taki smo in zato smo vse bolj zasuti s težkim kamenjem, ki ga ne zmorejo umakniti že zdavnaj izrečene besede, izgovorjena pojasnila, spisane knjige, utrjena spoznanja, sprejete odločitve … 16.02.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji 2 Oziroma vprašanje o »neformalnem« nadzoru v pravni državi – in nad njo. Tudi za to gre. Oziroma, zdi se, da gre vse bolj za to. Nezadovoljstvo nad kakovostjo dela formalnih varuhov pravne države, žal tudi sodišč, poraja večja pričakovanja do neformalnih javnih psov čuvajev, s tem pa večjo posredno odvisnost demokracije in vladavine prava od njihovega delovanja. Posledično se s tem krepi njihova družbena odgovornost; kot nosilcev nepogrešljive družbene vloge. 02.02.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji Zelo pomembna in za spregled strokovne, pa tudi splošne javnosti in medijev preveč pomembna je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (nanjo me je opozoril kolega dr. Jurij Toplak; Magyar Helsinki Bizottsag v. Hungary, 2016)), ki predstavnikom strokovnosti in državljanom priznava status »javnih psov čuvajev«, primerljiv, če ne kar enakovreden enakemu statusu medijev, lastnikov, javnih občil in novinarjev. 19.01.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova Ustava Republike Slovenije Slovenska ustava je dobra ustava. To prepričanje ohranjam. Zajema široko paleto temeljnih načel, pravic in svoboščin, moralno utemeljenih in racionalno pripoznanih. Dovolj obsežna in vsebinsko pestra je, da pokriva vsa najpomembnejša področja in vprašanja družbenega življenja. Njen vrednostni temelj omogoča razvoj pristne etike politike skupnosti. Dopušča moralno branje in vabi k moralnemu branju. Hkrati pa je dovolj pomensko odprta in abstraktna, da omogoča dopolnjevanje, širjenje in razvoj načel pravic in svoboščin z razvojno razlago. Zato - lahko - vsebuje tudi tisto, kar v njej ni izrecno in po-črki zapisano. 05.01.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Utopija Slovenija 2018 Nekaj se je zgodilo. Bilo je čutiti, da se je nekaj zgodilo. Četudi tega prej ni bilo slutiti. Opazilo se je, skoraj kričavo, na obrazih ljudi, prepoznavno v tonu njihovih besed, lahkotnosti stavkov, v plesu kretenj in zraku, ki se je zdel čist, topel in skoraj poetičen. Sprememba! Nespregledljivo. Zgodilo se je nenadoma. Nihče ni govoril o tem, kaj točno se je zgodilo. Ni bilo ne videti, ne slišati, da bi se kdorkoli zadrževal pred potrebo po govorjenju o tem – kaj točno se je zgodilo in kdaj se je zgodilo. Samo bilo je – drugače. 22.12.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izhodišče ustavnega reda je Temeljna ustavna listina »Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.« 08.12.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Religija in šole v ustavni demokraciji in neustavna sprememba ustave V članku »Ob ostri kritiki apostolskega nuncija v Vatikanu. Esej o verskih in državnih zadevah«, objavljenem  v Objektivu 18.11.2017, sem zapisal tudi stavek: "Kategorično pa nasprotujem ideji o morebitni uvedbi krščanskega verouka v šolah." Moj spoštovani pravoslovni kolega izr. prof. dr. Matej Avbelj me je po objavi članka legitimno vprašal, če mislim prav tako, kot sem zapisal. 24.11.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V peklu je več nebes, kot so nam povedali

Bolečina kot svoboda Izbire.
Pravica do Dogodka.
Do transcendence.
Dogodek kot svoboda samouresničitve.

10.11.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Današnja politična filozofija: realnost namesto idealov? »Idealna govorna situacija« je, podobno kot komunikativna skupnost in načelo U, nujna predpostavka Habermasove teorije diskurzne demokracije in komunikativnega delovanja. »Na nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpolnjeni, nekoč poimenoval »idealna govorna situacija«; vendar se ta izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen ... Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se z »neomejeno komunikativno skupnostjo« razumelo kaj več kot nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot »ideal v stvarnosti«« (Habermas 1990). 27.10.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda? Samo še teoretično. 'Popraviti' teorijo? Že Max Weber je poudarjal (seveda še zdaleč ni bil edini), da so vrednote razsvetljenstva in liberalizma, razum in individualna svoboda (o tem ni odveč brati npr. knjigo Filozofija razsvetljenstva, Ernesta Cassirerja), že v temelju ogrožene z razvojem, množenjem in širitvijo upravnih aparatov. Razlog je očiten in enostaven: upravni aparat postane cilj in ne sredstvo političnega razvoja. 13.10.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj storiti, ko se državni uradniki in funkcionarji požvižgajo na pravno jasne in dobre sodbe sodišč? Pisal sem že o tem, o konkretni zgodbi, ko sta prvostopenjsko in višje sodišče odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta po ustavi, po zakonu in po pravu edino lahko odločili. Odločili pa sta, da je bilo odločanje uradnikov - očitno in grobo - pravno nepravilno. In očitno je bilo, da ne v enem, ampak v desetinah, stotinah, morda tisočih primerov. In ko se je odgovorne uradnike in funkcionarje vprašalo, kako se je lahko to zgodilo in, še veliko več od tega, kako se to lahko dogaja, je bilo očitno, da jim ob tem ni bilo prav nič neprijetno. 29.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ignoranca in spektakularizacija – oboje stiska svobodo izražanja Na eni strani ravnodušnost – ignoranca kot spregled in prezir, prepogosto pa tudi nerazumevanje in nedojemanje - javne uprave in sodne veje oblasti do pravoslovnega dela, ki naslavlja probleme in napake pri oblastnem delovanju. Na drugi strani medijska pozornost rezultatom pravoslovnega dela, kadar se to zdi oportuno po kriterijih, kako iz katerekoli vsebine narediti novičarsko intrigo, komunikacijsko šokirati, balonarsko prenapihovati, spektakulizirati sicer kontekstualno osredotočeno in stvarno utemeljeno vsebino, ki sama po sebi nima namena ne šokirati, ne obtoževati, ne javno razvnemati strasti. Oboje ima skupno lastnost: ne le, da ne pomeni demokratične drže, etično legitimnega ravnanja in optimiziranja družbene odgovornosti, pač pa tudi redefinira (njeno funkcijo), pači (njen smoter) in stiska (s prikrojenim sklicevanjem na njene rezultate jo deontološko oži v obsegu) svobodo izražanja. Oboje se dogaja. Hkrati. To ni dobro. 20.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavnosodno presojanje in razpravna demokracija kot koncepta Ponavljati se ni poživljajoče. Ponovitve vzbujajo občutek stanja na mestu, ali napačne usmeritve. Le malo kaj je še slabše od tega, da se nič ne zgodi na bolje, kadar bi se moralo v tej smeri zgoditi in dogajati veliko in ves čas. Tisto, kar pa je še slabše od tega, pa je nazadovanje; otipljivo in dokazljivo, četudi spreminjajoče izrazito. 01.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot protest proti napadu na obrtnike in pravico govora ali Igra Pisma bralcev Včasih se nam, njim in drugim zgodi prav tisto, kar se pričakuje. A to je redkeje, kot praviloma. Marsikdaj se prav tisto, kar se pričakuje, ne zgodi. Se pa zgodi, marsikaj, in se ves čas dogaja to ali ono. Na primer prav tako, kot je zapisano. Ne gre trditi, da je to bilo in da je bilo točno tako, kot je zapisano, da je. A po izkušnjah sodeč, po marsikateri pripovedi in glede na vtis, kako se zgodi, kadar zares gre prav za to, bi lahko bilo točno tako. In tudi je točno tako. Tako je bilo. 18.08.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdor sosedom ne vrta v možgane, ta pač ne razume Pri elementarnih pravnih vprašanjih prevelika večina imetnikov formalne pravniške izobrazbe, predvsem pa preveč praktikov v sodniškem poklicu, misli in govori: »Saj ustava je tudi pomembna, spoštovani kolega, ampak zakon, kolega, kaj piše v zakonu je važno, veste!« Pričakovati vsebinsko razlago in praktično uporabo tistega, kar piše v zakonskih členih, v skladu z vsebino in pravilno razlago ustave, zato lebdi v času in prostoru kot naivno romantični pogled v domišljijsko prihodnost. Gre za enega največjih – in dogmatično uspavanih - problemov pravne stroke v tem času in tej družbi. 04.08.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Butalski vzdržljivostni maraton javne uprave, ne vemo več katero nadaljevanje Zapisal sem že, da bi Fran Milčinski morda opustil pisanje knjige Butalci, ali pa se premislil ob ponujeni možnosti za spisanje njenega nadaljevanja, če bi dan za dnem, leta in leta, ki se vlečejo v desetletja in se marsikomu danes že zdijo kot stoletje dolga, zrl, izkušal, poskušal, poslušal in trpel včasih tako brutalno neverjetno neumno delovanje organov, uradov in služb javne uprave – administrativno upravne oblasti. 21.07.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O poslanstvu delovnega sodišča - Ko zataji sodniška logika (II) Vselej, kadar pravnik ugotovi, da delovna sodišča ne zagotavljajo pravne zaščite delavcem in delavkam, kot bi jo po ustavi, mednarodnih pravnih aktih in zakonodaji morala zagotavljati, mora javno in osredotočeno postaviti vprašanje, zakaj je tako in vztrajati pri iskanju odgovorov. In kadar ugotovi, da delovna sodišča ne delujejo dovolj dobro pri odpravljanju najhujših kršitev temeljnih delavskih pravic, ne sme umakniti pogleda stran od ultimativnega vprašanja, kaj je in kašen sploh je SMISEL sodnega varstva v delovnopravnih sporih? 07.07.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verjetno samo prazno obujanje neke politične filozofije V socialno-liberalni ustavni demokraciji je mogoče uresničevati njena idejna in normativna izhodišča samo pod pogojem, da so ljudje tudi v praksi zmožni, sposobni in pripravljeni povezovati elemente komunitarizma in individualizma. Da so se torej pripravljeni in sposobni odločati »za skupnost«. Za pravno, politično in moralno skupnost; namesto izključno »zase«, ultra egoistično in namesto za »golo družbo«, ki je le nekakšen razmetani in kaotični skupek »posameznikov-vsak-zase«, predvsem pa »vsi-proti-vsem« (o tem je vse povedal že T. Hobbes v Leviathanu). Če naj se uresničuje socialno-liberalna ustavna demokracija, potem posameznikovo odločanje ne sme pomeniti odločanja »zgolj o sebi«, pač pa mora iti za pristno presojanje in odločanje o skupnih interesih. In to odločanje mora biti »neegoistično«. 23.06.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko sodišče (spet) pusti delavca ponižanega in razžaljenega (I): Ko zataji sodniška logika. Prepričanje, da je treba očiten in enormen problem kršenja pravic delavk in delavcev neprenehoma javno naslavljati in izpostavljati, ostaja. Enako je s prepričanjem, da je treba to početi tudi glede problema prevelikega števila primerov odsotnosti sodne zaščite elementarnih delavskih pravic in njihovih kršitev. Seveda tudi glede problema (pre)pogostosti očitnih in hudih kršitev delavskih pravic z vsebino sodniških odločitev. V dobri veri, stvarno utemeljeno in z najboljšimi nameni, da bi bil ta problem v najkrajšem času znatno manjši ali odpravljen. Vtis pa je nasproten: da se še povečuje in razrašča. 09.06.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Umberto Galimberti: Resnice se ne odkriva brez ljubezni Zelo redko se zgodi, ali pa se sploh ne zgodi, da se katerikoli poskus javnega pogovarjanja o sistemski ureditvi vzgoje, šolstva in izobraževanja osredotoči na vprašanje KAKOVOSTI. Zelo redki so, ali pa jih sploh ni, pronicljivi javni pogovori o filozofiji, politiki in praksi na tem področju. Če pa se že zgodijo takšni pogovori pred javnostjo, pa ostanejo sami sebi namen, spregledani in preslišani. Funkcionarjem ostajajo ta vprašanja premalo zanimiva, izrazito neprioritetna, tretjerazredna, uporabljiva le kot tehnika kampanjskega leporečja, sprenevedanja in manipulacije. 26.05.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov? Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? 12.05.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. 28.04.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  14.04.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). 31.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zasebnosti kot pravici in pravoslovnem konceptu Ni dobro, če katerakoli temeljna ustavna ali človekova pravica – vsiljeno – pridobi značaj mitskosti. A še slabše je, če postane poligon za nepomirljiva protislovja. Na primer takšna, da na eni strani tehnološke možnosti za totalni vdor v človekovo zasebnost slednjo vsebinsko izvotlijo in jo res zreducirajo na goli mit, na praktično neučinkovito obrambo identitete posameznika in njegovega dostojanstva kot osebe. 17.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vzpodbuda h kritični drži (do »volje EU«) z mišljenjem, presojanjem in odločanjem (1. del) Ustava Republike Slovenije, člen 3.a: »Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.« 03.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Problem morale, samoprevare in podrejanja ob totalnem nasilju – nad človečnostjo in redom človeštva Pristna moralna drža je le drža »skrbi za drugega.« Pristna demokratična drža je le politična drža onkraj in mimo polarizacije »mi« in »oni-drugi-drugačni-z nami nezdružljivi-nezaželeni«. Strah – ustrahovanje - je tipična tehnika nedržavniške in nevladajoče strankarsko menedžerske elite in antipolitično tehnokratične (aka bruseljske) gosposke za zaslepljevalno in problemsko odvračalno vplivanje na ljudi, manipulacije in laganje, za naslavljanje njihove nevednosti in zlorabo nemišljenja. 17.02.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Med 'delovati' in 'ravnati' v javnem interesu – dokazljiva, a ne lahko dokazljiva zadeva Koncept »javni interes«, včasih označen tudi kot »obči interes« je vsebinsko izmuzljivi politični, pravni in ekonomski koncept. Vseeno pa je vsebinsko določljiv. Omenja in vsaj v grobem ga lahko opredeljuje zakonodaja (a se je treba pretiranemu zakonopisnemu drobnjakarstvu iz prečrkarjenju izogibati), bolj ali manj podrobno ga lahko določa teorija (ki jo je treba jemati resno in jo neposredno uporabljati v praksi), vsebino mu v konkretnih zadevah lahko predpisujejo odločitve sodišč (to enostavno morajo početi – analitično, argumentirano in odgovorno), v praksi pa je odvisen od kakovosti in posrečenosti kombiniranja strokovnosti in zdravega razuma tistih, ki jih zadeva, ali se nanj sklicujejo pri svojih ravnanjih (ob študijskem in dobrovernem upoštevanju vsega prej naštetega). 03.02.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna politika prisiljujoče nujno potrebuje kakovostne izboljšave Danes je odgovornost plavajoča, krivda pa razpršena. Obseg posledic posameznikovih dejanj presega njegovo moralno imaginacijo. Na delu je izogibanje samorefleksiji in kakršnemu koli dejanskemu presojanju. Vloge in naloge posameznikov so fragmentirane. Ljudje nastopajo –le še- v vlogah, ne kot celostna bitja in moralna sebstva. 20.01.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakonopisno prečrkarjenje je smrtonosni virus! Golo zakonistični definicizem, zakonopisno prečrkarjenje in nebrzdano ubesedovalno-opisovalno čeznapihovanje legalistično zakonističnega zakonodavstva je smrtonosni virus – za pravno kulturo, pravni red, mišljenje in pravoslovje kot tako. In za pravnike kot ljudi, za pravni um. Odraža pa, oziroma je samo drugačno izrazje za – enormni in usodni - problem prenatrpanosti vseh por družbenega bivanja s pravnimi pravili, nebrzdanega drobnjakarstva in dolgoveznosti pri snovanju pravnih aktov in sprejemanja kot »veljavnega in obstoječega« samo tistega, kar se s tehniko prava in zavezujočo močjo prava izrecno in po-črki ali do-črke natančno zapiše na papir. 06.01.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nedemokratična drža oblasti in znaki (skoraj razumljive) nemoralne drže krajanov Že pred leti sem večkrat zapisal in javno zatrdil, da več referendumskega odločanja o posameznih vprašanjih nujno ne pomeni več demokracije in več demokratičnosti – kot politične kakovosti družbenega dogajanja. Ali drugače, referendumsko odločanje o vprašanjih, ki po vsebini niso primerna za tehniko referendumskega odločanja, o vprašanjih, o katerih bi morala odločiti z volilnim rezultatom legitimirana strankarska oblast, o vprašanjih, o katerih bi se morali dogovoriti organizirane interesne skupine in država in o vprašanjih, ki kot pravna vprašanja pomenijo odločanje o ustavnih pravicah in svoboščinah določene skupine ljudi NE pomeni več demokracije in večjo demokratičnost. 23.12.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Republika in-ali demokracija? V prvem členu slovenske ustave je zapisano, da je Slovenija »demokratična republika.« V pravoslovni publicistiki ni zaslediti osredotočenih pojasnil o razmerju med obema konceptoma. Javna raba obeh besed se zdi bolj ali manj naključna, zato površna in vsebinsko nepretehtana. Kar ni dobro, ker sta besedi in koncepta republika in demokracija vsak zase in v ustavno normativizirani povezavi (izhajajoč iz politične filozofije in ustavnopravne teorije) preveč pomembna. 09.12.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država JE objektivno odškodninsko odgovorna – tudi za napake sodišč Koncept objektivne odgovornosti države za škodljive posledice, ki pravnim subjektom nastanejo zaradi ravnanja kateregakoli posameznika v katerikoli službi države in v katerikoli veji oblasti je pomemben element sodobnega evropskega ustavništva. Takšna pravna odgovornost države seveda nima nikakršne zveze z vprašanjem njene »krivde«, niti z vprašanjem »krivde« tistih, ki so v službi države ravnali napačno in povzročili škodo. 25.11.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nerazumevanje svobode izražanja pomeni onemogočanje izražanja svobode Kdorkoli poskuša braniti svobodo z zanikanjem enake svobode drugega, negira tisto, za kar trdi, da poskuša in želi braniti. Kdorkoli svojo svobodo utemeljuje z nerazumevanjem drugega, ki isto svobodo utemeljuje z razumevajočim nestrinjanjem s prvim, govori jezik, ki onemogoča ne le sporazum kot kompromisni dogovor o najnižjem skupnem imenovalcu, ampak tudi samo sporazumevanje kot komunikativni proces. Kdorkoli poskuša braniti pravico tako, da drugemu onemogoča javno dvomiti o smotru uresničevanje te pravice, zanika tisto izhodiščno in temeljno pravico, ki sploh omogoča njegov lastni poskus branjenja točno določene pravice. 28.10.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je – 2. del V članku z enakim naslovom, a brez tokratne oznake, da gre za njegov drugi del oziroma nadaljevanje, sem opisal primer policijskega vdora v osebne podatke, zasebnost, ugled in dobro ime, pa tudi dostojanstvo posameznika. Policija je ravnala, kot da se res ne bi zavedala ustavnih in zakonskih meja svojih pooblastil in svoje pristojnosti. Četudi je bilo njeno ravnanje morda res v dobri veri, se je zdelo dovolj pomembno, da se ga naslovi tudi s pismenim pojasnilom policiji, z nadzornim pojasnilom iz urada informacijske pooblaščenke in s strokovnim pojasnilom pravoslovca. A kaj, ko v odnosu do slovenske policije to ponovno in očitno ni bilo dovolj, da bi zadoščalo. 30.09.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot bi si Vrhovno sodišče enostavno - in arbitrarno - premislilo Leta 2012 je Vrhovno sodišče v delovnopravni zadevi pravnomočno odločilo v korist delavca, da je bilo prenehanje delovnega razmerja v njegovem primeru nezakonito. Leta 2016 pa je isto sodišče, v zelo podobni personalni sestavi, ob istem predsedniku senata in v postopku, ki je bil začet prav zaradi neuresničitve revizijske sodbe tega istega sodišča iz leta 2012, odločilo drugače. 02.09.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je Zdi se, da se ljudje na različne, a neprestane vdore v osebnost in zasebnost hitro in zlahka navadijo. Ali pa se, še huje, na takšno oženje svobode niti ne navajajo - ker o tem sploh ne razmišljajo. Eni tega ne počnejo, da s tem ne obremenjujejo svojih iskanj poti k poenostavljenosti družbenega življenja. K miselni in psihološki poenostavljenosti. Drugi tega ne počnejo, ker imajo do osebnosti in svobode močno zrahljan odnos. Če gre pri drugih za uslužbence javne oblasti, se ljudem pred očmi odvija policijska država, četudi je ne vidijo in četudi je ta mehkejšega tipa. 05.08.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O standardu »šokantna in že na prvi pogled očitna arbitrarnost« Sodniške odločitve so lahko tudi pravno nevzdržne. Je razpravljanje o tem, katere sodniške odločitve so takšne in kdaj takšne postanejo, legitimno pravniško početje? Je postavitev vprašanja, kdaj so odločitve sodišč primer »šokantnega in že na prvi pogled očitno arbitrarnega« sodniškega odločanja, pravilna etična drža pravnikov in odraz primernosti njihovega etičnega samorazumevanja? O tem se premalo razpravlja. 08.07.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država mora včasih izdajati tudi odločbe »po uradni dolžnosti«

Večkrat sem že naletel na vprašanje o tem, ali organ javne oblasti sme izdajati odločbe po uradni dolžnosti? Ali pa je oblastno odločanje državne uprave vselej, v celoti in brez izjeme odvisno od (in s tem pogojeno) vloženih zahtev ali druge vrste vlog pravnih subjektov, da naj organ javne oblasti o nečem odloči, mu nekaj prizna ali podeli, oziroma izda oblastno in pravno zavezujočo odločbo?

