c S
KOLUMNE
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

12.11.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Slovenija nezadostno varuje pravice oseb s posebnimi potrebami in invalidov

ESČP: "Slovenija diskriminirala invalide pri volitvah." ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala oba pritožnika, ker jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista omogočila, da na sodišču pred glasovanjem zahtevata prilagoditve volišča. Pritožnika, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil sodnik dr. Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Ustavno sodišče pod vodstvom dr. Rajka Kneza je ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve. 

29.10.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pozitivnih pravnih dolžnostih delodajalcev Delodajalec je zoper delavca uvedel disciplinski postopek. Delodajalec je delavcu po pisni seznanitvi očital, da že dlje časa krši svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da ne uporablja in zavrača nošenje maske v zaprtih prostorih delodajalca, kjer delavec opravlja delo. 01.10.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred poneumljanjem »Preprečiti je treba neposredno ali posredno diskriminacijo oseb, ki niso cepljene, na primer iz zdravstvenih razlogov, ali ker niso del ciljne skupine, za katero se cepivo proti COVID-19 trenutno uporablja, ali je zanjo dovoljeno, kot so otroci, ali ker še niso imele priložnosti cepiti se, ali so se odločile, da se ne bodo cepile. Zato posedovanje potrdila o cepljenju ali posedovanje potrdila o cepljenju, na katerem je navedeno cepivo proti COVID-19, ne bi smelo biti predpogoj za uveljavljanje pravice do prostega gibanja ali za uporabo storitev čezmejnega potniškega prevoza, kot so letalski, železniški, avtobusni, trajektni ali drug prevoz. Poleg tega te uredbe ni mogoče razlagati, kot da določa pravico ali obveznost do cepljenja.« (36. člen Uredbe (EU) 2021/953, z dne 14. junija 2021) 17.09.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravne in družbene posledice ustavnosodne odločbe št. U-I-79/20 Vsakodnevno opažam, da si velik del slovenske javnosti napačno tolmači naslovno ustavnosodno odločbo. Tega ni težko razumeti. Tudi sam ne razumem povsem toka misli v obrazložitvi odločbe. Četudi se trudim razumeti, zakaj se sodišče ne želi, ne zmore ali si nekako … ne upa … izviti iz mreže golega besedičenja, stvarno neutemeljenega leporečja, zatrjevanj brez dokazne podlage, protislovij, nelogičnosti, manipulacij, zavajanj in sprenevedanj oblasti ter z njo sodelujočega dela zdravstvene stroke, pa tudi iz prenekatere polresnice, celo očitne laži. 03.09.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi zagovorniku načela enakosti je močno »zdrsnilo« Tako močno, da bo težko »priplezal« nazaj. Bo pa moral, zaradi funkcije, »plezati.« Hitro in visoko, navpično. Ustvaril je, uporabil bom prispodobe, poligon, priročen za dnevnopolitično »fronto«, tudi jezikovno in konceptualno »vojno«, ki za seboj lahko pusti enormno pogorišče - in kaos. S tem je legitimiral nov primer »prerekanja o oslovi senci« in institucionalno formaliziral pojem »oksimoron«. Tega mi je žal. In žal mi je zanj. 20.08.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Človekovo dostojanstvo: koncept, pravica in moralna dolžnost, ki JE ali pa NI Ne, sistemi za odvajanje izdihanega zraka iz zaprtega prostora in čiščenje zraka gospodujoče oblasti še vedno ne zanimajo. Na GZS pa so se, po letu in pol, odločili, da bodo kmalu o tem organizirali seminar, posvet. Počasi, zakaj bi s tem hiteli? Ni treba hiteti. Kot ni treba hiteti s preverjenim preverjanjem preverjenih zdravil, na trgu obstoječih že pol stoletja ali več, ki so učinkovito blažilna in zdravilna tudi za bolezen Covid. 06.08.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse je prav in vse je narobe - vmes pa je človek in njegove dileme

»Ne želim policijske države. Ne želim manipulacij z javnostjo. Ne želim groženj. Ne želim prisile. Ne želim kaznovanja ljudi. Ne želim vsega tistega, kar vodi v tiranijo. Človek je najprej odgovoren zase. Nehajmo govoriti ljudem, naj se cepijo zaradi drugih. Cepijo se zaradi sebe, ali pa se pač ne. Ne govorimo ljudem, da so odgovorni za druge, če se ne cepijo. Ne grozimo jim s cepljenjem in ne silimo jih v to, ker za to ni nobenega opravičljivega razloga. Prišli smo do tja, do koder smo lahko prišli. Imamo cepivo. Več ni mogoče. In to je dovolj.« (Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške; Vir)