10.06.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izgubljena že najdena pot k pravičnosti Večkrat razmišljam o tem, če pri premišljevanju o pravnih problemih in pri iskanju pravno pravilnih odgovorov na pravna vprašanja, ki se v javno agendo vpisujejo kot upravičeno nespregledani rezultati pravnih praks, tudi sam pozabim na pristni koncept elementarne pravičnosti - kot razlog ali merilo javne kritike nekega oblastnega ravnanja s pravno zavezujočo močjo. Pomislim tudi, da so zelo redke oblastne odločitve utemeljene z neposrednim in argumentiranim sklicevanjem na - pravičnost. In odsotnost sklicevanja na pravni koncept pravičnosti kot osrednji argument neke oblastne odločitve se mi ne zdi prava pravna filozofija in politika. 26.05.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosna ravnodušnost in škodljivost pravne ignorance (18): Izvršba; po-brigaj se zase, a koga to res-briga Ko se pokvari avto, vsak pokliče mehanika, ko dobi nekaj iz sodnije, bo pa sam pritožbe pisal … Na odvetnika se gleda kot na nepotreben strošek, na pravo pa kot na nekaj, kar zna vsak sam! Točno zato, ker ljudje nimajo pojma, kaj narediti s pravnim problemom, bi morali k odvetniku. 04.05.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Meje ustavnosodnega nadzora – nedokončani spis Zdi se, da se v zadnjem času pomen ustavnopravnega vprašanja o mejah ustavnosodnega nadzora in legitimnosti ustavnosodnega pravotvorja ponovno aktualizira. Vtis je, da razumevanje teh vprašanj v slovenskem pravoslovju ostaja pretežno nespremenjeno in ne presega konceptualnega okvirja teze o ustavnem sodišču kot zgolj negativnem zakonodajalcu. Takšnemu konceptualnemu razumevanju nasprotujem in mu pripisujem teoretično ozkost, obremenjeno s protislovji. 06.04.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (17): zmotna presoja vprašanja o javnosti rezultatov študentskih anket Pred leti je novinar želel pridobiti podatke ene od slovenskih univerz o rezultatih anket, v katerih študentje, ki to želijo, ocenjujejo posamezne in izbrane vidike dela univerzitetnih učiteljev. Gre za formular, ki ponuja nekaj izbranih hipotez, študentje pa svoje mnenje o pravilnosti hipotez izražajo z obkroževanjem številk od 1 do 5. Pri tem 1 pomeni slabo, 5 pa odlično. 09.03.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosne protiustavnosti (16): Poteze policijske države Iskati poteze fizičnega nasilja javne oblasti? Z ozirom na monopolizirano fizično prisilo? Vsekakor, to je potrebno, celo nujno početje. Vzeti pod kritični drobnogled vse možne javne manifestacije policijskega dela. Prav konkretno delo policistov na terenu lahko ustvari podobo države kot "policijske države." 09.02.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost birokratšlamastikizma* (15): Primer ene, dveh, treh, štirih odločb Za univerzitetno izobraženo umetnico je bila to »zagatna in nujna zadeva.« S pripisom »še ena od cvetk" je ustavnika, pravnico in sodnico prosila za nasvet: od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prejela štiri (4) odločbe na dve (2) pritožbi centra za socialno delo, ki sta prispeli z navadno pošto, na njen nekdanji stalni naslov in sta bili odvrženi v nabiralnik njenih staršev. 12.01.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek K praksi pravičnosti v demokraciji človekovih pravic Primerno je vzpostaviti vzdušje svečanosti ob premisleku in pogovoru o človekovih pravicah in svoboščinah. »Človekove pravice so neodtujljive, ker so utemeljene v sami človeški naravi, zato jih nihče ne more izgubiti. Človekove pravice so v notranji zvezi z občim dobrim. Absolutno neodtujljive so v svojem bistvu.« Tako zapiše Jacques Maritain v knjigi Država (slovenski prevod, založba Claritas, Ljubljana 2002). Ne prepoznam prepričljivih razlogov za nasprotovanje temu pogledu na človekove pravice kot vrednoto in pritrjujem takšnemu filozofsko moralnemu razumevanju njihove vloge v politično organizirani družbi. 15.12.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (14): Brutalci in pravica do zasebnosti Videoposnetek dijaka, ki je ravnatelja in učiteljico »zasačil« pri spolnem občevanju v prostorih šole, pomeni grob in protipraven poseg v njuni ustavni pravici do zasebnosti in dostojanstva. Če je javno objavljen, lahko pomeni tudi kaznivi dejanji nedovoljenega snemanja in krnitve imena, ugleda in časti. 17.11.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (13): grobo kršenje pravic delavcev invalidov Pravna politika, pravna praksa in zato sistemsko dejansko stanje glede uresničevanja in zaščite pravic delavcev invalidov pomenijo očitno in grobo protiustavnost. O tem naj bi kmalu in prednostno odločalo Ustavno sodišče. 20.10.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Proti neznosnosti legalistične ignorance (12): legitimnost s filozofijo sodobnega ustavništva Samorazumevanje ustavnega sodišča in razumevanje njegove sistemske vloge nujno vključuje tudi preseganje označevanja te institucije kot zgolj »negativnega zakonodajalca«, prebijanje in preseganje pravniškega formalizma, zakonskega 'črkobralstva' in golega formalizma, avtoritarnega legalizma ali legalističnega zakonizma rednih sodišč in razumevanje socialne države skozi doktrino o pozitivnih pravnih obveznostih države. 22.09.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (11): pred parlamentarnimi volitvami 2014 in po njih Družba, ki se na posameznikova javna izražanja samega sebe, na skrbno, dobroverno in odgovorno utemeljena samoopredeljevanja, odziva negativno, za to pa nima posebnih, očitnih in intelektualno prepričljivih, ali pa moralno prisiljujočih razlogov, mora močno podvomiti o svoji duhovni in intelektualni širini. Tudi o svojem etičnem samorazumevanju. 25.08.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost pravne ignorance in golega legalizma (10): Primer paradoksov glede svobode izražanja Kako zlahka in nevzdržno se pozablja na pomen vsebine pri ustavni zaščiti svobode izražanja? Česa je pri težnjah po družbeni regulaciji svobode izražanja preveč in česa premalo? Kaj so sive cone? Kakšne so posebnosti homofobnega izražanja? Kaj je problem svetilke? Strpno do nestrpnosti? 28.07.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek (Ne)znosnost legalističnega dogmatizma (9): primer Ankaran in sodobno ustavništvo Državni zbor je 20. junija 2014 s 24 glasovi za in 17 glasovi proti podprl deklaracijo o ustavnih vidikih izvršitve odločbe Ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran. Deklaracija odstira razumevanje dveh osrednjih vprašanj: (1) ali naj se z ustanovitvijo občine Ankaran pomembno poseže v status Mestne občine Koper in Luke Koper; (2) ali naj se v letu 2014 še vedno vztraja pri legalistično dogmatičnem in ozkogledem, golo-pozitivističnem odnosu do pravodajne vloge ustavnega sodišča. 30.06.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (8): primer vizuma Pravica do družinskega življenja je človekova in ustavna pravica. Ta pravica je sestavni del pravice do zasebnosti (34. člen Ustave), temeljne človekove in ustavne pravice. Vprašanje pridobitve vizuma sodi tako pod pravico do družinskega življenja, ki je del pravice do zasebnosti, kot pod ustavno pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave), po kateri si vsakdo prosto izbira prebivališče. Seveda sodi tudi pod pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. 02.06.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (7): že dolgo grozljivo, a vedno slabše

Ob enem samem pravnem vprašanju – (politika in praksa Centrov za socialno delo pri odločanju o dodelitvah štipendij ali drugih socialnih prejemkov, kot so subvencije za plačilo vrtca ipd.) – je na površje delovanja slovenske javne uprave priplavala tako enormna količina tako zaudarjajočega sistemskega blata, da je osupla zaprepadenost najmanj, kar lahko prevzame razmišljujoče in čuteče ljudi. Kaj bi se šele pokazalo…

05.05.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (6): prekrškovna misel V sodbi o očitanem prekršku, izdani po zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, sodnica v navedbah »storilca« ni prepoznala pravno pomembnih vprašanj, do katerih bi se pravoslovno opredelila. Tudi ne v načinu, kako je policist, po trditvah stranke, vodil postopek obravnave očitane storitve prometnega prekrška na kraju samem. Upravičeno? Podpisala pa je pomemben prekrškovni precedens. 07.04.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (5): epilog brez epiloga Treba se je potruditi, da bi se našlo bolj enostavno pravno vprašanje. Ne zdi pa se, da se je treba zelo truditi državnim uradnikom, ko enostavna pravna vprašanja izrabljajo za goljufanje ljudi. Sodišči, prvostopenjsko in višje, sta odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta edino lahko: odločanje uradnikov je bilo pravno nepravilno. A ko so o tem vprašali še uradnike, jim ni bilo prav nič neprijetno vztrajati pri pravno ignorantski drži. 10.03.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (4): primer štipendije Sporočilo uradnikov iz javne uprave je nedvoumno. Če dijak ali študent v nekem letu zasluži preveč, po zakonu ne more dobiti državne štipendije. Če pa zasluži premalo, tudi ne more dobiti državne štipendije, ker mu DURS ne izda odločbe, ki bi mu jo izdal, če bi zaslužil preveč, brez takšne odločbe pa ne more dobiti štipendije. Razumete?! 11.02.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Več kot le neznosna legalistična ignoranca (3): primer vrtca Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je staršema zavrnilo pritožbo zoper odločbo enega od centrov za socialno delo (CSD), s katero je bilo pred tem odločeno o njuni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) sta namreč prosila za upravičenost do plačila (sofinanciranja) za program vrtca. 13.01.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (2): primer uspešnega kolesarja Zmagal je na mladinskem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu. Sicer je, tudi glede na povprečje ocen, dober študent. Na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je vložil prošnjo za ponovno priznanje pravice do prejemanja Zoisove štipendije. Zavrnjeno. Vložil je pritožbo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavrnjeno. Vložil je tožbo na sodišče. 16.12.2013
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (1): primer državljanstva Po rodu je Srb, doma iz Beograda. Z uspešno obrambo doktorske disertacije je zaključil doktorski študij v Sloveniji. Zadnja leta prebiva v naši državi. Zaprosil je za sprejem v slovensko državljanstvo. Želel si je, da bi lahko s slovenskim državljanstvom na slovenski obali živel skupaj z ženo, tudi Srbkinjo, ki je po poklicu višja medicinska sestra. Sveže sta poročena. Pred dnevi se jima je rodila hčerka. Upanje, da bi z rojstvom v Sloveniji izpolnila pogoj za državljanko Slovenije, se jima je izjalovilo. Izkusila sta novi primer neznosne, golo formalistične in legalistične pravne ignorance slovenskih birokratov. 15.11.2013
prof. dr. Matej Avbelj Na napakah se učimo, mar ne?

Zakorakali smo v zadnji mesec leta. To je čas, v katerem delamo obračune s starim v pričakovanju novega. Ta čas je lahko zelo različno obarvan. Morda je veder, morda skesan, nemara tudi grenak, stisnjenih zob zaradi zamujenih priložnosti ali pa celo depresiven, ker prav nič ni šlo tako, kot bi moralo iti. Vsak izmed nas piše svojo življenjsko zgodbo, skupaj pa ustvarjamo republiko, Evropo in svet. Kako nam je šlo letos?

09.12.2024 03:41
dr. Sara Ahlin Doljak Pravno znanje brez sočutja je zelo nevarno

Pravo je družbeni temelj, na katerem slonijo red, pravičnost in stabilnost. Pravniki, sodniki, tožilci in drugi pravni strokovnjaki imajo moč, da odločajo o usodah posameznikov, pravnih subjektov in včasih celotnih družb. Moč temelji na znanju, a moramo se zavedati, da je pravna praksa brez sočutja nevarna in lahko tudi uničujoča. Sočutje daje pravniku uvid, da v pravnih določbah in sodbah ne vidi le strogega upoštevanja zakonov, temveč tudi življenja, ki jih odločitve neposredno zadevajo. Ko pravo postane orodje brez sočutne in moralne podlage, obstaja velika nevarnost, da ne služi več pravičnosti, temveč postane breme in tudi vir nepravičnosti.

05.12.2024 05:39
Zoran Skubic S trnjem posuta pot k prvi (zares tudi) slovenski ustavni listini temeljnih pravic (1. del)

December ali (staro-)slovensko gruden ni zgolj zadnji mesec koledarskega leta, marveč hkrati tudi prvi mesec, ko smo Slovenci v vsej svoji dotedanji zgodovini uživali varstvo ustavne ureditve moderne dobe.[1] Z 21. decembrom 1867 je namreč začela veljati t. i. decembrska ustava »kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru«, tj. tistega dela Avstro-Ogrske, ki se je nahajal tostran reke Lajte,[2] in sicer kot nabor skupaj šestih (pretežno) »državnih osnovnih«, bolje rečeno ustavnih zakonov (Staatsgrundgesetz), ki jih je prvič v zgodovini sprejelo neko predstavniško telo, v katerem so imeli pravico sodelovati tudi slovenski (od)poslanci. In to ne zgolj nominalno ali zgolj pro forma, saj je bilo med skupno osmimi slovenskimi predstavniki v tedaj še 203-članskem dunajskem državnem zboru moč zaslediti tudi ime, lik (in delo) dr. Lovra Tomana, s katerim ste bralci teh kolumn (bržkone) že seznanjeni, saj je ta še kot študent (prava) v revolucionarnem letu 1848 pri komajda enaindvajsetih na pročelju hiše na Wolfovi ulici tedanje kranjske prestolnice prvi razvil slovenski narodni prapor.[3] Šlo je za prvovrstno provokacijo tedanjega časa, za afront proti takratnemu javnemu redu brez primere, hkrati pa seveda za dejanje izjemnega poguma, na katerem si je ta posameznik nato gradil svojo narodno buditeljsko, kmalu tudi politično pot, ki pa seveda ni bila brez svojih senčnih strani. A pojdimo lepo po vrsti.

02.12.2024 09:58
Miriam Seliškar Izkušnje kot merilo v javnem naročanju

Ureditev področja postopkov oddaje javnih naročil je precej obsežna, na trenutke verjetno prenormirana. A ob vseh kritikah javnih naročil včasih pozabimo, da gre vendarle za plačila iz skupnega mošnjička, v katerega prispevamo vsi. Zato se mi zdi prav, da so pravila glede »primernosti« ponudnikov in bodočih izvajalcev oziroma dobaviteljev postavljena jasno, pregledno in vnaprej. Glede nekaterih vprašanj je zakonodaja jasna in mimo nje naročniki ne morejo kar poljubno postavljati (lastnih) pravil. Tako zakon kot vzpostavljena praksa pa naročnikom prepuščata oblikovanje zahtev, na temelju katerih bodo izbrali bodočo pogodbeno stranko.

28.11.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar O človekovi in družbeni blaginji

V slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da sta pojma blagostanje in blaginja sinonima, pri čemer so jima sorodni tudi pojmi kot npr. blagovitost, blagor, dobro ali dobrobit. Ko izgovorimo ali slišimo takšne besede (v nadaljevanju jih skupno zajemam s pojmom blaginje) vsekakor pomislimo na nekaj dobrega in prijetnega. Tudi npr. angleški pojem »welfare« ali nemški pojem »Wohlstand«, ki se v slovenščino pogosto prevajata prav kot blaginja, se povezujeta z nečim dobrim, npr. z uspehom, zdravjem, obiljem, bogastvom socialno pomočjo ali srečo. Vse to seveda na prvi pogled vsi razumemo in se nam zdi nekako samoumevno. Toda resnično razumemo, kaj je blaginja? Ali se je zavedamo? Ali dovolj realno ocenjujemo njen primankljaj pri nas samih ter v družbi nasploh? In ali je morebiti ne iščemo tam, kjer je ne moremo najti?

25.11.2024 09:09
dr. Jaka Cepec ChatGPT: Pravni pomočnik ali nevarna bližnjica?

V zadnjem času je umetna inteligenca postala vroča tema v skoraj vseh poklicih, pravniška profesija pa pri tem ni izjema. Med številnimi AI orodji izstopa ChatGPT, ki obljublja revolucijo na področju pravnega svetovanja, raziskovanja in priprave dokumentov. Ampak ali je ta tehnologija resnično pripravljena prevzeti del naših nalog ali pa skriva pasti, ki jih ne smemo prezreti?

21.11.2024 02:04
dr. Sabina Zgaga Markelj November

Idejo za novembrsko kolumno mi je ponudil kar pogled skozi okno. Na tečaju nemščine pa smo brali pesem Ericha Kästnerja (ki nam je sicer verjetno bolj znan po bolj vedrih knjigah Dvojčici, Pikica in Tonček, Leteča učilnica):

18.11.2024 01:28
prof. dr. Matej Avbelj Evropska unija po Trumpovi zmagi

Čeprav so predvolilne ankete napovedovale zelo tesen izid, je na ameriških volitvah prepričljivo zmagal Donald Trump, pa tudi v Kongresu so se okrepili republikanci. Takšen izid je številne pahnil v depresijo, spet druge pa v delirij. Ne le v ZDA, tudi pri nas v Evropi. Evropa je sicer sebično računala na zmago Kamale Harris. To nam bi omogočilo vztrajati v statusu quo. S Trumpovo zmago pa ohranjanje obstoječega stanja ni več mogoče. Kaj potemtakem čaka Evropsko unijo po Trumpovi zmagi?

11.11.2024 05:38
dr. Sara Ahlin Doljak Profesor prava: predanost, raziskovanje in oblikovanje prihodnjih generacij pravnikov

Postati profesor prava ni samo karierni cilj, ampak življenjska pot, ki zahteva predanost, vztrajnost in globoko spoštovanje do pravne znanosti ter njenega pomena v družbi. Naš poklic obsega mnogo več kot zgolj poučevanje. Vključuje raziskovanje, objavljanje znanstvenih člankov, sodelovanje pri pravnih reformah, mentoriranje študentov in mlajših kolegov ter nenehno učenje. Vse to z namenom, da oblikujemo nove generacije pravnikov, prispevamo k pravni teoriji in praksi ter pomagamo izboljšati pravne sisteme, v katerih delujemo.

07.11.2024 08:16
Zoran Skubic O neomajnem hrastu, nepremičnem hribu, a vendarle dokaj minljivi prisegi »večne« zvestobe Slovencev ter o kraju, kamor še sam presvitli cesar venomer zaide peš (2. del)

Tokrat nadaljujemo razmišljanje, kaj v času in prostoru zgolj obstaja in kaj nato tudi dejansko obstane, in sicer spet na podlagi medijskih objav iz septembrskih dni leta 1844. V prvem delu te kolumne smo se tako podrobneje seznanili s celo dvema izredno imenitnima cesarskima obiskoma sedanjega slovenskega ozemlja, ki sta tako v že omenjenem letu in nato ponovno skorajda štiri desetletja pozneje izjemno odmevala v javnosti. Oba dogodka sta bila tako ali drugače povezana z narodnobuditeljskim stihom J. V. Koseskega o omahljivem hrastu in hribu, vendar neomajni zvestobi, slovenski. Videli smo, da je bil ta stih, ki je bil pred 180 leti podan skorajda sramežljivo, leta 1883 malodane povzdignjen v slovenski nacionalni manifest, vendar so avstrijski cenzorji spet prezrli ne samo njegovo inherentno narodnostno noto, marveč tudi njegovo »ost«, naperjeno zoper takratno nemštvo. A kot bomo videli v nadaljevanju, ta stih ni preživel grozot prve svetovne vojne, pa čeprav ga je sem ter tja še vedno mogoče najti izklesanega v neomajnem kamnu. Ta sicer izvorno narodnobuditeljski manifest je po vojni, zlasti pa po prevratu leta 1918, skoraj v celoti izginil iz slovenskega kulturnega prostora, približno tako hitro, kot je z ljubljanskega Kongresnega trga izginil obelisk Angela miru, skupaj s cesarsko zaprisego, da si želi samo miru v družbi »svojih« narodov. In kaj nam je potemtakem vendarle še ostalo iz tistih dni leta 1844? Odgovor vas morda celo preseneti.

04.11.2024 03:54
prof. dr. Miro Cerar Referendumski fiasko

Verjetno v svetu doslej ni bilo veliko primerov, ko je ista oblastna struktura preklicala svoj lastni referendum. To je pred nekaj dnevi (24. oktobra) uspelo Državnemu zboru s preklicem štirinajst dni starega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Ta preklic referenduma je tako (p)ostal zanimiv in seveda neslaven zgodovinski primer za politično in pravno preučevanje. Potem, ko je bilo v televizijski oddaji Tarča (TV Slovenija) z razkritjem zvočnih posnetkov internih pogovorov poslancev opozorjeno na dejstvo, da so se poslanci že pred razpisom referenduma zavedali, da bo ta nezakonit, in ko je na to protipravnost dodatno javno opozorila tudi pravna stroka, so politične stranke, ki so referendum predlagale, praktično v nekaj urah dosegle dogovor, da ga prekličejo. Seveda je policija že sprožila postopke za ugotavljanje, kdo je odgovoren za nezakonito snemanje, kakšnih posebnih postopkov zoper nezakonito odločitev poslancev Državnega zbora o razpisu referenduma pa seveda zakonodaja ne predvideva. Ker so tako opozicijske kot koalicijske politične stranke (le ena ni podprla razpisa referenduma) že storile vse, da zadeva čim prej izgine iz političnega spomina volivcev, ki je – oprostite moji neposrednosti – pogosto res zelo kratkega veka, menim, da je prav, da temu referendumskemu fiasku le namenim nekaj besed.

28.10.2024 09:31
Miriam Seliškar Sosed naš vsakodnevni

Večino svojega življenja sem živela v bloku – enkrat večjem, včasih malo manjšem. Vsaj z neposrednimi sosedi, recimo v istem nadstropju, smo se poznali, izmenjali nekaj besed in si zaželeli lep dan še naprej. Ja, čisto poseben sosedski pozdrav je veljal med tistimi, ki smo s svojimi najboljšimi prijatelji šli na sprehod – tudi če je močno snežilo ali če se je »utrgal« oblak.

24.10.2024 10:43
dr. Sabina Zgaga Markelj Mednarodno kazensko pravo v Sloveniji

V eni od začetnih kolumn sem že omenila pismo bralca po objavi serije člankov o mednarodnem kazenskem pravu v slovenski pravni reviji, češ da obstaja v Sloveniji dosti več pomembnejših tem, s katerimi se je treba raziskovalno ukvarjati. Res se včasih v Sloveniji zdi, da je mednarodno kazensko pravo neka eksotika in visokoleteča teorija, za katero vsi upamo, da znanja o njem nikoli ne bomo potrebovali. Mednarodna hudodelstva so namreč sama po sebi najhujša kazniva dejanja, ne le z individualnega vidika, ampak tudi z vidika družbe oziroma sistema, v katerem so izvršena, tudi glede posledic. Statistično gledano mednarodna hudodelstva res niso najpogostejša kazniva dejanja v (sodni) praksi. Zagotovo je mala tatvina pogostejša. Česar se gre vsekakor veseliti. Ampak kot pri vsakem eksotičnem pojavu odpade rutinsko delo in je potrebnega zelo veliko znanja ter iznajdljivosti.

21.10.2024 05:01
dr. Jaka Cepec Vedenjska ekonomija kot rešitev za pravočasen začetek postopkov zaradi insolventnosti?

Pravočasen začetek postopkov zaradi insolventnosti je eden ključnih izzivov sodobnega insolvenčnega prava. Teorija je enotna v stališču, da je določitev jasnega trenutka za začetek postopkov izjemno pomemben cilj. Brez pravočasnega začetka postopkov je zaradi hitrega zmanjševanja stečajne mase gospodarske družbe, ki postane nelikvidna in/ali prezadolžena, praktično nesmiselno razpravljati o vprašanju ex post teh postopkov. Noben postopek zaradi insolventnosti namreč ne more ustvarjati dodatnega premoženja. Nepravočasnost začetka postopka torej onemogoča učinkovito uporabo instrumentov insolvenčnega prava in insolvenčno pravo degradira na raven razkošnega pogreba, ki ga nihče noče, se mu vsi izogibajo, a morajo zanj na koncu vsi drago plačati.

17.10.2024 03:16
prof. dr. Matej Avbelj Kdaj bo eksplodiral vaš mobilnik

Piše se leto 2026. Miha, ki je bil še do včeraj Mihec, si je za prvo srednješolsko žepnino zaželel novo uro. Rolex. Nedosegljive sanje. Razen na nekih sheinih in temujih, kjer take ure, resda brez zapisa znamke, stanejo manj kot desetaka. Tako mu je ostalo še več kot pol žepnine. Frajer je za podoben nakup navdušil še gimnazijske sošolce. Prav kmalu se je pol razreda ponašalo z vrhunsko robo za res malo denarja. Navdušenje je bilo nepopisno.

14.10.2024 11:48
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič O vlogi ustavnega sodišča in boju s pravno državo

Ko se Ustavno sodišče pri svojem delu sreča s kakšno za pravniško skupnost posebej relevantno temo, tu in tam opozorim nanjo tudi v svoji kolumni na IUS-INFO. Portal je sijajno središče pravniške skupnosti, ki se na ta način lahko med seboj podrobneje obvešča o aktualnih temah in dilemah s svojega področja. Nazadnje sem tako pisal o odločitvi Ustavnega sodišča glede določitve načina izvršitve zaradi neizvršitve odločbe o sodniških plačah. Danes pa je v ospredju odločitev tega istega sodišča glede sklepa Državnega zbora o priznanju Palestine.

09.10.2024 10:18
Zoran Skubic O neomajnem hrastu, nepremičnem hribu, a vendarle dokaj minljivi prisegi »večne« zvestobe Slovencev ter o kraju, kamor še sam presvitli cesar venomer zaide peš (1. del)

Kaj danes obstaja in kar (še) jutri ostane, sta pogosto dve popolnoma različni življenjski kategoriji. Medtem ko je Primož Trubar v svojem eminentnem in navdihujočem reku »Stati inu obstati«, povzetem po njegovem katekizmu, oboje rad enačil, da bi s tem zaspane Kranjce in druge Slovence »prebudil«, nas resničnost, zlasti dandanašnja, nikakor ne navdaja s takšnim optimizmom. Aktualnih besed in dejanj, ki naj bi »odmevali v večnosti«, je navkljub vztrajnemu (polimedijskemu) prepričevanju namreč bore malo, če se sploh katera najde. Kaj pa je bilo s tem v razmeroma nedavnem času, ko je bila slovenska medijska krajina še izrazito monokulturna? Kaj je v tistem času zgolj kratko zelo na glas, a vseeno precej votlo donelo in nato kaj kmalu izzvenelo in kaj se je morda zgolj skozi stranska vrata priplazilo v duh časa, a nato vendarle ostalo vse do današnjih dni. Za trenutek se torej vrnimo v niti ne tako oddaljen čas, ko je eminentni obisk cesarskega para v vsej svoji historični razsežnosti in svečanosti popolnoma presegla na videz (u)borna novičarska domislica slovenskega poimenovanja naprave, ki jo vsak od nas uporablja vsak dan. In ki ste jo zagotovo tudi vi še danes zjutraj.

07.10.2024 06:26
dr. Sara Ahlin Doljak Pridobivanje informacij ali znanja med študijem

Spet se je začelo novo študijsko leto. Vprašanje, ali študenti na fakulteti pridobivajo predvsem informacije ali pa dejansko razvijajo znanje, je pomembno in v akademskem prostoru vedno aktualno. V sodobnem izobraževalnem sistemu se pogosto poudarja pomen pridobivanja velike količine informacij, kar ne pomeni, da študenti razvijajo tudi poglobljeno razumevanje in znanje.

03.10.2024 01:31
prof. dr. Miro Cerar Čudežna razsežnost prava

Na splošno opredeljujemo čudež kot izjemen in nenavaden dogodek, ki ga ljudje na znamo pojasniti z naravnimi ali znanstvenimi zakoni. Tako npr. med najbolj dramatične (zatrjevane ali verificirane) čudeže uvrščamo takšne, kot so npr.  levitacija, ozdravitev na smrt bolnega ali obuditev mrtvega v življenje. Seveda je največji čudež že sam obstoj življenja, vesolja, človeka in narave, čeprav se tega vsakodnevno niti ne zavedamo. Če tako sledimo uvodni definiciji čudeža, bi lahko v povezavi s pravom nekoliko humorno, predvsem pa sarkastično dejali, da je pravni čudež vsaka izrazito neumna, spolitizirana, tendenciozna ali drugače popačena odločitev zakonodajalca, sodišča, upravnega ali drugega oblastnega organa, ki kljub očitnemu odstopanju od pravnih norm (torej od pravnih zakonitosti) pridobi formalno zavezujočo pravno veljavo. V takih »čudežnih« primerih torej nek zakon, sodbo ali drugo odločbo sprejmemo za obstoječo, tj. za pravno veljavno, čeprav vemo, da je v nasprotju s pravnimi zakonitostmi, kot jih določajo mednarodno pravo, ustava, zakoni ter ne nazadnje zdravorazumska pravna logika. Takšni »pravni čudeži« v Sloveniji, Evropi in svetu nikakor niso redkost, vendar pa se v tej kolumni ne posvečam njim. Tema te kolumne je še nekoliko bolj mistična. V nadaljevanju namreč na kratko razmišljam o tisti čudežni razsežnosti prava, ki se kaže v tem, da se po pravu vsaj večinoma ravnamo, čeprav ga pretežno sploh ne poznamo.

30.09.2024 09:26
dr. Eneja Drobež Nezakoniti dokazi v civilnem postopku

Nedavno sem se udeležila izjemno dobro organiziranega posveta civilnih sodnikov. Odlični predavatelji so obravnavali aktualna vprašanja civilnega materialnega in procesnega prava ter tudi prava EU in ustavnega prava. Ker pri svojem delu uporabljam različne teste ustavnosodne presoje, me je še posebej pritegnilo predavanje doc. dr. Katje Drnovšek. Predavateljica je predstavila ugotovitve svoje doktorske disertacije z naslovom »Dopustnost protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku«.[1] Ustaljeno ustavnosodno presojo je kritično ovrednotila, predstavila pa je tudi alternativne pristope, s katerimi naj bi se učinkoviteje lotevali izzivov v praksi.

23.09.2024 01:03
dr. Jaka Cepec Insolventnost onesnaževalcev: kdo naj plača

Na začetku septembra smo iz medijev izvedeli, da naj bi bilo finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) tako slabo, da se bo brez ukrepanja države z letom 2025 začel stečajni postopek. Eden večjih izzivov pri njenem poslovanju naj bi bili vse višji stroški emisijskih kuponov, torej kuponov, s katerimi si onesnaževalci »kupujejo pravico« od onesnaževanja.

19.09.2024 06:10
prof. dr. Matej Avbelj Kako razdržaviti državo?

Klasična pravna teorija državo že dolgo opredeljuje kot politično skupnost ljudi, živečih na zaokroženem ozemlju, kjer se izvaja učinkovita oblast, ki jo priznavajo in spoštujejo tudi druge države. Z vidika mednarodnega prava govorimo o suvereni enakosti držav v mednarodni skupnosti. To je temeljno načelo, ki v mednarodnih odnosih zagotavlja kolikor mogoče pravičen red. Enak princip velja tudi v Evropski uniji, seveda če se mu država sama ne odpove.

16.09.2024 06:19
Zoran Skubic Umetnost (političnega) žaljenja

Živimo v časih, ko osebna čast in dobro ime, za kar se je še razmeroma nedavno tega celo dvobojevalo s sabljami in samokresi, in to tudi v (in med samimi) politiki,[1] (pre)pogosto nista vredna niti tistih par kapljic črnila, ki se sicer porabi za izpis teh misli na papir. A včasih, ko medijska krajina seveda še ni bila podvržena dandanašnji digitalni vseprisotnosti, se je osebno čast, predvsem pa vsakršen poseg v posameznikovo dobro ime, jemalo »jako« resno. In ker je prav lansko leto preteklo natanko sto let od smrti resda priznanega literata in narodnega buditelja dr. Ivana Tavčarja, je prav, da se v današnji kolumni dotaknem tudi kakšne od njegovih senčnih plati. Vsak od nas je namreč (zgolj) človek, ne pa matematična enačba, in tako je izračun naše dejanske vrednosti v družbi, sploh seveda ex post, pogosto odvisen od kombinacije več vidikov, več pogledov z različnih zornih kotov. Dr. Tavčar pa je po drugi strani hkrati tudi tisti prvak takratnih slovenskih liberalcev, ki je bil v času (prve in brž ko ne najpomembnejše) emancipacije slovenstva še v okviru habsburške monarhije v pomembni, če ne celo v dokaj prevladujoči meri soodgovoren za pojav t. i. »farških gonj«, ki so se odvijale predvsem v takratnih (tiskanih) medijih.

09.09.2024 01:23
dr. Sara Ahlin Doljak Povezava med pravom in materjo Terezijo: razmislek o etiki, pravičnosti in človekovih pravicah

Danes, 5. septembra, goduje Mati Terezija, svetnica našega časa in zgled neizmerne ljubezni do revnih. Letos mineva 27 let od njene smrti. Mati Terezija pooseblja sočutje in ljubezen do revnih. Njeno življenje je izzvalo norme, zaradi katerih so najbolj ranljivi ljudje v družbi pogosto zanemarjeni. Najbrž se sprašujete, zakaj pišem o materi Tereziji. Ker je danes njen god, pa čeprav na prvi pogled med njenim delom in pravom ni očitne povezave? Toda če razmišljamo o etiki, pravičnosti in človekovih pravicah, uvidimo, da njeno delo in pravo temeljita na spoštovanju dostojanstva in zavezanosti k pravičnosti. V današnji kolumni bom razmišljala, kako pravo in delo matere Terezije sobivata in se dopolnjujeta.

05.09.2024 03:05
prof. dr. Miro Cerar Podnebje in država

Si predstavljate, da živite v državi, ki ji izginja ozemlje? Ali pa v državi, v kateri se velik del ozemlja spreminja v puščavo? Če so se v preteklosti države bistveno spreminjale in propadale predvsem zaradi osvajalnih vojn, bomo morda v prihodnosti poleg takšnih vojn, ki žal ostajajo naša realnost, v vedno večji meri priča tudi bistvenemu spreminjanju ali celo izginjanju držav zaradi podnebnih sprememb. Še več, te spremembe bodo povzročile tudi nove oborožene spopade in spreminjanje meja med državami. Zaradi previsoke stopnje materializma in egoizma človeštva bo namreč pomanjkanje vode, hrane ter drugih naravnih virov sprožilo tudi oborožene konflikte. Ali lahko kaj od povedanega doleti tudi nas?

02.09.2024 09:07
Miriam Seliškar Ko udari izvršba

V hitro spreminjajočem se poslovnem okolju se lahko vsak dan zgodi, da iz povsem uravnoteženega poslovnega razmerja nastane upniško-dolžniško razmerje. Pri tem seveda ni nujno, da je težava nastopila zaradi strank tega poslovnega odnosa, vzrok lahko tiči kjerkoli v (včasih precej dolgi) verigi poslovnih dogodkov. Velikokrat gre za t. i. domino efekt, ko finančna nedisciplina enega subjekta lahko povzroči težave tudi drugim (sicer nepovezanim) podjetjem.

29.08.2024 16:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zaporna kazen za poseg v čast in dobro ime Čeprav se je Ustavno sodišče že prej ukvarjalo s posegi v pravico do svobodnega izražanja s kazenskopravnim kaznovanjem, pa je v zadnjih letih vsebinsko odločalo tudi v primerih, ko je bila pritožniku za njegove izjave izrečena nepogojna zaporna kazen. V dveh novejših zadevah se je tako Ustavno sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali je izrek nepogojne zaporne kazni za izjave, ki pomenijo poseg v pravico do časti in dobrega imena ter do osebnega dostojanstva, v skladu z 39. členom Ustave in z 10. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). 26.08.2024 01:49
dr. Jaka Cepec Ali smo res soglasni, da je različen položaj preživninske terjatve otroka v izvršbi in osebnem stečaju dopusten

V slovenski pravni literaturi je presenetljivo malo del, ki bi se poglobljeno ukvarjala z vprašanjem primerjave procesnih pravic in materialnih upravičenj različnih vrst upnikov v postopku izvršbe in v postopku osebnega stečaja. V tokratni kolumni zato predstavljam plastičen primer takšnega razlikovanja, in sicer položaj preživninske terjatve otroka, če svojo terjatev uveljavlja v izvršbi ali pa v osebnem stečaju.

22.08.2024 04:36
prof. dr. Matej Avbelj Spoštovanje sodb sodišč

Spoštovanje sodb sodišč je eden ključnih elementov pravne države v formalnem in sociološkem smislu. V formalnem smislu spoštovanje sodb prispeva k pravni varnosti. V sociološkem smislu pa ustvarja zaupanje v pravo. Ko umanjka eno ali drugo, smo na poti k eroziji vladavine prava. Vse opisano velja še toliko bolj, kadar imamo opravka s spoštovanjem sodb najvišjih sodišč in še posebej Ustavnega sodišča. A kaj, ko živimo v času, ko zavest o tem ni več nekaj samoumevnega, niti med pravniki.

19.08.2024 01:42
Zoran Skubic Pripoved o pozabljenih zaslugah, zbledelem spominu in prigodi o prikrajšanem ponosu spečega leva: nekaj utrinkov iz slavne naše (pomorske) zgodovine (2. del)

V prvem delu te kolumne smo se seznanili predvsem z usodo nesojenega Mariborčana Wilhelma von Tegetthoffa, ki je z avstrijsko floto kljub njenemu številčno in oborožitveno izjemno podrejenemu položaju v bitki pri Visu leta 1866 dosegel monumentalni uspeh in za skoraj pol stoletja ustavil italijanske apetite po naši strani Jadrana. Vendar ga v družbenih, vojnih in političnih vihrah 20. stoletja niti to nesporno dejstvo ni obvarovalo pred poskusi izbrisa različnih strani, drugačnih svetovnih nazorov in raznih prepričanj. Še več, prizaneseno ni bilo niti že sicer (zaradi uradnih ravnanj preveč uradnih avstro-ogrskih uradnikov) fizično načetemu »ponosu« spečega leva na vrhu spomenika, posvečenega tej slavni bitki. Ta namreč že več kot sto let z naknadno pridodanim izklesanim geslom ITALIA VINCITRICE[1] ter dopisom NOVEMBRE 1918 v tej njemu tuji državi zre na drugo morje. A to vse ne more zmanjšati pomena von Tegetthoffovih dejanj kot tudi ne ravnanj še dveh mož, ki sta nastopila svojo vojaško dolžnost za njim, eden na kopnem, drugi pa na morju.

12.08.2024 01:20
prof. dr. Miro Cerar Demokratična (samo)ukinitev demokracije

Bivši ameriški predsednik in sedanji predsedniški kandidat Trump je 26. julija letos na predvolilnem srečanju konzervativno skupino krščanskih volivcev na Floridi javno nagovoril, da naj gredo na volitve in volijo (zanj) le še tokrat, kajti potem bo zadeva urejena tako, da jim čez štiri leta ne ne bo več treba voliti. Potem, ko so se seveda na to izjavo kritično odzvali njegovi kritiki in mu očitali nezaslišano napoved ukinitve ameriške demokracije in uvedbo lastne diktature, je Trump javno zanikal antidemokratični namen svoje izjave. Čeprav se ob takšnih primerih soočamo z zanimivim vprašanjem antidemokratičnih izjav v ustavni demokraciji, pa se ob tovrstnem diskurzu v nadaljevanju predvsem sprašujem, ali se državljani lahko po demokratični poti odrečejo ustavni demokraciji in uvedejo avtokratični oziroma avtoritarni politični sistem.

05.08.2024 09:48
dr. Sara Ahlin Doljak Poklicno vedenje odvetnika in kaj zares šteje

Pravne fakultete in ustanove, ki zagotavljajo pripravništvo mladih pravnikov, imajo odgovornost prenašati pravno znanje pa tudi etične vrednote in medosebne veščine. Izobraževanje in prva leta dela bi morali vključevati tečaje o poklicni etiki, čustveni inteligenci in skrbi za stranke, ki bi nadgradili pravna pravila in spodbujali razumevanje odvetnikove vloge v družbi in pomena etične prakse.

01.08.2024 06:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Hrček spomin(k)ov

Nedavno sem na enem od slovenskih medijskih portalov prebrala kolumno, v kateri je avtorica opisovala, katere spominke in s tem spomine hrani. To je navdih za mojo današnjo kolumno. Da sem pravi hrček na tem področju, je seveda jasno.

29.07.2024 01:02
Miriam Seliškar Oddati ponudbo ali ne oddati ponudbe

Kot napovedano, v julijski kolumni se vračam v strokovne vode. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) je v zgodovini svojega nastajanja kar posrečena mešanica slovenskih posebnosti in evropske uravnilovke, kjer pravila veljajo za velike in majhne (sisteme) držav članic. Vsaka sprememba zakonodaje obvezno vsebuje tudi pregled ureditve določenega instituta v drugih državah članicah. Te so različne, nekatere države članice prenesejo evropsko ureditev in posebnosti rešujejo s prakso pristojnih organov, spet druge posebnosti iz svojega zakonodajnega okvira vključijo v samo zakonsko besedilo. Kot že rečeno, ZJN-3 je mešanica obeh ureditev, zanimivo pa je, da se evropski »vpliv« najbolj kaže na Portalu javnega naročanja, kjer so obrazci povsem podrejeni evropski vsebini, slovenski uporabniki pa pri njihovem izpolnjevanju pač uporabljamo bližnjice.

25.07.2024 11:35
prof. dr. Matej Avbelj Zakonodajnopravna služba Državnega zbora kot glas javnega razuma

Splošna in nemara celo strokovna javnost sta povsem prezrli nov zakonodajni trend, ki se je v Sloveniji razbohotil zlasti v času aktualne oblasti. Zakonodajni predlogi so bili že v preteklosti – ne glede na barvo oblasti – pripravljeni vse prej kot optimalno, tako nizkega nivoja, kot ga lahko spremljamo danes, pa slovenska parlamentarna realnost še ni doživela. Neredko gredo stvari že tako daleč, da samo še zakonodajnopravna služba Državnega zbora (ZPS) ostaja kot edini glas javnega razuma.

22.07.2024 00:52
dr. Jaka Cepec O razliki med ocenjeno vrednostjo in dejansko doseženo ceno

V slovenskem pravnem okolju velja stereotip, da smo pravniki slabi matematiki in da zelo slabo razumemo ekonomijo in statistiko. Sam sem sicer prepričan, da to ne drži in da je pravo zaradi svoje abstraktnosti zelo podobno matematiki. Številni pravniki so tudi odlični matematiki. Po drugi strani pa menim, da je v formalnem izobraževanju pravnikov še vedno premalo poudarka na ekonomskih in poslovnih vsebinah, kar pogosto vodi v pomanjkanje znanja o osnovnih konceptih ekonomije in predvsem poslovnih financ.

18.07.2024 05:26
Zoran Skubic Pripoved o pozabljenih zaslugah, zbledelem spominu in prigodi o prikrajšanem ponosu spečega leva: nekaj utrinkov iz slavne naše (pomorske) zgodovine (1. del)

Zdaj, ko vsak dan vse večje morje pločevine roma prek slovenskih transverzal na jug, iščoč čedalje dražjo senco vse bolj izginjajočega šarma primorskih mest, je čas tudi za refleksijo. Pa ne le o tem, zakaj je v našem večno obleganem obmorskem biseru Piranu zasoljeno ne samo morje, marveč vsako leto vse bolj tudi nadomestilo za tisti vse bolj borni prostor, namenjen parkiranju. Res, slovenska obala pregovorno resda ni ena daljših, sploh v primerjavi z nabrežji, ki krasijo obe naši obmorski sosedi, a to seveda nikakor ne pomeni, da Slovenija ni pomorska država. Že dejstvo, da imamo v Kopru lastno (toplovodno) pristanišče, je z gospodarskega stališča neprecenljivo,[1] kajti ne pozabimo, levji delež trgovine je in bo tudi v prihodnje potekal prav po (po)morskih poteh,[2] manj po cestah, nikakor pa ne po zraku. A kdo so vsi tisti, ki nosijo kar precej zaslug, da smo Slovenci (p)ostali pomorski narod, pa se njihovo ime (tudi) v tej povezavi omenja bolj redko, če se seveda sploh. Slava je sicer pregovorno kratkega veka, a resničnih odlik vseeno ni mogoče docela izbrisati. Kar sledi, je krajša predstavitev usode vsaj treh od tovrstnih mož.