23.07.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakon je mogoče spremeniti tudi v politični manifest manifést -a m (ê)
1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels.
2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest; ladijski, letalski manifest (FRAN. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).
09.07.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Treba se je imeti fino, pravijo, predvsem pa zaupati cepivom in biti cepljeno solidaren – morda imajo prav Pravijo: ko gre za pravo, takrat smeš govoriti, ko gre za druge stroke, predvsem pa za medicino, takrat molči. Ta molči razumejo kot (slepo) »verjemi« in (brezpogojno) »zaupaj«, zato »ne poizveduj« in ne izražaj dvoma, še posebej pa ne kritike. Pravijo tudi »bodi solidaren«. Solidarni molk razumejo tudi kot »ne sprašuj«, »ne išči odgovorov«, »ne objavljaj« in »ne pojasnjuj svojega razmišljanja«. Če to storiš, ti pravijo »teoretik zarote«, »antivakser«, »zanikovalec«, »psevdo-nekaj« … Ker da »ne razumeš«. Seveda ne razumem/o. Pa želim/o razumeti. Moram/o. Do tega imam/o pravico. To je pogoj – VSEGA. Razumeti! Če je na eni strani pravica je na drugi dolžnost. Omogočiti, dopustiti, prizadevati si za RAZUMETI. 25.06.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje, ki se vedejo kot bogovi, niso bogovi, četudi imajo ta kompleks Do sebe sem izrazito neprizanesljiv. Tudi v okviru svoje stroke in poklica. Iščem, berem, analiziram, popisujem, sprašujem, oprezam za viri, argumenti in razlogi, ki bi me prepričali, da sem v zmoti. Brez prestanka. Vselej znova. Ko prepoznam svojo zmoto sem zelo zadovoljen. V takem trenutku se zdi prehojena pot dobra izraba časa, opravljeno delo pa koristno in smiselno. Lahko napredujem, se odrinem in grem naprej, usmerjeno, s ciljem. Postopek, ali proces, ponavljam, vsak dan znova. 11.06.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dolgoletno protiustavno in nezakonito prakso ZPIZ je vendarle ugotovilo tudi sodišče

Po približno dvajsetih letih je skrajni čas, da ZPIZ (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, v nadaljevanju Zavod) prekine s protiustavno in nezakonito prakso - sicer bo še naprej odškodninsko odgovarjal zavarovancem! To izhaja tudi iz nedavno sprejete (in pričakovane) sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, z opr. št. Psp 24/2021, z dne 16. april 2021.