15.07.2024 14:30
prof. dr. Miro Cerar Šport, pravo in civilizacija

Pravo je eden pomembnejših pokazateljev razvitosti človeške družbe oziroma civilizacije. Z vpogledom v zgodovinske in aktualne pravne ureditve lahko v dobršni meri ujamemo duh časa. Količina in struktura pravnih norm nam kaže enostavnost ali kompleksnost družbene organizacije. Pravne panoge in področja nas opozarjajo, katere družbena področja in dejavnosti so v nekem času v ospredju. Vsebina pravnih norm nam pove, ali je družba bolj avtoritarna ali demokratična ter koliko je konfliktna, pri čemer nam bolj ali manj krute in stroge sankcijske določbe kažejo tudi stopnjo družbene humanosti. Dvajseto stoletje in začetek tega stoletja se v pravu med drugim odražata tudi v porastu pomena in obsega športnega prava. Šport se je namreč prav v tem času izrazito profesionaliziral in razvil celo v hitro rastočo globalno industrijo. V nadaljevanju strnjeno predstavljam nekaj svojih splošnih misli o civilizacijskem pomenu športa in športnega prava.

08.07.2024 10:46
dr. Sara Ahlin Doljak Pomen in vrednote v odvetništvu

Konec junija sem se srečala na prijetnem klepetu z bivšimi študenti prava. Srečanje še danes odzvanja v meni. Nekateri so mi zaupali, da zapuščajo odvetništvo. Začudenje na mojem obrazu je izzvalo, da so začeli naštevati razloge.  Njihove pritožbe so dajale občutek, da zanje odvetništvo nima smisla, da jim daje občutek izoliranosti, splošno mnenje pa je, da je odvetništvo pretežko, z malo ali nič možnosti za izpolnjujoče in zdravo življenje.

04.07.2024 00:07
dr. Sabina Zgaga Markelj Spet diši po poletju

Kljub letošnjemu čudnemu vremenu, ki na žalost skozi leta postaja običajno in ki nam odreka počasen in prijazen preskok iz zime v pomlad in poletje, je bilo v juniju občasno vseeno mogoče občutiti tople in bleščeče sončne žarke, ki nas vabijo ven, v delo in igro. Sedaj pa lahko res že čutimo vročino poletja in daljše, svetle večere. Kar letos ni samoumevno.

01.07.2024 01:51
Miriam Seliškar Sončni dnevi

Seveda! Vsi, ki ste stavili, da bo imela junijska kolumna prav tak naslov, ste uganili. Da ne bo pomote, kot že zapisano, nagrad ne bomo podeljevali.

27.06.2024 10:07
prof. dr. Matej Avbelj Odločanje Ustavnega sodišča po uradni dolžnosti

30. maja je Ustavno sodišče izdalo dopolnilno odločbo in sklep U-I-8/24. Z njo je na eni strani vsaj začasno razrešilo problem protiustavno sramotno nizkih plač slovenskih sodnikov. Na drugi strani pa je svoj epilog dobilo tudi nadvse zavržno ravnanje drugih dveh vej oblasti, ki odločbe Ustavnega sodišča z dne 1. 6. 2023 U-I-772/21, v kateri je bila ugotovljena protiustavnost sodniških plač, kljub poteku roka za njeno uresničitev vse do danes nista implementirali. Rezultat, ki ga je tokrat doseglo Ustavno sodišče, je brez dvoma hvalevreden. Toda ali je bila pot do njega pravno prepričljiva?

24.06.2024 03:51
dr. Jaka Cepec Nepopravljiva škoda

V času pandemije se je v javnosti in stroki veliko govorilo o škodljivih, celo katastrofalnih vplivih zaprtja šol, še najbolj na osnovnošolske otroke, predvsem tiste iz manj spodbudnih socialnih okolij. Številni strokovnjaki so poudarjali, da ima šola tako izobraževalni kot socialni pomen, in opozarjali, kakšno škodo je zaprtje šol povzročilo tem generacijam otrok; zelo pogosto se je uporabljala besedna zveza nepopravljiva škoda. Uvedeno je bilo šolanje na daljavo, kar pomeni, da so bile šole sicer fizično zaprte, izobraževanje pa je potekalo vsaj na daljavo.

20.06.2024 09:36
Zoran Skubic Pravo v vojni: črtica o poslušnem umu in (preveč) ubogljivem telesu

Včasih morda res ni najboljše, če si preveč izobražen. Ker nisem pristranski samo do prvin prava, temveč tudi do področja zgodovine, zlasti do obdobja tik pred (pred)prejšnjim fin de sièclom in tam nekje do konca tridesetih let prejšnjega stoletja, me vseeno marsikateri časovno gledano niti ne toliko nedaven družbeni pojav še vedno malodane presune. Ni kaj, tudi sam prepogosto vsaj v podzavesti podležem mantri, da je moderni človek pač zenit stvarstva in da so današnje šege in navade edino merilo sodobne civilizacije (vobče). Pa še zdaleč ni tako. V zgodovini nikakor. Marsikdo bi se pridušal, da še danes ne, in to ne samo za nas, ki imamo to srečo, da smo se rodili na vseeno dokaj privilegiranem ozemlju »bližnjega zahoda«. A čeprav se štejem za razmeroma razgledanega, ravnodušnega, in kar zadeva pogled nazaj in naprej, dokaj uravnoteženega opazovalca družbene stvarnosti, me je ob prebiranju pravnega prispevka izpred nekoliko več kot stoletja vseeno presunila naslednja trditev pravnika (četudi je bila izrečena sredi tedaj še prve »velike vojne«): »Die Militärbehörde kann selbständig über den Körper des Soldaten verfügen!«

17.06.2024 00:25
prof. dr. Miro Cerar Tehnologija, umetna inteligenca in česa si želimo Znanstveni in tehnološki napredek naj bi bil v temeljnem etičnem pogledu verjetno smiseln predvsem zato, ker naj bi ljudem lajšal življenje in dvigal njegovo kakovost. Seveda pa v zvezi s tehnološkim napredkom nimajo vsi takšnih predstav. Nekateri vidijo njegov smisel predvsem v krepitvi zmožnosti za ekonomsko, politično, vojaško in drugačno dominacijo. Tudi umetna inteligenca naj bi nam pomagala k lažjemu in kakovostnejšemu življenju. Toda za razliko od tako mislečih, se ji danes nekateri mrzlično posvečajo zgolj zaradi neustavljive znanstveno-raziskovalne radovednosti, drugi pa zato, da bi z njeno pomočjo dosegli večje ekonomske koristi ter različne oblike prevlade nad drugimi subjekti in nad družbo kot celoto, pri čemer ti »drugi« najpogosteje manipulirajo z vsemi ostalimi. 10.06.2024 09:42
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Sodniške plače: neizvršitev odločbe Ustavnega sodišča in vprašanje stopnjevanja sankcij

Ker zakonodajalec in Vlada nista izvršila lanske odločbe Ustavnega sodišča o protiustavno nizkih plačah rednih sodnikov, se je z dopolnilno odločbo Ustavno sodišče včeraj odločilo za neobičajno radikalno potezo. Stopnjevalo je sankcije in samo določilo začasen delni način izvršitve izplačila povišanih plač do zakonodajalčeve celostne uskladitve protiustavnega stanja z Ustavo. Takšna odločitev je ob intenzivnih razpravah med sodniki in sodnicami zorela dalj časa. Sprejeta je bila s petimi glasovi proti trem, pri čemer nas je šest podalo svoja ločena mnenja, preostala dva sodnika pa sta se jim pridružila. Poleg vprašanja ustavno skladne ravni plač rednih sodnikov, ki je samo po sebi pomembno vprašanje, ta odločitev obenem odpira nekatere še bolj temeljne dileme ustavnega prava v zvezi s spoštovanjem odločitev ustavnih sodišč. Nanje sem se osredotočil v svojem pritrdilnem ločenem mnenju, ki ga povzemam v nadaljevanju. Prepričan sem, da bosta ta primer in ta odločitev Ustavnega sodišča v prihodnje našla pot v predavalnice pravnih fakultet in učbenike ustavnega prava.

06.06.2024 11:02
dr. Sara Ahlin Doljak Občutek za sočloveka v družinskem pravu

Občutek za sočloveka v družinskem pravu omogoča pravično in človeka dostojno ravnanje v okviru zakonodaje, ki ureja družinske odnose. Prav tako postavlja v središče človeške odnose, čustva in dobrobit vpletenih strani.

06.06.2024 01:50
dr. Sabina Zgaga Markelj Po dolgem času

V tednu pred prvomajskimi počitnicami smo se z družino odpravili na krajši dopust v London. Prvič po letu 2017 in prvič s hčerko. V teh letih se je zgodilo veliko, pri nas doma prihod hčerke, na svetovni ravni pandemija, v Londonu nekaj napadov s kislino, zamenjava vladarja, brexit … V najinem nekdanjem hotelu sta v vmesnem času menda (glede na novice) prebivala tudi ruska agenta, povezana z afero Novičok. To – poleg potrebe po konkretnem zajtrku – je vsekakor narekovalo izbiro drugega hotela. Za hčerko je bilo to prvo potovanje z letalom, in ker je nekaj časa možnost letenja odklanjala, sem bila res srečna, da smo ga izpeljali brez težav. Na mojo srečo na splošno trpežno prenaša prevoze ter z navdušenjem sprejema vse novo in doživeto. Razen čakanja … Seveda s pravo kombinacijo in odmerki znamenitosti, počitka, hrane in igral. Sama sem to potovanje pričakala z navdušenjem in z resničnim olajšanjem, da smo se dejansko nekam premaknili z letalom – da je to po pandemiji še mogoče. Večkrat se mi je namreč zdelo, kot da nikoli več nikamor ne bomo šli.

03.06.2024 01:37
Miriam Seliškar Oblačni dnevi

Ja, od aprilske kolumne se je vreme nekoliko popravilo. Kaj res? Očitno je aprilu nekdo pozabil povedati, kje je njegovo mesto na koledarju, in pač malo zamuja. Po vseh teh letih bi se sicer lahko že naučil in zresnil, ampak tudi če ne, bo čisto v redu. Če drugega ne, nam daje hvaležno temo, ko nastopi nekoliko mučna tišina v družbi ali v dvoje.

30.05.2024 09:59
prof. dr. Matej Avbelj Vodilni kandidati in slovenske evropske volitve

Manj kot dva tedna nas loči od volitev v Evropski parlament. Volilna kampanja je že na vrhuncu. Volivke in volivci, upam, da nas bo slednjič svoje glasove oddalo čim več, že lahko natančno spremljamo besede in dejanja pretendentov za evropski parlamentarni stolček. To je mogoče tako na evropski kot na nacionalni ravni. Na prvi se kopja lomijo med t. i. vodilnimi kandidati, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije. Na drugi pa poteka nacionalna predvolilna kampanja. Ugotovimo lahko, da evropske volitve dejansko postajajo vse bolj evropske, vseeno pa med nadnacionalnim in državnim nivojem še vedno obstaja precejšnje razhajanje.

27.05.2024 09:07
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (II.)

Prisilna poravnava primorskega podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo, veleprodajo in maloprodajo rib in drugih ribjih izdelkov, je v medijih sprožila val negodovanja iz več razlogov. Prvič, ker je šlo za finančno prestrukturiranje gospodarske družbe, ki je bila leto pred začetkom postopka prisilne poravnave medijsko izpostavljena zaradi domnevnega izkoriščanja delavcev, drugič, ker je dejanskima lastnikoma gospodarske družbe po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uspelo pridobiti (v resnici obdržati) celotni poslovni delež prestrukturirane družbe, in tretjič, ker je bila gospodarska družba, ki je domnevno izkoriščala delavce in imela težave s solventnostjo, prejemnica državnih subvencij v znesku 2,5 milijona iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.[1]

23.05.2024 01:33
Zoran Skubic Kaj »za ljubega Saurona« je Gollumov učinek

Nekateri pojavi v človeški družbi so večni, le njihove pojavne oblike se spreminjajo. Ta ugotovitev (na našo žalost) velja tudi za pregovorno »zeleno« zavist in vse njene izrazne oblike, vključno z intelektualno ozkosrčnostjo, t. i. vrtičkarstvom. In čeprav naj bi temeljni postulati odraslosti narekovali, da se človek najpozneje z nastopom emancipacije (tudi) od pravnoposlovne nadoblasti staršev napoti na pot osebne zrelosti in iskanja modrosti, kar samo po sebi zapoveduje vsaj zmožnost kritičnega mišljenja in tudi kar se le da razsodnega sprejemanja (proti)argumentov, pa že iz svojih bridkih izkušenj s stvarnostjo marsikdo od nas ve, da prepogosto ni tako. Povedano drugače, premnogo nas je (zlasti intelektualcev), ki navkljub v trenutno danih okoliščinah skoraj neomejeni možnosti doseganja intelektualne širine še vedno ostajamo »prekleto« ozki v svojem mišljenju, dojemanju in pojmovanju, pri svojem »vrtičku«. In čemu to? Ker je vztrajanje pri že doumetem varno, znano, precej manj tvegano, skratka domače. Je »moje!« In bog ne daj, da si kdo drzne kakorkoli posegati v ta moj sveti vrtiček! Zagotovo pa to nikakor ne more biti razvoj …

20.05.2024 10:13
prof. dr. Miro Cerar EU in državna suverenost

Ob 20-letnici našega vstopa v Evropsko unijo (EU) smo lahko te dni slišali in prebrali več javnih govorov in intervjujev, v katerih bivši in sedanji politiki, profesorji in drugi intelektualci ugotavljajo, da je bila odločitev Slovenije za članstvo v EU prava.  Tudi sam sem v eni od svojih kolumn na tem spletnem mestu (Zakaj EU, 18. 10. 2021) že temeljiteje pojasnil, zakaj si moramo prizadevati za obstoj in razvoj EU ter za naše konstruktivno članstvo v tej nadnacionalni evropski skupnosti. Tokrat želim v tem kontekstu na kratko izpostaviti še eno vprašanje oziroma dimenzijo: vprašanje suverenosti naše države.

13.05.2024 08:41
dr. Sara Ahlin Doljak Zakon o volitvah v državni zbor v službi ljudi

V svetu, kjer se družbene, ekonomske in politične razmere nenehno spreminjajo, se pogosto pojavlja vprašanje o vlogi in namenu prava. V osnovi ima pravo vlogo temeljnega stebra družbe, ki ureja medsebojne odnose, zagotavlja red in varuje temeljne človekove pravice in svoboščine. Ključno vprašanje, ki se poraja, pa je, ali pravo resnično služi ljudem, ali pa je postalo orodje v rokah peščice, namenjeno za ohranjanje obstoječega stanja moči in privilegijev.

09.05.2024 01:31
dr. Eneja Drobež Vpliv prava EU na procesne pravice obdolžencev

Ustavno sodišče se je v odločbi Up-1702/22 z dne 14. 3. 2024 prvič soočilo z izjemnim pomenom prakse Sodišča EU (SEU) za ustavna procesna jamstva v slovenskem kazenskem postopku. SEU lahko z razlago direktiv EU daje obdolžencem v kazenskem postopku širši obseg pravic, kot jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), ustaljena ustavnosodna presoja pa se mora temu prilagoditi.

06.05.2024 04:30
prof. dr. Matej Avbelj Sramota iz njihovih ust v ustavno pravo

V ZDA se politične razmere približujejo vrelišču. Država je razdeljena in nič kaj drugače ni s tamkajšnjo akademsko sceno. Postala je vse bolj politično aktivistična. To velja celo za najboljše pravne fakultete. Kljub temu pa te po svoji kakovosti ostajajo take, kot so bile že pred desetletji. Najboljše. To pa zato, ker so v primerjavi z evropskimi precej manj dogmatične, učijo na življenjskih (pravnih) primerih in ob upoštevanju celotnega konteksta študente silijo v oblikovanje najboljših argumentov, zakaj je neko pravno stališče prepričljivejše in zato pravilnejše od drugega.

29.04.2024 04:08
Miriam Seliškar Deževni dnevi Mislim, da je bilo v tretjem letniku prava, ko smo začeli prvomajske praznike preživljati na morju, v kampu. In takrat sem ugotovila, da ni pričakovati lepega, toplega vremena, ampak me je (ob prebiranju kakšnega velikega komentarja) uspaval dež. Pred nekaj dnevi sem ob prvem mraku še lahko posedela na terasi (sicer toplo zavita), potem ko je prišlo deževje (in sneg), pa sem se preselila v digitalni svet informativnih oddaj. Novica, ob kateri sem povišala glasnost, je bila tista o pridobitni dejavnosti ustavnega sodnika. V kolumni ne bom razpravljala o strokovnih (zakonskih) vidikih, poudarila bi rada predvsem splošno videnje takšnega ravnanja v luči tistega zanimivega anketnega vprašanja: ali zaupate v slovensko sodstvo? 25.04.2024 13:47
Zoran Skubic Nikoli nisem bil in nikoli ne bom le »načeloma« pravnik …

Ko sem v svoji (sploh) prvi kolumni podal razmišljanje, da mora biti pravnik nekdo, ki je na podlagi karseda poglobljenega predznanja kvalitativno singularen v svojem razmišljanju glede določene dileme, ki jo narekuje vsakdanjik, predvsem pa praksa, si nekako nisem mogel predstavljati, da bo ta moja teza dokaj hitro predmet resne(jše)ga preizkusa. Bistvo in raison d'etre prava je in mora biti vsaj po mojem intimnem oziranju predvsem v njegovi (pravični) praktični aplikaciji. Povedano drugače, s pravom naj se raje ne peča predvsem tisti, kdor se prepogosto skriva za besedo »načeloma«. A besede so prepogosto izredno poceni valuta, življenje pa se po drugi strani neredko »kar zgodi«, v smislu seveda, da ti jo še prerado … zagode. In včasih moraš izrečeno, čeprav z dodanim izdatnim pelinom, tudi znati »pojesti«.

22.04.2024 09:54
dr. Jaka Cepec Legalizirana kraja (I.)

Pred začetkom pisanja tega prispevka sem bil trdno prepričan, da je izraz »legalizirana kraja« rezerviran zgolj za temo, o kateri nameravam pisati danes. Ob googlanju sem kaj kmalu ugotovil, da sem v zmoti in da se ta besedna zveza uporablja v mnogo različnih kontekstih, povezanih s pravnim urejanjem zelo različnih pravnih področij. Zato naj že uvodoma pojasnim, da moj današnji zapis ne bo obravnaval legalizirane kraje na splošno, temveč se bo osredotočil na »kraljico vseh kraj« – prisilno poravnavo.

18.04.2024 11:40
prof. dr. Miro Cerar Naši referendumi in demokratična kultura

Ko smo se pri pisanju ustave odločali, ali naj ustavno uredimo tudi institut referenduma, je razpravljavce v ustavni komisiji in javnosti spodbujala tudi misel, da je za Slovenijo, glede na njeno relativno majhno število prebivalcev, referendumsko odločanje lahko zelo primerna dopolnitev posredne demokracije. Danes lahko ugotovimo, da se je pozitivni naboj te ideje v marsičem razvodenil, kajti preveč je bilo referendumov, ki so jih sprožili predvsem ozki politikantski interesi in ne resnična želja po vključevanju ljudstva v pomembne državne odločitve (izjeme le potrjujejo pravilo). 

15.04.2024 09:15
dr. Sabina Zgaga Markelj O iskanju ravnovesja

Zdi se, da vse življenje iščemo neko ravnovesje. Glede na delo, ki ga opravljam, to zajema tudi moje delo. Skoraj vedno. To velja najprej za delo na abstraktni presoji zakonske ureditve.

08.04.2024 03:28
dr. Sara Ahlin Doljak Možnost izbire, kako bomo umrli

Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je eno najspornejših in etično zahtevnih vprašanj v naši družbi. V središču razprave je temeljno vprašanje o pravici posameznika do samoodločbe – pravici, da o svojem življenju odločamo sami, tudi ko gre za njegov konec. Po svetu se zakonodaja glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja razlikuje, od popolne prepovedi do sistemov, ki pod določenimi pogoji takšno pomoč dovoljujejo.

04.04.2024 01:20
Miriam Seliškar Legalizacija »črnih gradenj«

Ko je bila sprejeta zakonska ureditev, po kateri je mogoče legalizirati objekte, ki so bili iz tega ali onega razloga zgrajeni »na črno«, je veliko lastnikov pričakovalo, da bodo lahko sčasoma in z nekaj stroški uredili (pravno) stanje svoje nepremičnine in v njej še naprej bivali – brez sence pravno (papirnato) neurejenega statusa.

28.03.2024 11:39
prof. dr. Matej Avbelj Kako evropske bodo tokratne evropske volitve 9. junija se bomo evropski državljani in državljanke podali na volitve v Evropski parlament. Z vidika zanimanja in udeležbe na evropskih volitvah smo v Sloveniji tradicionalno zelo slabi. Volitev se udeleži manj kot tretjina volilnih upravičencev, pa čeprav zakonodajni akti EU, ki jih sprejema evropski dvodomni zakonodajalec, zelo močno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Toda slovenske hibe v zvezi z evropskimi volitvami se pri katastrofalno nizki volilni udeležbi še ne končajo. Še slabše nam gre pri zagotavljanju evropskosti evropskih volitev. Poglejmo, zakaj. 25.03.2024 00:00
dr. Jaka Cepec O posledicah neplačanih socialnih prispevkov

V prejšnji kolumni sem primerjal davčno-socialna položaja samostojnega podjetnika in družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, ki je v njej tudi zaposlen. Izračuni jasno pokažejo, da je položaj družbenika v d. o. o. pomembno boljši od položaja samostojnega podjetnika. Tokrat bom predstavil razlike v posledicah neplačevanja obveznih socialnih prispevkov.

21.03.2024 08:30
Zoran Skubic Ko je štirinajst občutno preveč, eden pa odločno premalo: grob oris načrtnega prometnega kaosa, zgolj streljaj od Ljubljane »Ah, promet naš vsakdanji …« se priduša marsikdo, ki v jutranjih urah tlači že ničkolikokrat prevožen kos ceste na poti v službo. Res je gostota, predvsem pa frekvenca obremenitve s cestnim prometom v zadnjih letih, sploh seveda v teh postkoronskih časih, presegla vse do še nedavna upoštevne metrike vzdržnosti. Vsaj tako, po občutku. Sploh v megli. Kaj šele ob kakem dežju, pa čeprav tistem, bolj rahlem (v Ljubljani zagotovo). Skratka, naša osebna mobilnost ima tudi spričo stanja »alternativnih« oblik prevoza, ki so takšne, kakršne pač so (v večnem stanju obnov, remontov in raznoraznih »posodobitev«), vsaj vsako delovno jutro res »prekleto« visoko ceno. Vendar to, kar sledi, ni (zgolj) zgodba o jutranjih razmerah na cestah. To je pripoved o tem, kako je včasih v prometu ravno tako narobe, če imaš nečesa sila preveč, kot če ti tega primanjkuje. Govor bo o prometnih znakih, natančneje o njihovi postavitvi, predvsem pa o gostoti njihove postavitve. 18.03.2024 00:00
prof. dr. Miro Cerar Dan žena in svetovna zmeda

To kolumno sem začel pisati v petek, 8. marca, zvečer, torej še na dan žena. Že kot otrok sem bil vzgojen, da je na ta praznični dan treba ženskam izreči in primerno izkazati priznanje za njihovo pomembno vlogo v družini in družbi (podobno velja tudi za 25. marec, materinski dan). Seveda je še mnogo bolje, če takšna priznanja izrekamo tudi ob drugih dnevih, kadar se ponudi za to primerna priložnost, kajti za zahvalo in spoštljiv odnos je primeren vsak čas. Ob tem pa obžalujem vedno večjo svetovno zmedo na področju opredeljevanja spolov ter razumevanja vloge ženske in moškega ter morebitnih drugih spolnih identitet v družbi.

11.03.2024 10:37
dr. Sara Ahlin Doljak Brez glasu v predavalnicah in sodnih dvoranah

Velikokrat me sprašujejo, kako zmorem živeti, še vedno predavati in opravljati poklic odvetnice in mediatorke brez svojega glasu, ko že sedem let mojega glasu ni slišati. Tišina je jezik srca. Ima nadnaravno moč in je globoka. Želim si slišati svoj glas. Tišina me je naredila ponižno in mi pokazala okolico jasnejšo. Zmorem živeti in opravljati poklic univerzitetne profesorice prava, odvetnice in mediatorke, ker sta se vame naselila moč in mir. Veliko težje je biti v tišini v vsakdanjem življenju. Kako naj dvignem telefon, se odzovem po domofonu, domačim kaj sporočim? Lažje je živeti v tišini, ko ni motečih dejavnikov. Na začetku je bilo težko umiriti um ter prenehati biti zaposlena z balastom.

07.03.2024 00:40
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o drobnih stvareh

Po novem letu nas zasujejo prazniki ljubezni. Valentinovo, gregorjevo, materinski dan, dan žena, 40 mučenikov. Zvončki in žafrani so, takoj po odhodu snega, že začeli cveteti v gredici. Ti prazniki v mojem razpoloženju prinašajo pomlad. In čeprav v nižinah čakam pomlad ter sem tudi v garderobi trenutno v obdobju, ko sem že naveličana temnih barv in hrepenim po barvah, pa si res še vedno želim, da na smučiščih ne bi potrebovali toliko truda za vsaj minimalno pripravo smučarskih prog in da bi bil sneg vsaj še nekaj časa. Letos smučiščem narava res ni bila naklonjena. Mi smo sicer trenutno na ravni slovenskih družinskih smučišč. Hčerka je ravno samostojno zvozila na Soriški planini, kjer (in na Kobli, kjer na mojo veliko žalost ni več smučišča) sem s tatom tudi sama naredila prve zavoje. Bilo bi res super, da bi še lahko malo izkoristili njeno trenutno navdušenje za šviganje na belih strminah.

04.03.2024 09:33
Miriam Seliškar Premoženje – dobrina ali skrb?

Morda bi namesto besede dobrina lahko uporabila tudi kakšno drugo, npr. korist, sredstvo za izpolnjevanje življenjskih potreb, želja. Namesto besede skrb verjetno pridejo na misel besede breme, stres … V tokratni kolumni se bom dotaknila vprašanja, s katerim se srečujem v pisarni skoraj dnevno: kaj mi pripada in kaj mi lahko vzame ob ločitvi?

29.02.2024 11:52
prof. dr. Matej Avbelj Disidenti

16. februarja je demokratični svet pretresla novica, da je v ruskem zaporu, še severneje od severnega tečajnika, umrl Aleksej Navalni. S tem je Putinov režim, vsem na očeh, likvidiral še zadnjega, odkritega, vsaj v simbolnemu smislu zares nevarnega nasprotnika, ki je preteklih dvajset let nastavljal ogledalo kremeljskemu samodržcu. Na eni strani je smrt Navalnega dokaz popolne brezobzirnosti, vseobsežne moči putinizma, na drugi strani, in hkrati, pa gre tudi za potrditev šibkosti moskovskih avtoritarcev. To zadnje dejstvo je v dveh krasnih stavkih, ki ju je v svojem nekrologu povzel portal Politico, nekoč zelo jasno artikuliral Navalni sam. Na novinarsko vprašanje, kaj bi pomenilo, če bi se režim odločil, ne samo da ga zapre, temveč da ga ubije, je preprosto odgovoril: »Če se je to zgodilo, pomeni, da smo nenavadno močni, saj so se odločili, da me bodo ubili. Zato morate izkoristiti to moč in se ne smete predati.«

26.02.2024 01:43
dr. Jaka Cepec O gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in »pravem« substitutu delavca

V zadnjih tednih sem prek različnih medijev opazil pobudo oziroma iniciativo Start:up Slovenije, kjer strokovnjaki z različnih področij vladi predlagajo, da je treba v slovensko zakonodajo uvesti novo pravno obliko gospodarske družbe, ki jo predlagatelji imenujejo vitka delniška družba. Takšna družba naj bi bila po njihovih besedah prilagojena zagonskim in hitro rastočim podjetjem in bi morala biti mešanica družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe. Omogočati bi morala ustanovitev gospodarske družbe z majhnim osnovnim kapitalom in plačilo zaposlenih z delnicami gospodarske družbe. Po drugi strani sem zasledil, da je Ivo Boscarol na Ustavno sodišče vložil pobudo za začetek ocene ustavnosti 5., 6. in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predlagatelj torej meni, da je ureditev, ki posamezniku dovoljuje ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece, neustavna. Iz obeh primerov lahko razberemo, da se v okviru korporacijskega prava vedno znova lahko pogovarjamo o temeljnih konceptih pravne ureditve gospodarskih družb.

22.02.2024 03:25
Zoran Skubic Prilika o mačku v pivu: ko je pravo in prav pravzaprav – stvar okusa

Težko je najti koga, ki še nikoli ni slišal za alkoholnega »mačka«, bržkone povzročenega tudi spričo prekomernega pitja piva prejšnji večer. Marsikdo med nami je ta fenomen že podoživel na lastni koži, v analih justice pa se najde kak »junak«, ki je zaradi tega nezaželenega jutranjega pojava kako pivovarno celo tožil.1 A vse do nedavna še nikoli nisem slišal za primer, da bi kdo bil tožen zaradi mačka – v pivu. A ker je življenje vse tisto, kar se živemu človeku pripeti, medtem ko ta snuje druge, bolj smele načrte, velja ta maksima tudi za pravo, tožbe, pravde in pravnike. Če parafraziram sedaj skorajda že mitskega dr. Iana Malcolma, življenje zatorej vedno najde svojo pot, pa čeprav to včasih zaide (tudi) v tvoj polič piva.

19.02.2024 03:29
mag. Martin Jančar »Lahko branje« in sodne odločitve

Verjetno se res spreminjam v godrnjajočega starejšega občana, ker me v slabo voljo spravlja vse preveč stvari. Sploh tiste, ki se tičejo mojega dela. Glede sprememb kazenske zakonodaje, še zlasti postopkovnih določil, imam tako vedno zadržke, predvsem zaradi tega, ker pri našem Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) nikakor ne uspemo opraviti z inkvizicijskimi elementi. Tako postaja ZKP vse bolj podoben obleki s številnimi zaplatami, ponošeni do konca, ki pa se ji lastnik nikakor ne more odreči, pa čeprav ima dovolj sredstev, da bi si kupil novo.

15.02.2024 13:13
prof. dr. Miro Cerar Ali res ne znamo enkrat za vselej prerasti svoje majhnosti? Letošnja osrednja proslava ob Prešernovem dnevu, ki je 7. februarja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila resnična demonstracija kulture. Slavnostni govornik akademik dr. Jožef Muhovič je v izbranem akademskem, vendar še vedno tudi subtilnem in toplem jeziku govoril o pomenu različnih sfer kulture ter o izjemnih dosežkih Prešernovih nagrajencev. Spremljajoči kulturni program je izpostavil pomen Prešerna za slovensko umetnost in državotvornost ter nam postregel z odličnimi umetniškimi nastopi z različnih področij. Nič politike. Nič jamranja. Nobenih zamer in jeze. Dostojanstveno, povezovalno in svečano. Kot da bi želeli umetniki tokrat prikazati kontrast med kulturo, ki smo jo v svetlih trenutkih Slovenci sposobni ustvarjati in uživati na najvišjih ravneh, ter vse večjo občo nekulturo naše družbe, ki jo – vsaj tisti, ki nas to moti – boleče doživljamo vsak dan. 12.02.2024 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj O izločanju dokazov v kazenskem postopku

V svoji zadnji lanski kolumni sem pisala o programu takrat bližajoče se GV Konference kazenskega prava in kriminologije, ki je bila 28. in 29. novembra v Portorožu. Navdušena sem, da nam je uspelo, da smo kazenskopravni in kriminološki zanesenjaki spet združili moči v večjem številu, izmenjali poglede in ideje, obudili nekatere malo že zbledele stike ter navezali nove, predvsem pa dobili tudi nove ideje za delo ali pisanje.

05.02.2024 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Ugled in plačilo za delo

Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja letos. To se do tega datuma ni zgodilo. Danes ne pišem o plačah, temveč o ugledu sodnikov. Seveda višja plača lahko vpliva na ugled posameznika, a ta je bolj kompleksen in vključuje tudi strokovnost, zavzetost pri delu, etično ravnanje in druge vidike. Višja plača lahko prispeva k boljšemu ugledu, vendar je pomembno tudi, kako se posameznik vede in kako uspešno opravlja svoje delo. Višja plača sodnikov v določeni meri vpliva na njihov ugled, saj se dojema kot priznanje za njihovo odgovorno in strokovno delo. Hkrati pa je ugled sodnika odvisen tudi od neodvisnosti, integritete, poštenosti ter strokovnosti pri opravljanju sodniških nalog. Višja plača sama po sebi morda ne zagotavlja višjega ugleda, če niso prisotni tudi drugi ključni elementi strokovnega in etičnega ravnanja. Ugled sodnikov je pomemben za pravično delovanje pravosodja, ki se gradi na strokovnosti, nepristranskosti in integriteti pri obravnavanju sodnih primerov. Pomembno je, da sodniki vzdržujejo visoke standarde etičnega ravnanja, da ohranjajo zaupanje javnosti v sodstvo.

01.02.2024 00:55
prof. dr. Matej Avbelj Zakaj, kdo in kako naj regulira umetno inteligenco?

Nihče ne more zanikati, da zadnjih nekaj let živimo v zelo aktivni »sezoni« razvoja umetne inteligence (UI). To ni bilo vselej tako. UI je imela izrazite sezonske vzpone in padce. Sezonam napredka in navdušenja so sledile sezone zatišja, včasih tudi razočaranja. Toda zadnje leto, zlasti odkar so v OpenAI dovršili generativno UI ter jo v obliki klepetalnega robota (ChatGPT) poslali v splošno javnost za čim širšo komercialno rabo, pa je navdušenje nad tehnološkim prebojem UI na vrhuncu. Z njim pa tudi potreba po regulaciji. V tej kolumni si zato poglejmo, zakaj, kdo in kako, če že, naj regulira UI.

29.01.2024 01:48
Miriam Seliškar Enakopravnost pogodbenih strank v javnem naročilu

V prvi letošnji kolumni se vračam na svoje področje – javno naročanje. Morda sem v zadnjem času bolj pozorna, a zanimivo je, da je praviloma prva reakcija sogovornikov, ko omenim javna naročila, odklonilna. Dolgo časa nisem čisto razumela, zakaj ima javno naročanje takšen negativen predznak. Morda zato, ker so v javnosti znani le primeri, ko je bilo javno naročilo oddano netransparentno ali ko je bilo ugotovljeno, da so si ponudniki dobesedno razdelili predmet javnega naročila (se še spomnite roza diskete?). Vsa tista javna naročila, kjer je bil postopek izpeljan skladno z zakonom, kjer je bila pogodba podpisana in izvedena brez težav, zapletov in aneksov – o teh ne govorimo. Pa zakaj tudi bi? Takšno ravnanje se pričakuje in zato mu ne posvečamo posebne pozornosti.

25.01.2024 08:38
Zoran Skubic Biti analogni pravnik v tej »prekleti« digitalni dobi

Precej dolgo časa sem tuhtal, s katero tematiko naj se podam v boj za čim več klikov bralcev pod tole mojo uvodno kolumno. Čeprav mi je težko očitati, da sem popolnoma nevešč pisnega izražanja tudi o najzahtevnejših temah našega družbenega vsakdana, mi vseeno pisanje razmeroma krajših razmišljanj o vsakdanjiku ni nekaj, kar bi lahko kakorkoli označil za docela »domače«. A le če počneš tudi tisto, česar te je »prekleto« strah, ti je to v pomoč, da dejansko napreduješ in se še vedno razvijaš v nečem, kar je tvoj poklic, kar je vsaj včasih tudi tvoje resnično poslanstvo. Konec koncev je prav pravniški poklic v svojem inherentnem bistvu namenjen predvsem temu, da se vedno znova (na)učiš nekaj novega. Vsaj moral bi biti. Zato naj bo občasen skok v neznano že sam po sebi popotnica vsakemu pogumnemu pravniku, zlasti, seveda, ko je govora o vse bolj prisotnih, predvsem pa venomer spreminjajočih se digitalnih izzivih.

22.01.2024 01:56
dr. Jaka Cepec Pred zaprtimi vrati

Ko sem leta 2006 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začel svojo raziskovalno pot kot asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem kar nekaj časa iskal tisto pravo temo, temo, s katero bi se želel dolgoročno raziskovalno ukvarjati. Svetovali so mi, da bi morda poskusil z insolvenčnim pravom. Sprva se mi ideja ni zdela ravno dobra, saj o tej temi nisem vedel dobesedno nič, a po daljšem premisleku in spoznavanju osnovne znanstvene literature sem ugotovil, da gre za izjemno široko in zanimivo področje, ki »živi« na presečišču prava in ekonomije. Že med opravljanjem pravniškega državnega izpita in kasneje ob zaključevanju doktorata sem se poigraval z idejo, da bi morda opravil še strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Tega se iz različnih razlogov nisem nikoli lotil.

18.01.2024 09:10
prof. dr. Miro Cerar Pravna teorija in praksa

V zadnji izdaji revije Pravnik sem predstavil svoje razmišljanje o pomenu teorije in prakse za študij prava. Ker verjamem, da je tematika zanimiva tudi v širši perspektivi delovanja pravnikov, bom izhajajoč iz nekaterih svojih ugotovitev v navedeni reviji v nadaljevanju ponovil in dodal še nekaj misli na to temo. Pri tem bom izhajal iz inteligentne in duhovite misli Alberta Einsteina, ki se glasi: »Teoretično sta teorija in praksa ista stvar. Praktično pa nista.«1

15.01.2024 08:50
mag. Martin Jančar Ob sodniškem protestu

Protest sodnikov zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 v zadnjih dnevih buri duhove. Verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel za osrednjo zahtevo iz te odločitve, in sicer, da mora ugotovljeno neskladje z Ustavo RS Državni zbor odpraviti v roku šestih mesecev oziroma do 4. januarja 2024. Posledice, če do tega ne bo prišlo, so bile iz sodniških vrst napovedane že dolgo prej in je sedanje stanje, torej opravljanje zgolj nujnih zadev na sodiščih, nekaj, kar sta drugi veji oblasti vedeli in bi lahko zadevo preprečili. Časa je bilo več kot dovolj.

12.01.2024 12:58
dr. Eneja Drobež Spomin na letošnje praznike

Pred dvema dnevoma smo praznovali prihod Svetih treh kraljev. V nekaterih deželah to ni samo krščanski praznik, temveč so ti trije dobri možje tudi edini, ki razveseljujejo otroke z darili. V Španiji naznanijo prihod Svetih treh kraljev številne povorke, ki delno spominjajo na pustne karnevale, le maske so bolj prefinjene. Ker je parada zvečer, maske vključujejo različne svetlobne učinke. Meni so od ene takšnih parad najbolj ostali v spominu hodci na hoduljah z belimi svetlečimi oblačili, ki so spominjali na nezemeljska bitja. Tako kot je to običaj na karnevalih, člani povorke otrokom mečejo bonbone, ti pa jih lovijo in zbirajo v vreče.

08.01.2024 10:05
dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba jezika v družinskem pravu

Ena od najdragocenejših lekcij, ki sem se jih do zdaj naučila, je, da je treba biti pozoren na jezik, ki se uporablja v pravu. Jezik je pomemben. George Orwell je v eseju Politics and the English Language že leta 1946 poudaril, da med tem, kar rečemo ali napišemo, in tem, kar mislimo, obstaja vzročno-posledična povezava. Zapisal je tudi, da »zaradi površnosti svojega jezika lažje razmišljamo neumno«. Opozoril je, da če ne bomo dobro premislili o jeziku, ki ga uporabljamo, bodo znane besede in fraze »namesto vas mislile vaše misli«. Danes se bolj kot kadar koli prej zavedamo, kako močno lahko jezik vpliva na misli.

04.01.2024 04:59
Miriam Seliškar (Pred)praznični čas

Čas, ko pošiljamo in prejemamo lepe želje, ko se dnevni utrip nekoliko umiri in si vzamemo čas za vse tiste stvari, ki jim v preostalih 360 dneh ne posvečamo toliko pozornosti. Včasih pri tem spregledamo tudi sebe in svoje bližnje. In vedno znova si obljubimo, da bo v prihajajočem letu drugače! Nekatere obljube držijo, na nekatere pozabimo že v prvih dneh januarja.

28.12.2023 16:02
Vlasta Nussdorfer Vse se začne in tudi konča

Začelo se je leta 2007, ko mi je bilo ponujeno pisanje kolumn na največjem pravniškem portalu IUS-INFO in danes, po dolgih 16 letih, ga zaključujem. Čas je povsem pravi za »zgodovinski« pregled, ne nazadnje se poslavljamo od še enega leta, ravnokar pa je pri GV Založbi izšla tudi moja štirinajsta knjiga – najodmevnejših kolumn zadnjih deset let, V vrtincu pogledov. Vas zanima, kako in zakaj se je vse pred leti sploh začelo?

21.12.2023 07:03
prof. dr. Matej Avbelj Pravni interes kot sredstvo varovanja oblasti Odločitve sodišč, posebej pa najvišjih, so v javnosti pogosto predmet razgretih, tudi nasprotujočih si razprav. To je ne le pričakovano, ampak tudi povsem normalno. V vsakem sporu sta najmanj dve strani in redke so tiste razsodbe, ki zadovoljijo vsakogar. Tako so eni vselej navdušeni, drugi pa razočarani. Javne razprave o sodbah so dobrodošle, ker se z njimi izvaja demokratični nadzor nad sodstvom ter zagotavlja tudi akademska kontrola nad prepričljivostjo sodnih odločitev. Težava je, ko javnih razprav o delovanju sodišč ni, kar se pogosto zgodi, ko sodstvo zadeve sploh ne sprejme v obravnavo in posledično o njej po vsebini tudi ne razsodi. Če ni vsebine, ni razprave, in vse je lepo in prav. Ta kolumna zatrjuje nasprotno. 18.12.2023 11:41
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Materialna sodniška neodvisnost – vprašanje prava EU?

Dne 27. in 28. novembra je na Sodišču EU potekal t. i. Forum des magistrats oziroma forum nacionalnih sodnikov. Gre za dogodek, ki ga za nacionalne sodnike organizira Sodišče EU z namenom, da se med sodniki vzpostavi tudi neformalen dialog za izmenjavo mnenj o aktualni sodni praksi tako Sodišča EU kot nacionalnih sodišč. K razmišljanju za današnjo kolumno me je spodbudila delovna seja na forumu o pojmu neodvisnosti sodstva v pravu EU, ki se je dotaknila tudi vprašanja materialne odvisnosti nacionalnih sodnikov in razmerja tega načela do prava EU. To vprašanje je trenutno še posebej aktualno za slovenske sodnike, saj se 3. januarja 2024 izteka rok za implementacijo ustavne odločbe U-I-772/21, v kateri je Ustavno sodišče RS odločilo, da so določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače slovenskih sodnikov, v neskladju z Ustavo RS.

11.12.2023 09:44
dr. Sara Ahlin Doljak Moč nalepk pri družbenem dojemanju oseb z invalidnostjo

Mednarodni dan invalidov se vsako leto obeležuje 3. decembra od leta 1992, ko ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila z resolucijo 47/3. Namen obeleževanja dneva je spodbujati razumevanje problematike invalidnosti in dajati podporo za dostojanstvo, pravice in blaginjo oseb z invalidnostjo. Ta dan opozarja in nagovarja za večjo ozaveščenost o koristih za družbo kot celoto, ki jih prinaša vključevanje oseb z invalidnostjo v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja.

07.12.2023 07:14
prof. dr. Miro Cerar Ali naj se Slovenija odreče pravici veta

Prejšnji teden sem na javni konferenci s sogovorniki razpravljal o tem, ali naj odločanje o skupni zunanji in varnostni politiki Evropske unije (EU) v prihodnje v večji meri kot do zdaj temelji na odločanju s kvalificirano večino. V javni razpravi, ki jo je organizirala Nova univerza, je bilo glede takšne možnosti med povabljenimi razpravljavci (profesorji ter bivšimi in sedanjimi politiki) v glavnem zaznati previdnost in zadržanost. Zdaj lahko namreč pri (naj)pomembnejših odločitvah na teh področjih vsaka članica EU uveljavlja pravico do veta in tako prepreči odločitev, ki ne upošteva njenih vitalnih interesov. Ali naj torej naša država podpre dodatne omejitve pravice do veta in omogoči hitrejše in učinkovitejše odzivanje EU na mednarodne krizne situacije? Ali pa naj vztraja pri ohranitvi tistega dela svojih suverenih pravic, ki ji tudi v takšnih primerih omogočajo, da svojih najbolj temeljnih zunanjepolitičnih stališč in interesov ne prilagaja evropskim stališčem, če so ti izrazito v nasprotju z interesi Slovenije?

04.12.2023 10:41
Miriam Seliškar Evidentiranje delovnega časa

Priznam, da si nisem mislila, da bo današnja kolumna tako suhoparna, v mislih sem imela namreč čisto drugo temo. Tudi prijazni glas iz domačega okolja mi je svetoval, naj izberem kaj bolj veselega, prazničnega. Kljub temu sem se odločila, da napišem nekaj besed o povsem nepotrebnem dodatnem administrativnem bremenu, ki ga je delodajalcem naložila država.

30.11.2023 09:22
dr. Sabina Zgaga Markelj Konferenca kazenskega prava in kriminologije

Svojo zadnjo kolumno letos posvečam tradicionalni kazenskopravni konferenci GV. Letos bo že petnajsta po vrsti potekala 28. in 29. novembra v Portorožu.

27.11.2023 00:21
Vlasta Nussdorfer Svetilnik, ki sveti tudi nam

Pogosto se sprašujemo, kaj je pomembnejše: pot ali cilj, in odgovori so precej različni. Tako kot ljudje. Po poti pridemo do želenega cilja ali pa tudi ne. Seveda smo lahko razočarani že zaradi težav in preprek na njej, kaj šele cilja, ki ga ni ali je povsem drugačen, kot smo si ga predstavljali. Smo torej res gospodarji svojega popotovanja? Lahko je govora o zasebnem ali poklicnem življenju, z zanimanjem in večno radovednostjo pa spremljamo tudi povsem tuje poti. Eni takih sem s hitrostjo čudovitega branja sledila v povsem novi knjigi dr. Marka Pavlihe Svetilnik: Padci in pobiranja poetičnega pravnika, v kateri avtor pravi, da je zaceljena duša odpornejša prav na mestu brazgotine. In prav brazgotin je precej. Mojih, tvojih, vaših, Markovih.

23.11.2023 13:48
prof. dr. Matej Avbelj Pravna teorija, podjetja in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so eno izmed največjih sodobnih tveganj za človeštvo. Medtem ko so vzroke in posledice podnebnih sprememb prepričljivo dokazale, analizirale in obrazložile različne naravoslovne znanosti, je nastopil čas, da se nanje odzovejo tudi družboslovne znanosti in še posebej pravo.

20.11.2023 04:17
mag. Martin Jančar Delati in/ali narediti Ta bo spet ena izmed tistih tipa »stric Joža se spominja«, a tako pač je, če te vse več stvari spominja na preteklost, kot vzpodbuja v prihodnost. Gre za vprašanje učinkovitosti delovanja. Vzpodbudo za razmišljanje je dala študija Inštituta Romana Herzoga iz Bavarske, ki je za Slovenijo ocenil, da tam povprečno zaposleni opravi v življenju več kot 2000 ur nad evropskim povprečjem. Na vrhu so Estonija, Češka in Poljska, na repu pa Nemčija, Francija, Italija in Belgija. Komentarji pod članki, ki so obravnavali to zadevo, so se praviloma navduševali nad »pridnostjo« Slovencev, kar me je malo zbegalo, glede na to, da bi verjetneje bilo bolje pogledati, zakaj so na repu gospodarsko vodilne države v Evropi. Pa me v bistvu ne bi smelo. 16.11.2023 08:04
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Slovenska umetniška dela na Sodišču Evropske unije

Konec oktobra 2023 je Sodišče Evropske unije obiskala predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Svečani dogodek je bil posvečen predaji treh slovenskih umetniških del Sodišču Evropske unije, ki bodo naslednjih pet let, torej do jeseni 2028, krasila stavbe evropske sodne palače. Gre za dve sliki uveljavljenega akademskega slikarja Tuga Šušnika »Poletje« in »Zima« ter za reprezentativen bronasti kip »Lipicanec« uglednega slovenskega umetnika Janeza Boljke.

13.11.2023 09:45
dr. Sara Ahlin Doljak Mednarodni dan strpnosti – dan sprejemanja in razumevanja

Združeni narodi (ZN) so 16. november razglasili za mednarodni dan strpnosti. Namen tega dneva je okrepiti strpnost po vsem svetu s pobudami in razpravami, ki spodbujajo medsebojno razumevanje med kulturami in ljudmi.

09.11.2023 00:22
prof. dr. Miro Cerar Talionsko načelo

Ko te dni spremljam uničujoči konflikt med Izraelci in Palestinci, ko premišljujem o grozovitem množičnem terorističnem dejanju palestinskega Hamasa ter nato o grozljivem množičnem pobijanju civilistov v Gazi s strani izraelske vojske, se mi misli vedno znova vračajo k enemu najstarejših načel kaznovanja, to je k talionskemu načelu. Po tem načelu, ki se uporablja predvsem pri kazenskih sankcijah, očitno pa tudi pri oboroženih spopadih, se povzročeno zlo storilcu povrne s kaznijo, ki je podobna njegovemu dejanju. V slikovitem izrazu: oko za oko, zob za zob. V zvezi s tem želim opozoriti na dvoje. Prvič, zagovorniki talionskega načela utemeljujejo to načelo kot izraz božje ali družbeno upravičene zahteve po pravičnosti, ki pa v psihološkem pogledu upravičuje tudi maščevalnost, ki naj bi potešila bolečino in jezo prizadetih ljudi. Drugič, talionsko načelo je tudi danes bolj živo, kot si upamo priznati. Vojne, mučenja, zatiranja in druga hudodelstva so tudi v sodobnem času pogosto izraz tovrstnih povračilnih ukrepov. Prav omenjena tragična vojna ter dolga desetletja konfliktov na bližnjem vzhodu nazorno kažejo, kako groba sila ter maščevalnost vedno vodita le v začarani krog nasilja in človeške bolečine.

06.11.2023 09:14
Miriam Seliškar Zakaj ima Justicia prevezane oči?

Simbol sodnega sistema je Pravičnost (Justicia), upodobljena s tehtnico, z mečem in s prevezo na očeh. Tehtnica predstavlja nepristranskost, meč simbolizira moč. Zgodovina nima jasnega odgovora o izvoru preveze čez oči, po nekaterih razlagah naj bi nakazovala toleranco ali nevednost do zlorabe prava s strani pravosodnega sistema. Danes je preveza splošno sprejeta kot simbol in zagotovilo o presoji brez predsodkov. Naj bo kratek zgodovinski pogled na simbol sodnega sistema uvod v moje današnje razmišljanje prav o tem – nepristranosti.

02.11.2023 15:03
dr. Sabina Zgaga Markelj Optična cesta

"Bliža se optična cesta,
nje se, ljubca! veselim;
iz Ljubljane v druge mesta,
informacija kakor svetloba poleti."

Za začetek sem si dovolila malce umetniške svobode, ko sem parafrazirala znan Prešernov verz iz njegove pesmi Od železne ceste. Verjetno nam danes optika oziroma telekomunikacijska povezava v splošnem pomeni približno to, kar je v časih Prešerna ljudem pomenila železnica. Njena učinkovitost (tj. učinkovitost železnice) je na žalost tudi ostala približno tam, ampak to je zgodba za drugič.

30.10.2023 04:09
Vlasta Nussdorfer Komu velik poklon

Se vam zdi, da preveč delate in boste vsak čas izgoreli, pa še slabo spite, nimate časa zase in svoje hobije, vas mladež sili v stalno norenje od ene do druge prostočasne aktivnosti, seveda njihove, ste z eno nogo pod tušem in z drugo na pedalu za plin, vas šef sploh ne razume in celo »mobingira«, nekateri pa tarnate, da niti v penziji nimate prostega trenutka, saj vas otroci obremenjujejo z vnuki, ki jih je treba peljati k telovadbi, plesu, košarki, šahu, tenisu, tekate pa še od enega do drugega zdravnika, nabavljate, pospravljate in kuhate, predvsem za druge? Iščete čudežne zvarke, meditirate, berete knjige z nasveti za dolgo in srečno življenje brez stresa? Če je z vami vsaj približno tako, obstaja rešitev. Povsem preprosta. Spoznajte nekatere, ki jih izgorelost redkeje doleti. Ker je njihovo življenje že tako posebno. Vredno velikega poklona.

26.10.2023 10:54
prof. dr. Matej Avbelj Kaj počne Slovenija, ko se Evropska unija raztaplja?

V sredo, 17. 10., nas je kot strela z jasnega doletela novica, da bo Republika Italija znova uvedla nadzor na svoji meji z našo državo. Slovenski notranji minister je v duhu mednarodnopravne reciprocitete enak ukrep napovedal proti Hrvaški in Madžarski. Evropska unija, katere bistven identitetni znak je tudi okrepljen in učinkovit nadzor na zunanjih mejah, da bi navznoter lahko živeli v območju svobode, varnosti in pravice brez kontrole na notranjih mejah, se tako raztaplja pred našimi očmi. Z nadnacionalnega vidika je ta rezultat katastrofalen, še slabše pa se nam godi, če nanj pogledamo s slovenske perspektive.

23.10.2023 01:04
mag. Martin Jančar Zaslišanja – znanje, tehnika in dileme

Ena izmed stvari, ki je pri poklicu prvostopenjskega sodnika verjetno najbolj zanimiva, je neposredna interakcija z udeleženci v sodnem postopku. Zame osebno predstavlja okoliščino, zaradi katere me nikoli ni zanimalo delovanje na višjih ravneh sodnega odločanja, kjer tega stika ni in je delo, razen redkih izjem, povezano s preučevanjem sodnega spisa in sprejemanjem odločitev na podlagi tega, kar je mogoče razbrati iz njega. Na prvi stopnji, kot sem nekoč že zapisal, se srečuješ z živimi ljudmi, zaznavaš jih neposredno, večdimenzionalno, z vsemi čuti, spremljaš njihove reakcije in geste. To predstavlja posebno razsežnost, ki je ni na nobeni višji ravni sodnega odločanja.

19.10.2023 10:16
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Pravni spori zaradi uporabe umetne inteligence

Z naraščanjem uporabe umetne inteligence se odpira vse več novih pravnih problemov, ki izzivajo tudi prve sodne spore. Primer takšnega sodnega spora je nedavno vložena in precej odmevna razredna tožba (ang. class action) ameriških avtorjev umetniških del, v kateri tožniki zatrjujejo, da je podjetje OpenAI ob ustvarjanju aplikacije umetne inteligence ChatGPT kršilo njihove avtorske pravice. Natančneje, avtorji v tožbi navajajo, da je podjetje OpenAI v fazi usposabljanja aplikacije nezakonito uporabilo njihova avtorsko zaščitena dela. Prek podatkovne baze, ki naj bi jo sestavljala tudi umetniška dela tožnikov, naj bi podjetje OpenAI usposabljalo aplikacijo ChatGPT z namenom ustvarjanja novih »umetniških« del, pri tem pa naj bi po mnenju avtorjev kopiralo, povzemalo ali posnemalo njihova avtorska dela. Tožniki zatrjujejo, da naj bi podjetje OpenAI lahko usposabljalo svojo aplikacijo na podatkih, ki so javno dostopni, oziroma za dostop plačalo razumno licenčnino in da gre pri navedeni uporabi avtorskih del za kršitev ameriškega zakona o avtorskih pravicah. Vendar pa to ni edini primer tožbe, povezane z umetno inteligenco. Zanimivo se, še posebej v Združenih državah Amerike, tožbe zoper aplikacije umetne inteligence vrstijo druga za drugo, pri tem pa poleg avtorskopravne podlage temeljijo tudi na primer na kršitvah varstva osebnih podatkov ali na očitkih obrekovanja.

16.10.2023 09:24
dr. Sara Ahlin Doljak Odvetniki si želimo tistega, česar nimamo

Velikokrat odvetniki živimo na način, da si želimo tistega, česar nimamo, stvari, ki jih že imamo, pa se nam zdijo samoumevne. Prevečkrat nismo zadovoljni. Imamo preveč ali pa premalo strank. Počutimo se, da nas stranke ne cenijo. Hudujemo se nad slabim ravnanjem nasprotnikov in nejevoljnimi sodniki. To pojasnjuje dejstvo, zakaj mnogi iščejo »mirnost« na sodišču: »Če le ne bi imel strank in nujnih rokov, potem bi bil srečen.« To tudi pojasnjuje, zakaj pogosto slišimo o pričakovani ekstazi ob bližajoči se upokojitvi.

12.10.2023 05:32
prof. dr. Miro Cerar Preusmerjanje pozornosti

Pred nekaj dnevi mi je prijatelj dejal, da vladi verjetno pride prav, da se pozornost javnosti z bolj ali manj zaukazanih odstopov treh vladnih ministrov medijsko preusmerja na vprašanje svobode izražanja in pravice do splava, ki ga je sprožilo postavljanje in snemanje sporočilnih zastavic na ljubljanskem Kongresnem trgu s strani mladih aktivistk/ov, ki se različno opredeljujejo do vprašanja abortusa. Vsekakor je (pre)usmerjanje pozornosti zelo pomemben psihološki in širši družbeni fenomen. Če se nam namreč še danes zdi nekaj zelo pomembno (npr. vojna v Ukrajini, vremenske ujme ali odstop ministra), se nam lahko že jutri zgodi, da bomo ob spremenjenih medijskih poudarkih ter drugih sugestijah na vse to pretežno pozabili in se usmerili v nove »prioritete«. Koliko smo torej sugestibilni in koliko so pomembne zadeve res pomembne?

09.10.2023 09:15
Miriam Seliškar Vsi ljudje hitimo …

Saj ni res, pa je! Kar iz domačega kroga sem dobila, sicer prijazno in z nasmehom pospremljeno, pripombo, da septembrska kolumna ni bila v mojem, sicer menda prepoznavnem stilu. Priznam, da sem bila prijetno presenečena in seveda tudi hvaležna – vedno se najde prostor in čas za izboljšave. Če že govorimo o času, pa dajmo.

05.10.2023 09:16
dr. Sabina Zgaga Markelj Vse Baške grape te Slovenije

K pisanju te kolumne me je spodbudila novica, ki sem jo zasledila na Facebooku, ki mi omogoča, da ostajam tudi v stiku z dogajanjem v moji Baški grapi, in ki mi jo je kasneje seveda besno delila tudi moja mama. Novica, da bo s koncem septembra v Podbrdu prenehal delati zdravnik, da se pričakuje, da bi ambulanto prevzel nov zdravnik, v vmesnem času pa imajo občani možnost, da si izberejo osebnega zdravnika v drugih ambulantah tolminskega zdravstvenega doma. Slednje je, domnevam, verjetno najbolj zaželeno in bi predstavljalo še dodaten argument za dokončno ukinitev zdravstvene postaje v Podbrdu.

02.10.2023 09:11
Vlasta Nussdorfer Bodo to res kar umori?

Ob zelo pomembnih vprašanjih, zlasti takih, ki se dotikajo življenja in smrti, je prav prisluhniti zagovornikom in nasprotnikom ter šele nato izreči kakršnokoli »sodbo«. V primeru evtanazije naj mi bo dovoljeno skromno osebno mnenje. Celo »sodba v imenu ljudstva« običajno ni pravnomočna takoj po razglasitvi, saj so možna pravna sredstva in po njih njena potrditev ali razveljavitev. Pri predlogih zakonodaje pa številni popravki pred njenim sprejetjem v DZ. Predlog skoraj nikoli ni enak končni rešitvi. Zato je prav slišati vse pomisleke. Tudi o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

28.09.2023 03:35
prof. dr. Matej Avbelj Politični pluralizem v Evropski uniji

Bližajo se evropske volitve. Predsednica Evropske komisije je že podala svoj zadnji nagovor o stanju v Uniji v tem mandatu. Vroče je tudi v Sloveniji. Na t. i. desnici, ki je bila vselej doslej – morda pa bo tokrat drugače? – izrazito proevropska in je posledično tudi dosegala dobre rezultate, vre. NSi ne bi s SDS, sama pa tudi ne. SLS bi z obema. Logarjeva Platforma itak ni politična stranka, društva pa na volitvah ne kandidirajo. Na t. i. levici je še vse tiho. Kar nas zanima v tej kolumni, pa niso politična predvolilna preigravanja, temveč diskurzivni okvir, v katerem se bodo odvile tokratne evropske volitve. Tega definira evropski politični pluralizem.

25.09.2023 01:36
mag. Martin Jančar Ob odločitvi Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023

Odločba Ustavnega sodišča U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 o razveljavitvi členov 149b, 149c in petega odstavka 156. člena ZKP po eni strani ni bila nepričakovana, po drugi strani pa odpira precej vprašanj v konkretnih kazenskih postopkih, ki so se začeli ali tečejo pred kazenskimi sodišči.

22.09.2023 11:04
Hana Palčič Vilfan Aktualni spori o primernosti klasifikacije dejavnosti nuklearne energije in zemeljskega plina kot »zelene« dejavnosti pred SSEU Pred poletjem je Splošno sodišče EU (SSEU) izdalo sodbo v zadevi T-628/22, Repasi proti Komisiji, v kateri se je opredelilo do ustavnopravnega vprašanja procesne legitimacije poslanca Evropskega parlamenta. SSEU je zadevo zaključilo s sklepom in se tako ni spuščalo v vsebinsko presojo tožbe, ki je zasledovala razveljavitev Delegirane uredbe 2022/1214 iz marca 2022. Zanimivo pa evropski poslanec ni edini, ki je na SSEU vložil tožbo s ciljem razveljavitve uredbe Komisije, ki že od svojega sprejetja povzdiguje veliko prahu. 18.09.2023 09:01
dr. Sara Ahlin Doljak Še en dan na družinski mediaciji

Sklep glede sodišču pridružene mediacije v družinskih sporih, ki sem ga sprejela pred leti, ko sem še zmogla po stopnicah hoditi v stavbe sodišč, se glasi, da kontradiktorno okolje ni primerno za družinske zadeve. Pred kratkim sem se kot pooblaščenka v družinskem sporu z električnim skuterjem udeležila sodne obravnave na enem izmed naših sodišč. Med čakanjem na hodniku pred sodno dvorano sem se spomnila, kako sem pred leti prišla do tega sklepa.

14.09.2023 04:47
prof. dr. Miro Cerar O ponižnosti in skromnosti

V avtoritarnih ali totalitarnih režimih se od posameznika pričakuje, da je ponižen v odnosu do oblasti. Če se takšni režimi sklicujejo še na vrednoto socialnega egalitarizma ali kaj podobnega, se od ljudi seveda pričakuje tudi skromnost, kajti bogatenje in zbujanje pozornosti s kakršnimkoli izstopanjem od povprečja se kaznuje. Seveda vse to ne velja za vladajočo elito in tiste, ki jim ta elita izjemoma dovoli nadpovprečno izjemnost. Povsem drugače je v demokratični družbi, ki temelji na kapitalističnem modelu gospodarstva, kajti v taki družbi so tekmovalnost, različnost in posledično izstopanje od povprečja priznane in spodbujane vrednote. Te dajejo vsakomur upanje, da se lahko obogati, se povzdigne na oblast ali si kako drugače pridobi nadpovprečen družbeni status, čeprav lahko seveda to dejansko uspe le manjšini. V takšni družbi torej ponižnost in skromnost nista vrednoti. Od posameznika se pričakuje, da bo samozavestno razvijal in navzven izkazoval svojo drugačnost in nadpovprečnost ter se skratka ne le trudil biti boljši od drugih, pač pa se znal s tem tudi pohvaliti oziroma samopromovirati.

11.09.2023 10:58
Miriam Seliškar Konkretizacija, konkretizacija, konkretizacija …

Današnji prispevek bo bolj ali manj namenjen mojim stanovskim kolegom – predvsem zato, ker so se verjetno tako kot jaz že znašli v nezavidljivem položaju, ko je sodnik/sodnica (v besedilu bom zgolj zaradi poenostavitve uporabljala izraz sodišče) »prijazno« razcefral/a vlogo z navedbo, da zapisane trditve niso dovolj konkretizirane.

07.09.2023 00:00
dr. Sabina Zgaga Markelj Zbiranje prometnih in finančnih podatkov

Tokratna kolumna bo za spremembo bolj pravno naravnana. Ustavno sodišče je namreč 6. 7. 2023 na zadnji plenumski seji spomladanskega zasedanja sprejelo delno odločbo št. U-I-144/19. Pritrdilni ločeni mnenji sta podala sodnica dr. Katja Šugman Stubbs in sodnik dr. Matej Accetto. Gre za tretjo delno odločbo v okviru presoje Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19, v nadaljevanju ZKP), ki jo je sprožila zahteva skupine poslancev Državnega zbora.

04.09.2023 01:03
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako slabo in kaj narediti? (2.)

Ponovno, torej drugič v poletnem avgustu razmišljam o zdravstvu. Je res tako slabo kot mnogi z lahkoto trdijo? Ste bili kdaj v tujini, kjer tudi ni vse tako bleščeče, kot si morda mislite? Ne vem, zakaj, a mnogi otroci mojih prijateljic raje uporabljajo naše zdravstvene storitve kot tiste v prestolnici Evrope, kjer delajo in že leta tudi živijo. Zelo zanimivo. Če ste bili kdaj na naši urgenci, veste, da tam noč in dan vsi zaposleni izjemno, res izjemno garajo, čeprav prav hitro trdimo, da smo čakali nekaj ur, kot bi bilo to res preveč. Kaj pa, če bi morali za vse preiskave iskati napotnice in nato letati od klinike do klinike? Kaj, če bi vsakega 31. 12. dobili še finančni pregled porabe leta in celo našega življenja? Mnogi bi se šele tedaj zavedeli, kako bi bilo to težko plačati. Toliko bolj vsi hudo ali kronično bolni, pa brezposelni in tisti, ki od svoje minimalne plače plačujejo bore malo in takih ni prav malo. Kaj menite? Je pa seveda prav, da smo kritični, saj lahko prav konstruktivna kritika vodi k napredku.

31.08.2023 05:31
prof. dr. Matej Avbelj Sovraštvo, ljubezen in totalitarizem

Od nekdaj je bivanje na tem planetu imelo smisel, če se je napajalo in bilo osmišljeno iz nečesa presežnega. Tistega, kar v nasprotju s tem, kar naj bi bilo dobro za posameznika ali največje število ljudi, postavlja temelje tega, kar je prav. Ta presežni »prav« je v zahodni civilizaciji, katere del je tudi Slovenija, v različnih zgodovinskih obdobjih: od antike, neizbrisljivih sedimentov judovstva in krščanstva ter razsvetljenstva, nosil različna poimenovanja za eno in isto stvar: narava; božji zakoni, pisano z malo; Bog, pisano z veliko; Razum, pisano z veliko – v bistvu vse hkrati. V tej nikdar docela doumljeni presežnosti, ki je univerzalna, večna in neminljiva in brez katere ni, saj ne more biti smisla, je bilo tako že vse zapisano in izrečeno.

28.08.2023 05:02
mag. Martin Jančar Nekaj malega o nestrinjanju preiskovalnega sodnika in drugih težavah

Tedensko dežurstvo v t. i. izvenobravnavnih ali zunajobravnavnih senatih (v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) opredeljenih kot senat po šestem odstavku 25. člena ZKP) je lahko na Okrožnem sodišču v Ljubljani hudo adrenalinski »šport«. Zgodi se, da v tednu dni napišeš za par doktorskih disertacij različnih sklepov. Da o študijih spisov, ki jih včasih pritovorijo v škatlah oz. plastičnih zabojih volumna kakšnih 100 litrov, niti ne govorim. Delo v teh senatih bo, ko bom enkrat v penzionu, gotovo sodilo med zgodbice, ki jih bom pripovedoval svojim vnukom, skupaj s kakšnimi iz vojne.

24.08.2023 10:46
Hana Palčič Vilfan Geoinženiring kot sredstvo boja proti podnebnim spremembam

Poplave, ki so prizadele skoraj dve tretjini Slovenije, so ponovno dokazale razsežnost podnebnih sprememb, ki skozi naravne katastrofe dosegajo prav vsak kotiček sveta. Rekordne količine vode, ki so se v začetku avgusta zlile nad Slovenijo, so nujna posledica visokih temperatur, ki že več let zaporedoma podirajo rekorde. Čeprav je meteorologija zapletena znanstvena veda, pa so osnove vremenoslovja fizikalna logika – poleti je zaradi močnega sonca na severni polobli na voljo več energije, ki pa zaradi nakopičenega CO2 ostaja v našem ozračju in segreva kopno in vode. Višja ko je temperatura ozračja, hitreje izhlapeva voda, posledično pa je večja tudi količina dežja. To pa je še posebej problematično za našo deželo, katere pretežno gorsko podnebje zadržuje prehod oblakov ter z ohlajanjem zraka povzroča izločanje padavin nad našim ozemljem. Na severozahodnem delu naše države tako v povprečju pade do 3000 mm padavin letno (za primerjavo: najbolj deževna država na svetu je Kolumbija, kjer povprečno na leto pade 3240 mm padavin).

21.08.2023 01:07
dr. Sara Ahlin Doljak Privilegij druženja s študenti

Imam privilegij, da se lahko družim s študenti prava, ko jih v predavalnici skušam navdušiti nad uporabnim študijem prava, in ne samo golim memoriranjem zakonskih določb.

17.08.2023 05:23
prof. dr. Miro Cerar Čas skrajnosti (nekaj misli ob katastrofalnih poplavah)

Zdi se mi, da predvsem za najlepše ali najhujše izkušnje človeštvo nima besed, s katerimi bi jih lahko dovolj doživeto opisalo. Kadar je čustvo sreče ali bolečine premočno, tega ne more zajeti nobena beseda v nobenem jeziku. Katastrofalna vremenska ujma, ki je s poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi uničujočimi posledicami te dni (od 4. avgusta dalje) tako hudo ranila Slovenijo in njene ljudi, je vsekakor takšen nesrečen dogodek, ob katerem v nekem trenutku dobesedno umolkneš. Katastrofa, kataklizma in celo apokalipsa so besede, ki jih najpogosteje slišimo te dni, ko je bolečina nekaterih postala bolečina (skoraj) vseh, ko sta sočustvovanje in empatija presegli vse dosedanje meje in ko je poenotena in iskrena solidarnost slovenskih ljudi verjetno dosegla najvišjo točko v naši zgodovini.

14.08.2023 13:50
dr. Eneja Drobež Vsebina se odrazi s pravnimi izrazi

Pravo se razvija in prilagaja. Tudi moja prva kolumna ni več povsem aktualna. Na Hrvaškem zakon še vedno zahteva, da nerezidenti v zemljiškoknjižnih postopkih postavijo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Hrvaški. Toda po novem zemljiška knjiga sprejema samo predloge, ki jih vložijo notarji, zato ne pride več do zagat, opisanih v kolumni. Postopki vpisa v zemljiško knjigo so sedaj hitrejši, saj zemljiškoknjižni referenti niso več obremenjeni z nepopolnimi laičnimi vlogami. Ni treba, da zapletena pravila spremenimo – zadostuje, da v njihovo uporabo vključimo strokovnjake. Pravnike?

07.08.2023 01:22
Vlasta Nussdorfer Je naše zdravstvo res tako zelo slabo? (1.)

Spominjam se časov, ko je bila beseda leta covid, morda tudi korona, a zagotovo bi lahko bila beseda desetletja zdravstvo oziroma kar dve: kriza zdravstva. Pa je res pri nas vse tako zelo slabo? Ni napredka, so res čakalne dobe (za vsa področja) tako zelo dolge, in to po krivdi samega zdravstva ali kar politike? In koga sploh postaviti za ministra? Zakaj so kar naenkrat iz vseh medijev izginile novice o čakajočih na osebnega zdravnika? Se je to uredilo ali ne in kaj je pokazala analiza? Obljubljali so jo tudi za obseg dela vseh v javnem zdravstvu. Ali res primanjkuje toliko zdravnikov in zlasti medicinskih sester, ko pa jih je izšolanih celo vse več, a niso ravno v javnem sektorju (le kje so?), res pa, da niti eni in drugi skupaj ne uspejo oskrbeti vseh ta hip bolnih? Prav teh je namreč vsak dan več in več. Nenehno spremljam številne sorodnike, znance, prijatelje, pa tudi medijske objave, in zdi se, da je na tem področju sicer veliko resnic, a tudi neresnic oziroma celo zavajanja. Stvari sem vzela pod čisto svoj drobnogled. Ni ga bilo težko sestaviti in v veselje mi ga bo predstaviti.

03.08.2023 06:36
prof. dr. Matej Avbelj Primerjalnopravno zobanje češenj

Slovensko ustavno sodišče se je v razvpiti zadevi RTV U-I-479/22, katere vrednostna ocena ni predmet tokratne kolumne, neposredno naslonilo na sodno prakso nemškega zveznega ustavnega sodišča. To sodišče je bilo tudi v preteklosti pogosta referenčna točka slovenske ustavnosodne presoje. S tem ni nič narobe, saj gre za najvplivnejše evropsko ustavno sodišče, katerega sodna presoja pogosto vpliva tudi na sorodna sodišča drugih držav. Pri tem pa je pomembno, da pri rabi primerjalnopravnega argumenta, za kar pri izposojanju iz tujih jurisdikcij gre, ustavno sodišče ravna argumentativno prepričljivo in da ne zoba samo tistih češenj, ki mu z vidika želenega rezultata v nekem konkretnem primeru pač pridejo prav.

31.07.2023 05:15
mag. Martin Jančar Misli na dopustu Včeraj je najmlajši na barko, trenutno namreč uživamo dopust na Jadranu, prinesel mlado lastovico, ki je očitno padla iz gnezda. Bila je dovolj odrasla, da se je že učila leteti, na kar so kazali le še ostanki puha. Peresa so bila že v popolnosti oblikovana in načelno je bila pripravljena za letenje. Ne vem, zakaj najmlajši vedno najde kaj takega, pa naj bo metulj, ptica, bogomolka ali kaka mlada mačka. Verjetno živali čutijo njegovo dobro dušo ali kaj. 27.07.2023 00:00
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Prenos pristojnosti za odločanje o predhodnih vprašanjih v nekaterih zadevah na Splošno sodišče EU Dne 30. novembra 2022 je Sodišče EU (v nadaljevanju SEU) na Svet EU in Evropski parlament naslovilo predlog spremembe statuta SEU, na podlagi katerega se bo pristojnost o nekaterih vprašanjih za predhodno odločanje prenesla na Splošno sodišče EU (v nadaljevanju SSEU). Gre za največjo oziroma najpomembnejšo reformo glede delitve pristojnosti med SEU in SSEU. Skladno s predlogom spremembe naj bi se na SSEU prenesla pristojnost odločanja o predhodnih vprašanjih na področjih skupnega sistema davka na dodano vrednost, na področju trošarin, v zvezi s carinami in tarifno uvrstitvijo blaga, na področju odškodnin in pomoči letalskim potnikom ter o predhodnih vprašanjih s področja trgovanja s pravicami emisij toplogrednih plinov. 24.07.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Študentu prava na pot

Dobrodošli v obdobju, za katero upam, da bo najbolj vznemirljivo v vašem življenju. Lotevate se nečesa novega, drugačnega in zahtevnega. Spomnim se, da sem bila pred tridesetimi leti v položaju, v katerem ste zdaj vi, ko sem pred sprejemnimi izpiti sedela v predavalnici in poslušala govor takratnega dekana pravne fakultete.

20.07.2023 01:07
prof. dr. Miro Cerar Pospešek

Zgodovina je prepolna misli o tem, kako se vse spreminja. Toda hitrost spreminjanja človeške družbe in ljudi kot posameznikov ni bila še nikoli takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Temu se pridružujejo še relativno nagle podnebne spremembe, glede katerih lahko skoraj vsak dan preberemo, da s hitrostjo in radikalnimi posledicami presenečajo celo tiste znanstvenike, ki so jih doslej ves čas napovedovali in nas svarili pred njimi. Ker pospešek ne pojenja, temveč se celo povečuje, bi se morali pravzaprav vse resneje spraševati, kaj to pomeni za vse nas kot ljudi in za človeštvo. Toda zdi se, da tako preizpraševanje ostaja tudi tokrat le domena redkih posameznikov, medtem ko se večina ljudi raje zamoti z vsakodnevnim delom in zabavo ter na ta način nekako odganja tovrstne skrbi in temne misli.

17.07.2023 09:20
Miriam Seliškar Odvetnica na dopustu

365 dni, v prestopnem letu pa dan več, vsi pridno in vestno delamo, opravljamo svoje poklice, izpolnjujemo obveznosti. Seveda se vsake toliko časa zgodi, da imamo vsega preveč, da si želimo samo svojih pet minut (pa pri tem ne mislim na poznano pekovsko sladico) – kdaj pa kdaj jih imamo, včasih spet ne.

13.07.2023 08:34
dr. Sabina Zgaga Markelj Poletna

Če si na neki, čeprav posreden način vpet v vzgojno-izobraževalni proces, se zdi, da vsako leto še hitreje mine. Najbolj sem to občutila, ko sem še sama hodilo v šolo in študirala, pa tudi pozneje, ko sem delala na fakulteti. Vsako šolsko/študijsko leto se je hitreje obrnilo. In spet sedaj, ko je hčerka v vrtcu. Spet je tukaj konec leta, po koroni spet neokrnjen zaključek vrtca z mnogimi aktivnostmi, za kar sem neizmerno hvaležna. Da se otrokom spet dogaja vse, kar naj bi se jim dogajalo. Da uživajo in dobivajo izkušnje. Kolesarski in vodni dan. Letos celo prvič nastop otrok na zaključku in zaključni izlet v ljubljanski živalski vrt, saj se slednjega jaslični otroci niso smeli udeležiti zaradi prometnih pravil (do treh let se po prometni zakonodaji ne smejo voziti v vozilih, ki nimajo vgrajenega zadrževalnega sistema). S tem letnim časom je povezana tudi izbira daril za vzgojiteljice (po možnosti izvirnih, a ne t. i. praholovcev), zaključni nastopi na raznih gibalnih in glasbenih aktivnostih itd.

10.07.2023 06:55
Vlasta Nussdorfer Ali bo to nova »atomska bomba«?

Vsak dan spremljamo pospešen napredek na številnih področjih življenja. Umetna inteligenca nas preseneča že na vsakem koraku. V trenutku vstopimo v oddaljene dežele, muzeje in galerije, si ogledamo jedilnike slavnih restavracij, iz oddaljenih koncev domovine in tujine prižigamo domače naprave, kontroliramo svoj dom in vrt, tesla se po nas v lokal pripelje kar sama, napišemo esej o knjigi, ne da bi jo prebrali, prevedemo besedilo iz kateregakoli jezika, spremljamo let in pristanek letala na drugem koncu sveta, roboti nas že operirajo, nadomeščajo tudi natakarje ... Ob vsem se morda zgrozimo in vprašamo, kam to vodi. Nekdo je izjavil, da je umetna inteligenca skoraj kot atomska bomba. Torej nikakor ne sme eksplodirati.

06.07.2023 10:57
prof. dr. Matej Avbelj Odprta znanost po slovensko

Vlada Republike Slovenije je 29. maja v Uradnem listu objavila Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Uredba je izvedbeni predpis Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Oba pravna akta pa v delu, kjer se nanašata na odprto znanost, sledita politiki Evropske unije o odprti znanosti. Na tej podlagi bo v nekaj letih v praksi prišlo do paradigmatičnih sprememb zlasti v smislu dostopnosti rezultatov znanstvenih raziskav. To je hvalevredno. Hkrati pa se, še posebej v specifičnem slovenskem kontekstu, ob tem porajajo številni pereči izzivi.

03.07.2023 03:38
mag. Martin Jančar Motivi, nagibi, misli in dejanja

Od vseh stvari, ki me motijo pri obravnavi kaznivih dejanj, ima vloga motiva storilca verjetno največjo težo. Nekoč sem že pisal o tem, kako problematična je obravnava dejanj z izrazito subjektivno komponento, ker se ta vedno izmika jasnemu spoznanju. Nizkotni nagibi, recimo, ki pri kaznivem dejanju umora predstavljajo bistven element. Dejstvo, da nekdo drugemu naklepno vzame življenje, je že po osnovi kršitev ultimativnih vrednot človeštva. Zakaj potem sploh vprašanje, ali so bili nagibi storilca nizkotni? Ta vprašanja so mi vedno predstavljala težavo, še najbolj takrat, ko se je ugotavljanje dejstev obravnavanega dejanja mešalo z ugotavljanjem motiva, oz. bolje rečeno, če je obtožnica pretirano gradila na domnevnem motivu.

29.06.2023 08:03
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Mehko pravo in »trde« pravne posledice

Na področju umetne inteligence se v vse večji meri sprejemajo dokumenti, ki bi jih lahko uvrstili pod »mehko pravo«. Gre za smernice delovanja, ki so jih objavili na primer Algorithm Watch, Google, IEEE, OECD, GPAI itd. Ker se t. i. »internetni velikani« teh smernic pogosto držijo, se zastavlja vprašanje njihove pravne narave. Po eni strani gre za mehko pravo, po drugi strani pa dokumenti včasih predvidevajo tudi pravno sankcijo, kar je tipično za klasične pravne norme.

26.06.2023 08:56
dr. Sara Ahlin Doljak Selfiji ob razvezi – srečno razvezani pari na socialnih omrežjih

Na socialnih omrežjih in v medijih je zaznati nov trend, ki je prišel iz ZDA, ki je nekoliko pričakovan: razvezani pari zdaj na spletu objavljajo »razvezne sebke« (selfije) z uporabo ključnikov #uganikdosejeločil ali #ločitveniselfi.

22.06.2023 05:57
prof. dr. Miro Cerar Kako smo (si) različni

Eden izmed čudežev tega sveta je zagotovo (tudi) različnost. Vsak človek je drugačen od drugih. Enako velja za živali, rastline, kamnine in druge strukture. Vse čutno prepoznane strukture v naravi in družbi so raznolike. Seveda obstoje med bitji in med stvarmi številne podobnosti. Toda to ne spremeni dejstva različnosti. Tudi človeški pogledi, vrednotenja, nazori glede vsega okoli nas so različni. Še več, kot so ugotavljali že mnogi stari misleci, jih je mogoče tudi poljubno spreminjati, relativizirati, obračati na glavo. In tako pridemo do naslednjega čudeža. Kljub vsem razlikam ter posledično ob neštetih nestrinjanjih in konfliktih človeštvo za zdaj uspeva preživeti ter vsaj do neke mere urejeno družbeno sobivati. Ob tem se je vsekakor zanimivo vprašati, kakšno vlogo ima pri tem pravo in koliko je tudi pravo »žrtev« te neskončno razmnožujoče se različnosti.

19.06.2023 09:07
Miriam Seliškar Čez sto let vse prav pride …

Pisalo se je leto 1930. Mlada kmečka gospodarica (naj bo Ana) se je s sosedovim sinom (ta naj bo Jurij) dogovorila, da se poročita. To je bil čas, ko je bila Amerika obljubljena dežela, kjer se cedita med in mleko, kjer je mogoče hitro zaslužiti veliko denarja. Priložnost, ki se ji je le redkokdo lahko uprl. Tudi Ana in Jurij sta se v toplih poletnih nočeh pogovarjala (no, morda ne le to), da bi bilo dobro, če bi imela nekaj denarja, da bi lahko mirno kmetovala, kupila še kakšno njivo, nekaj gozda.

15.06.2023 02:59
dr. Sabina Zgaga Markelj Modre luči na Severnem Irskem Po dolgem času mi je uspelo pogledati več kot en del kakšne TV-serije, in sicer večino prve sezone serije Blue Lights, ki prikazuje uvajanje in vsakdanjik policijskih novincev v Belfastu na Severnem Irskem in ki je bila ob predvajanju deležna kar pozitivnih kritik. Serija me je takoj pritegnila, ker gre (po naključju ali pač ne?) za dvojčico nekaj let starejše, tudi za odtenek lahkotnejše ameriške serije The Rookie, ki se dogaja v Los Angelesu. Obe seriji sta zaznamovani s svojimi geografskimi in demografskimi značilnostmi, ki seveda vplivajo tudi na kazenskopravne in kriminalistične zaplete. Na primer: ameriška serija se veliko ukvarja s kaznivimi dejanji, ki jih izvršujejo latinskoameriške tolpe, teroristi so seveda vsakokratni aktualni ameriški zunanjepolitični nasprotniki, medtem ko se britanska serija osredotoča na paravojaške aktivnosti na Severnem Irskem in na tamkajšnjo trgovino z drogo. Zmaga slednja, novejša BBC-jeva serija. Nepresenetljivo, tako ali tako so britanske serije, sploh policijske, moja slabost. 12.06.2023 05:47
Vlasta Nussdorfer Potrebujemo odlične družinske zdravnike in prav take psihiatre Le zakaj sem izbrala zgolj dve zdravniški specializaciji? Z namenom. Prva, več kot očitno podcenjena ter za mlade zdravnike skoraj nezanimiva, in druga, za večino odmaknjena, a v sodobnem svetu vse bolj nujna. Resno potrebo po njej bi morali prepoznati prav prvi, saj je v nasprotnem primeru za marsikoga prepozno. Pa jo in ali imajo sploh to možnost, če nesamokritični pacienti sploh ne pridejo do njih? Morajo ti res najprej narediti nekaj zelo hudega, da jih prisilno hospitalizirajo? Kdo od bolnikov sploh prosi za sprejem in kdo z veseljem jemlje zdravila, kaj šele »depo«? Je kdo od splošnih zdravnikov kdaj kar sam poklical svojega psihiatričnega pacienta na pogovor, kaj šele njegove svojce? Ali zdravniki kdaj od takih pacientov izvedo vsaj približno resnico? Zakaj na specializaciji ne prisluhnejo tudi sorodnikom, ki bijejo hud boj z bolniki? Se bomo vedno znova čudili »čudakom«, ki koga umorijo ali naredijo kar pokol? 08.06.2023 06:06
prof. dr. Matej Avbelj »Je še kaj zagona? A, si še želim[o] letet?«

Zgodovina človeštva je polna točk, v katerih so posamezniki, skupine, narodi in cele civilizacije popolnoma zabredle. Pa vendar, od nekod so vselej potegnili tisto presežno upanje, da poskušamo narediti novo. V Sloveniji smo zdaj na točki, ko slutnja, da smo povsem zavozili, postaja vse bolj oprijemljiva in nas, kljub huronskim zavestnim in nezavestnim poskusom zanikati jo, konsistentno in brez milosti vse bolj tepe dol z piedestala brutalne realnosti. Da ne bo pomote. Še gre lahko tako naprej in bo tudi šlo, a rezultat bo iz dneva v dan, iz tedna v teden samo še slabši.

05.06.2023 09:32
Hana Palčič Vilfan O naključni demokraciji

Pred kakšnim letom dni so mediji pisali o javnomnenjski raziskavi Eurobarometra, ki je razkrila, da smo Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v svoji državi. Podatek me ni presenetil – na rezultate javnomnenjske raziskave je najverjetneje vplivalo dejstvo, da je bila izvedena v času prejšnje vlade, ki so jo močno zaznamovali omejevalni ukrepi koronakrize. Čeprav si upam trditi, da bi bila danes stopnja zadovoljstva z demokracijo v naši državi nekoliko višja, pa bi me presenetilo, če bi se rezultat vidno izboljšal. Lahko bi rekli, da moji tezi pritrjuje poročanje medijev o naraščajočem nezadovoljstvu nad trenutno vlado, ki je sicer aprila 2022 dosegla zgodovinsko dobre rezultate. Trend naraščanja nezadovoljstva s predstavniki, ki jim družba sama nameni svoj glas, odpira pomisleke o učinkovitosti aktivne volilne pravice in zastavlja vprašanje, ali bi bilo smotrnejše raziskati njen pasivni vidik – torej pravico biti izvoljen in aktivno sodelovati pri odločanju in sprejemanju zakonov. Sodelovanje v procesih odločanja namreč po definiciji stvari pomeni večjo stopnjo demokracije.

29.05.2023 07:39
dr. Sara Ahlin Doljak Volilna pravica ni kaprica, volilna pravica za vse

Volilna pravica je ena od temeljnih pravic v naši državi in značilnost naše demokracije. Številne osebe z invalidnostjo so še vedno izključene iz tega temeljnega vidika državljanstva. Osebe z intelektualno invalidnostjo ne morejo voliti zaradi predsodkov o njihovih sposobnostih. Osebe, ki uporabljajo invalidske vozičke ali druge pripomočke za gibanje, kot so hodulje, niso mogle vstopiti na volišče in oddati glasovnice, ker ni bilo klančine. Slepi ali slabovidni ljudje niso mogli oddati svojega glasu, saj jim je bil volilni listič popolnoma nedostopen.

25.05.2023 01:01
prof. dr. Miro Cerar Demokracija in družbena patologija

Sodobna demokracija postaja resno motena z družbeno patologijo različnih vrst. Tudi v Sloveniji. Namesto da bi se lahko po 30 letih samostojne državnosti in uvedbe demokratičnega sistema veselili napredka na področju politične kulture, vidimo v tem pogledu marsikje celo znake nazadovanja. Pri nas in v marsikateri demokratični državi se pojavljajo skrajna in zato potencialno nevarna ideološka nasprotja, politiko močneje kot kadarkoli usmerjata populizem in demagogija, marsikje so v porastu erozija demokratičnih vrednot, korupcija, nepotizem itd. Ljudje si sicer v demokraciji po eni strani želijo dostojno urejeno državo, toda s svojim praktičnim ravnanjem pogosto močno odstopajo od teh svojih idealov, saj hrepenijo predvsem po tem, da se »kaj dogaja«. Toda v taki logiki, ki vsekakor kaže na naraščajočo družbeno patologijo, ni nobene zdrave pameti, kar običajno pokaže prihodnost v obliki takšne ali drugačne krize.

22.05.2023 09:17
Miriam Seliškar Vsi naši prazniki

Stavek, ob katerem smo se vsi pripadniki mlajših generacij vidno zdrznili, je bil: Časi so drugačni. Po tihem sem si obljubila, da sama tega svojim otrokom nikoli, ampak res nikoli, ne bom rekla. In tudi nisem – vsaj ne na glas.

18.05.2023 09:13
dr. Sabina Zgaga Markelj Metaverse

Po tihem sem se vedno spraševala, kdaj bo prišel tisti trenutek, ko se bom zavedela, da imam do sodobnih tehnologij, do tega, kaj vse zmorejo, za kaj jih lahko uporabljamo in za kaj bi bilo meni smiselno, da jih uporabim, enak odnos kot moji starši. Recimo, da je to trenutno zame mejnik spoznanja, da sem stara. Pustimo ob strani vprašanje, kaj je bil ta mejnik pri štirinajstih, osemnajstih letih, vendar trenutno recimo, da je kriterij v tem, koliko in do kdaj lahko vsaj v splošnem sledim modernim tehnologijam in jih dojemam pretežno kot koristne.

15.05.2023 01:00
Vlasta Nussdorfer Vrzi jo dol!

K pisanju točno te, in ne katere druge kolumne, me je prepričal nedavni dogodek v Celju, ko se je mladina, beri: dekleta, zelo nasilno vedla do sovrstnice, jo brcala in lasala, nekdo pa je to celo spodbujal z besedami: Vrzi jo dol! Bili so namreč na strehi večjega nakupovalnega centra in čedalje bliže ograji. Nihče ji ni priskočil na pomoč, dogodek so celo posneli in ga objavili. Slike so bile srhljive. Kam vse to pelje, kaj narediti, kdo je kriv, in še in še vprašanj, ki so nas spet, tako kot že nekajkrat doslej, silila k razmisleku o nasilju med nami. Ga je več kot nekoč, dobiva drugačne oblike, se širi po spletu, ga ta celo generira? Se mladina sploh zaveda posledic? V kakšne odrasle bo zrasla? In kot da to ni bilo dovolj, tik pred oddajo kolumne še pokol v Beogradu. Streljanje v osnovni šoli. Nas je lahko strah? Koliko jih še bo? Dogaja se marsikaj! Tudi to, kar se je nekoč zgolj tam daleč čez lužo.

11.05.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj »Svoboda osvobaja« Norost, ki se je zažrla v našo republiko, dobiva neslutene pospeške. Frekvenca bolanij v javnem prostoru je že tolikšna, da le še najbolj pronicljivi umi uspejo ločiti med tem, kar je normalno, in onim, kar bi po vseh predpisih, v vseh časih in prostorih morali označiti za eklatantno in preprosto norost. V javnem prostoru kot celoti, v politiki, medijih, prosveti in kulturi, pa še kje, da »civilne družbe« niti slučajno ne bi pozabili, so si mikrofone, vpliv, moč in oblast uspeli prigrebsti posamezniki in skupine, ki so to državo spremenili v en velik intelektualno, moralno in politično shiran javni zavod. Zavod, na katerem piše, z veliki mastnimi črkami, plebiscitarno potrjenimi na volitvah, da »svoboda osvobaja«. 08.05.2023 00:00
mag. Martin Jančar Kriptirana komunikacija in posredovanje podatkov med organi pregona Nobenega dvoma ni, da v današnjih kazenskih zadevah, tudi pred slovenskimi sodišči, t. i. elektronski ali tudi digitalni dokazi, kot so računalniški podatki, baze podatkov, podatki iz mobilnih telefonov in tako dalje, igrajo pomembno vlogo. Prav tako je že sedaj jasno, da se bo njihov pomen še povečal, še zlasti z uvajanjem umetne inteligence na vseh mogočih področjih. Oceno takšnih dokazov v sodnih postopkih bo tak razvoj naredil še zahtevnejšo, kot že je. 05.05.2023 10:50
Hana Palčič Vilfan Odškodnina zaradi onesnaženega zraka po pravu EU za zdaj ne pride v poštev V zimskih mesecih je bila v medijih ponovno objavljena novica, da so v mnogih krajih po Sloveniji mejne vrednosti delcev PM10 presegale dovoljeno stopnjo onesnaženosti zraka. Naša država ni edina, ki se spopada s tem perečim problemom – velika večina evropskih mest ima podobne težave, kar je zaskrbljujoče, glede na to, da je bila prva evropska direktiva na področju upravljanja kakovosti zraka sprejeta že leta 1996. 24.04.2023 00:00
dr. Sara Ahlin Doljak Ko se gorečnost spremeni v zagrizenost, vsi izgubijo

Upokojeni odvetnik mi je ob prijetnem kramljanju nedolgo nazaj razlagal razliko med gorečnostjo in zagrizenostjo zastopanja strank ter o tem, kaj se zgodi, ko odvetnik svojo gorečnost za dosego cilja spremeni v zagrizenost. Ko sem ga poslušala, se mi je zazdelo, da je to, kar mi pripoveduje, pomembno za odvetniško prakso na splošno in še posebej za prakso družinskega prava. Ob tem sem se spomnila nekaterih nesrečnih situacij, v katerih je nasprotnik dovolil, da je goreče zastopanje postalo zagrizenost.

20.04.2023 03:25
prof. dr. Miro Cerar Izločitev ustavnega sodnika

Izločitev ustavnih sodnikov (s tem seveda tu in v nadaljevanju označujem ustavne sodnice in sodnike) postaja vse bolj opazen in pomemben pravni institut. K tej popularizaciji so pripomogli nekateri odmevni primeri, pri katerih se izločitev zahteva ali spodbuja tudi iz političnih razlogov. Zadnji takšen primer so (bile) zahteve po izločitvi štirih ustavnih sodnikov, ki naj bi odločali o enem doslej najbolj spolitiziranih ustavnih sporov, tj. o presoji ustavnosti novele > Zakona o RTV Slovenija (ZRTVS-1).

17.04.2023 09:13
Miriam Seliškar Rešitve, ki uporabljajo bližnjice, ne prinesejo želenih rezultatov

V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročila predlagana sprememba > Zakona o zavodih (ZZ). Sprememba opredeljuje razloge, na temelju katerih se lahko razreši direktor javnega zavoda. Ko sem zapisala ta stavek, sem pred samostalnik »razloge« zapisala pridevnik »jasne«, in tako hitro, kot sem ga zapisala, sem ga tudi pobrisala. Razlogi absolutno niso jasni in predvsem zadnji dve alineji dopuščata neizmerno domišljijo pristojnih organov.

13.04.2023 01:52
Vlasta Nussdorfer Vsi smo lahko njihovi »talci«

Tokrat bom spregovorila o vsakdanu mnogih, ki se srečujejo in so žal pogosto celo odvisni od značajskih lastnosti »osebkov«, ker jim ti krojijo trenutek, uro, mesec, leto ali kar vse življenje. Gre za pisano množico; od partnerjev, sosedov, prijateljev, učiteljev, socialnih delavcev, prodajalcev, voznikov, negovalk, medicinskih sester, receptorjev, tajnic … Spol pri tem sploh ni pomemben. Seveda so mnogi s seznama povsem naključno izpuščeni, a še kako prisotni v našem vsakdanu, le prostora za omembo vseh bi zagotovo kmalu zmanjkalo.

06.04.2023 01:07
dr. Sabina Zgaga Markelj O prigodah, nezgodah ter omejitvah pravnega pisanja

Ko sem začela s svojimi prvimi poskusi pravnega pisanja v času, ko sem postala asistentka in mlada raziskovalka na katedri za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, sem naivno mislila, da bom v okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela lahko preučevala zgolj vprašanja, ki bodo meni zanimiva, oziroma da si bom sama določala, o čem, s katerega vidika, in najpomembneje, s katerega stališča bom pisala. Torej, katero stališče bom glede določenega vprašanja zavzela.

03.04.2023 01:06
mag. Martin Jančar Sovražni govor

Kakorkoli že obrnemo, je jasno, zakaj je treba sovražni govor tudi kazenskopravno zamejiti. Zgodovina je namreč pokazala, da lahko tudi premišljeno ali nepremišljeno izrečene besede povzročijo hude posledice, še zlasti če so usmerjene proti določeni družbeni skupini. Najjasnejši je seveda primer sovraštva proti Judom, ki je svoj vrhunec (pogromi nad Judi nikakor niso bili nemški izum) dosegel v nemških koncentracijskih taboriščih pred in med drugo svetovno vojno.

30.03.2023 09:32
prof. dr. Matej Avbelj Pravo in mir

O miru in pravu redko razmišljamo skupaj. Pravo deluje, ko je mir, in zato mir jemlje za nekaj samoumevnega. Če miru ni, pa tudi pravo molči. Inter arma enim silent leges. Prav zato je pojem miru v pravu izrazito teoretično podhranjen. Za mnoge je mir preprosto: mir. Javne razprave v zvezi z vojno v Ukrajini v zadnjih tednih pa vendarle dokazujejo, da stvari niso tako preproste. Pod semantično enako zvenečim izrazom »mir« se namreč lahko skrivajo precej različna razumevanja miru s prav tako precej razhajajočimi se pravnimi posledicami.

27.03.2023 01:18
dr. Sara Ahlin Doljak Zagotavljanje enakega dostopa do sodišč za invalide

Prizadevati si, da bi invalidom zagotovili dostop do sodišč, da niso izključeni ali marginalizirani, je hkrati izpolnjujoče in frustrirajoče. Življenje s kakršnokoli invalidnostjo je izziv, s katerim se invalidi srečujemo vsakodnevno. Invalidnost se lahko zgodi vsakomur in se lahko pojavi zaradi dednosti, nesreče ali bolezni. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v prvem odstavku 3. člena opredeljuje invalide kot osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Invalidnost je stanje, ki vpliva na to, kako oseba hodi, govori, sliši, vidi in deluje v primerjavi z drugimi. Živeti zunaj izzivov invalidnosti pomeni živeti polno življenje in doseči zastavljene realne cilje, hkrati pa spregledati ovire, povezane z invalidnostjo.

23.03.2023 01:02
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (2. del) Uporaba umetne inteligence pri sodniškem odločanju v strokovni literaturi vzbuja mešane občutke in odpira marsikatera vprašanja. Nekatera izmed njih sem obravnavala v prejšnji kolumni, ki se je na kratko posvetila vprašanju sodniške neodvisnosti pri uporabi umetne inteligence v sodniškem odločanju in problemu odgovornosti za sodno odločitev. Ta kolumna pa je namenjena vprašanju razlage pravnih predpisov z umetno inteligenco in morebitnih prednostih uporabe le-te. 20.03.2023 07:30
Miriam Seliškar Družina + pravo ni enako družinsko pravo

Vprašanje, kaj je bilo prej: kura ali jajce, je za znanstvenike popolnoma neprimerno, saj je njim odgovor jasen. Vsi običajni ljudje se ob tem vprašanju rahlo nasmehnemo in se v pravi družbi spustimo v zabavno debato, ob kateri bi se našim osnovnošolskim učiteljicam biologije vsi lasje postavili pokonci!

16.03.2023 01:00
prof. dr. Miro Cerar Odličnost Pojem odličnosti označuje lastnost človeka, dejanja, stvari ali kake druge pojavnosti, ki tako bistveno presega povprečje te pojavnosti, da spada v njen kakovostni vrh. Tako na primer odličnost športnikov merimo po osvojenih najvišjih mestih na športnih tekmovanjih, odličnost arhitektov in gradbenikov po nadpovprečnosti njihovih gradbenih mojstrovin, odličnost znanstvenikov po njihovih odkritjih, izumih in inovacijah, odličnost pravnikov pa predvsem po lucidnosti in uspešnosti njihovih pravnih argumentacij ter seveda, tako kot pri vseh drugih, tudi po prejetih priznanjih za svoje delo. Toda ali je odličnost res le privilegij manjšine? Ali ni neznosna misel, da lahko med športniki, arhitekti, znanstveniki, pravniki in vsemi drugimi ljudmi odličnost doseže le peščica najboljših? Ali vsem drugim ne glede na njihova prizadevanja preostane le še povprečnost? In ali je s povprečnostjo sploh kaj narobe? 13.03.2023 08:45
Vlasta Nussdorfer Stekleni strop je prebit Spet je tu marec in z njim posebni dnevi; dva namenjena izključno ženskemu spolu. Kot izziv za razmišljanje sem tokrat vzela radijsko oddajo z dne 2. 3. 2023 o Josipini Turnograjski, prvi slovenski pisateljici, za katero je Janez Trdina v 19. st. dejal, da ženske ne sodijo h knjigam, pač pa kar k peči, beri: štedilniku, in otrokom. Kasneje se je za to celo opravičil. Kaj vse se je spremenilo, kako je danes, ko mnoge najpomembnejše položaje v državi prevzemajo prav ženske? Kje vse so in kje jih (še) ni? Je morda moški spol ponekod kar »izginil«? Kdo je kriv in ali še obstajajo moške in ženske lastnosti ali imamo vsi kar vse? 09.03.2023 00:28
dr. Eneja Drobež Postopkovnost, učinkovitost in pravičnost

Na nekem idiličnem hrvaškem otoku je izpostava sodišča s celine, vključno z zemljiškoknjižnim  oddelkom. V njem delata dva referenta – Ivan in Slađana.1 Ivan se trudi, da bi bili postopki za stranke čim bolj učinkoviti in čim manj stresni. Slađana pa se drži črke zakona, ki je na Hrvaškem lahko precej svojevrstna.

06.03.2023 01:52
mag. Martin Jančar Baloni in avioni

Na popularno nemško pevko Neno me veže prav poseben spomin. Njen album Fragezeihen (Vprašaj) je bil ena od dveh kaset, ki sem jih poslušal v času, ko sem služil svojih šest mesecev v Zaščitni enoti milice (ZEM), daljnega leta 1984 (sic!). Imel sem poceni kopijo Walkmana in poleg omenjene v žepu še kaseto slovenske skupine Videosex. Obe kaseti sem vrtel, dokler so pač trajale baterije, in seveda največkrat prav tam, kjer ne bi smel. Še zdaj, če slišim kako skladbo s teh albumov, se spomnim na Rožno dolino in stražo pred vilo, danes bi rekli varovane osebe.

02.03.2023 12:04
prof. dr. Matej Avbelj Zmote in manipulacije ob začasnem zadržanju novele ZRTVS-1B

Ustavno sodišče je na svoji seji 16. 2. 2023 odločilo, da se izvrševanje novele ZRTVS-1B do njegove končne odločitve zadrži. Postopka ustanovitve novih teles upravljanja, vodenja in nadzora posledično ni mogoče pripeljati do konca. Ohranja se torej zatečeno stanje opravljanja tekočih poslov s strani subjektov, ki jih je novela ex lege obglavila.

27.02.2023 01:56
dr. Sara Ahlin Doljak Življenje kot družbena dobrina

Pri vprašanjih življenja in umiranja ter vprašanju, čigavo je življenje, strokovne kompetentnosti, prepričljivosti in verodostojnosti ne zmorem umestiti v sebi, teže in dometa pravnih mnenj, teorije, stališč ali sodb Evropskega sodišča kritično preveriti na konkretnem problemskem polju in pri tem razumeti ter prepričljivo utemeljiti, zakaj kaže nekaterim stališčem slediti bolj kot drugim. Golo povzemanje stališč pravnih teoretikov, sodb in pravnih teorij, ki bi ustrezala mojim prepričanjem, ideološkim nazorom, z resnim argumentiranjem, nima nič skupnega z mojim pravnim vedenjem o življenju in umiranju. Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu, sem se spraševala ob ponovnem gledanju dokumentarne oddaje Družbeni fenomeni: Evtanazija. Strinjam se z dr. Božidarjem Voljčem, ki je v oddaji dejal, da je treba o razlikah v stališčih pro et contra razpravljati s potrebno strpnostjo, s kulturo dialoga in se izogibati medijsko všečnim pretiranim argumentacijam, ki bi dajale vtis, da je slovenska družba razcepljena tudi na teh etičnih področjih.

23.02.2023 01:33
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Umetna inteligenca in sodniško odločanje (1. del)

Akademska literatura o uporabi umetne inteligence pri sodniškem odločanju je vse bolj obsežna. Avtorji v njej izpostavljajo prednosti in ovire za uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju in pri tem na eni strani poudarjajo olajšanje sodniškega dela in možnost večje učinkovitosti, hkrati pa opozarjajo na potrebo po sodniških izkušnjah, predvsem v zapletenih in nevsakdanjih primerih (gl. npr. Cofone, Reiling). V tej kolumni, ki bo objavljena v dveh delih, želim s kritičnega vidika na kratko predstaviti pogled na uporabo umetne inteligence pri sodniškem odločanju, ne le na teoretični ravni, temveč predvsem na podlagi praktičnih problemov, ki jih izzove uporaba te tehnologije na sodiščih.

20.02.2023 08:59
Miriam Seliškar Sodna p(a)lača

V prvem filmu, ki sem ga gledala na televiziji in sem ga vsaj približno razumela, mi je med vsemi liki najbolj ostal v spominu sodnik. Tisti angleški, s čudnim pokrivalom, ki je sedel visoko nad vsemi ostalimi in grmeče predaval o pravici in kazni za tiste, ki se ne držijo dogovorjenih ali zapisanih pravil.

16.02.2023 12:36
prof. dr. Miro Cerar ChatGPT in ljubezen z roboti

Kot izhodišče te kolumne izpostavljam dve zadevi, povezani z umetno inteligenco. Prva je zdaj že marsikomu znani ChatGPT – jezikovni model, ki ga proizvaja umetna inteligenca in ki napoveduje velike spremembe v našem intelektualnem in drugačnem delovanju. Kot verjetno že veste, nam ta model s pomočjo umetne inteligence v nekaj sekundah ali minutah napiše besedilo na katerokoli temo, pri čemer je vsebina takšnega besedila že zdaj (ta in drugi modeli se bodo seveda še razvijali) boljša od besedila, ki ga je sposobna napisati večina ljudi. Druga takšna zadeva je nedavna novica o 37-letnem moškem, ki je javno pojasnil, da goji resnična čustva do svoje virtualne spremljevalke – klepetalne robotke (t. i. replike), ki z uporabo umetne inteligence uporabnikom nudi romantično druženje (vir: Business Insider, New York, 9. 2. 2023). Kam nas takšne reči vodijo in kaj se lahko iz njih naučimo?

13.02.2023 09:21
Vlasta Nussdorfer Sojenja, ki (vsaj) presenečajo Je tudi vas kot mnoge presenetil nenadni zaključek sojenja v zadevi »balkanski bojevnik«? Po 13 letih postopkov na vseh stopnjah, od oprostilne do pravnomočne obsodilne sodbe in njene razveljavitve na vrhovnem sodišču ter ponovnega sojenja na prvi stopnji? Pod stalno presijo bližajočega se zastaranja, o katerem se je zadnje čase opozarjalo po vsaki glavni obravnavi. In nato kot strela z jasnega. Priznanje vseh razen enega. S tožilstvom so se pogodili za kazni, ki so jih že prestali. Le zakaj in to prav sedaj? Jih je prestrašilo menda kar 40 razpisanih obravnav, ki bi trajale cele dneve, in s tem povezani izjemno visoki stroški obrambe, morda celo kaj tretjega? Ugibanj je bilo in je še vedno veliko. 09.02.2023 01:30
dr. Sabina Zgaga Markelj Želite stopiti v stik z nami?

To ni kolumna o poskusu navezave stika z onstranstvom oziroma z duhom. Čeprav, če dobro pomislim, primerjava niti ni slaba. Včasih se namreč prav tako počutim, ko skušam navezati stik in dobiti kak odgovor. Gre za vprašanje stika s prodajalcem storitev ali blaga (v nadaljevanju poenostavljeno prodajalcem) zaradi kakršnega koli vprašanja v zvezi z nabavo, uporabo, itd. teh storitev ali blaga v najširšem možnem smislu. Na primer, ker me zanima, ali je neka pretočna storitev kompatibilna z našim televizorjem, ali lahko uporabim že kupljeno programsko opremo tudi na drugem računalniku, ali lahko čevlje določene velikosti prestavijo v drugo, meni bližjo poslovalnico. Pri tem imam včasih res občutek, da kličem duhove ali pa lovim lasten rep.

06.02.2023 00:43
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Seliškar Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30