27.05.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ljudje imajo pravico spraševati, dvomiti, kritizirati, vedeti in razumeti Pobude za ustavnosodno presojo določenih »protikoronskih« pravnih predpisov in ukrepov z opr. št. U-I-427/20, U-I-17/21 in U-I-59/21 so bile dopolnjene šestnajstkrat. Z argumenti in dokaznim gradivom: članki, študije, analize, knjige, izjave, pisma, video gradivo, fotografije … Elementov dokaznega gradiva je veliko. Veliko je tudi vprašanj, naslovljenih na oblast, ki ne dobijo odgovora in prošenj za posredovanje informacij, na katere oblast odgovori, da informacij žal nima. Vlada je ustavnemu sodišču v navedenih zadevah poslala en odgovor: vseboval je tabelo s statističnimi podatki in članek o Francoski Gvajani. 14.05.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kako preživeti polet z letalom brez »zračenja« z »odpiranjem oken«? Dolgo časa smo si za to prizadevali. Skoraj eno leto. Potem se je zgodilo. Tudi zaradi vztrajnosti, neomajnosti in odločnosti ne le g. Mitje Vilarja, pač pa tudi prof. dr. Dušana Kebra in mag. Dejana Židana, poslanca stranke SD, g. Željka Ciglerja, poslanca stranke Levica in g. Janija Möderndorferja, poslanca stranke LMŠ. Sklicana in izvedena je bila nujna seja Odbora DZ za zdravstvo, v torek, 27. aprila 2021, na zgodovinski, spominski in praznični dan. 30.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija: od ideje in koncepta, do izvotlitve in negacije Ljudje mi še naprej postavljajo vprašanja o državni ureditvi in političnem sistemu, o vzvodih in mehanizmih za delovanje formalne in materialne demokracije, četudi so odgovori na vprašanja zapisani v Ustavi RS. Raje postavijo vprašanje, kot odprejo ustavo. Raje zapišejo vprašanja, kot preberejo ustavo. Pri tem mislim na tiste ljudi, ki postavljajo takšna vprašanja – vprašanja z odgovori v besedilu ustave. To je - zanimivo. 16.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vse to so »teorije zarot« Prostovoljno smo se odrekli »identiteti«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti »človeka«. Prostovoljno smo se odrekli identiteti človeka »kot osebe«. Prostovoljno smo pristali na to, da za časa življenja ne bomo živeli, ampak čakali konec življenja. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse, kar je nepomembno, pomembno. Prostovoljno smo pristali na to, da je vse tisto, kar je maksimalno in najbolj pomembno, postalo nepomembno. A prav zato je vse maksimalno pomembno, tisto, kar je najbolj pomembno, pa je zato še pomembnejše. Tudi teorije zarot. Vsi smo za to odgovorni. Med nami so tisti, ki so za to tudi krivi. To so krivci. Zanje smo krivi. Tudi za teorije zarot. Tudi za teorije, ki niso zarotniške. A tudi te so zarotniške. Tudi to je teorija zarote. 02.04.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banke NE, kreditojemalci DA; ali priznanje in čast Višjemu sodišču v Mariboru Petnajst let mojega strokovnega dela je bilo namenjenega predvsem pravno-teoretičnemu, pravno-filozofskemu in ustavniškemu študiju, razpravam, analizam, člankom in knjigam o tem, kaj pomeni, kako razumeti, kako interpretirati in kako v praksi, zlasti v sodni praksi, uresničevati ustavno načelo socialne države, v neposredni povezavi s temeljnimi človekovimi in ustavnimi pravicami do osebnega socialnega dostojanstva, pravne zaščite lastnine, doma, družinskega življenja, dela, socialne varnosti in svobode v najširšem pomenu besede. Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 877/2020, opr. št. VSM00041664, z dne 15. decembra 2020, občutim kot nagrado za moj vztrajni in odločni, poklicni in javni trud. 19.03.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek S sliko (z dejstvi) ni nič narobe - če in ko se vsi pretvarjajo, da ni nič narobe Po koncu včerajšnjega televizijskega informativnega programa na javni RTV mi je kolega poslal sporočilo - sms: »Bojim se, da so nas vse do konca poneumili.« Nisem mu odgovoril. Besede »strah«, »vse«, »do konca« (najverjetneje je mislil »nepovratno«) in »poneumili« so bile preveliko večerno breme. Prevelik miselni izziv. Tudi trpka bolečina. Zametek tesnobe. Zanikati si nisem drznil. Pritrditi nisem želel. 05.03.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!

Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) »uradno razglašeno pandemijo«. Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano … A vseeno še naprej velja, kot da ni.

19.02.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izjemni dosežki pri učenju in prikazu znanja so razlog, da te ta država prezre Bil sem opozorjen na 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) (Uradni list RS, št. 80/20). Člen neposredno zadeva pravico dijakov in dijakinj, da ob doseženih izjemnih dosežkih pri izkazovanju znanja pridobijo Zoisovo štipendijo. Ali točneje, da je NE pridobijo. 05.02.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Moja etična dolžnost je, da tudi v takem primeru stopim v bran sodnicam in sodnikom Javnosti, tudi splošni slovenski javnosti, ne le strokovni javnosti, ali slovenski pravni skupnosti, je znano, da se je pred dnevi na Ustavnem sodišču RS nekaj zgodilo. Nekaj čudnega. Ne samo zanimivega. Nekaj zares zelo čudnega. Tudi nekaj nepričakovanega. To, kar se je zgodilo je ovito v tančico skrivnosti. Enigmatično je. Ne ve se, kaj točno se je zgodilo. Ve pa se, ker se mora vedeti, da se tisto, kar se je zgodilo, ne bi smelo zgoditi. 22.01.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Tudi na univerzah je treba resnico odkrivati s srcem

Ne, ne, ne bom pisal o svetu, ki se barbarsko seseda pri dnevni svetlobi in pred našimi očmi, pred televizijskimi kamerami. Ne bom pisal o času totalne odsotnosti mere, popolne odprtosti meje in neizmerljive intenzivnosti pri žaljenju, poniževanju in norčevanju iz ljudi, če si politični funkcionar. Ne bom pisal o ustavnem sodišču, ki ga z uporabo elementarne logike in približno zdrave pameti ni mogoče razumeti.

08.01.2021
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O ustavnosti in ustavnopravnih možnostih glede volilne zakonodaje

Ustavno sodišče se je v odločbi št. U-I-32/15 opredelilo do vprašanja ustavnosti obstoječega volilnega sistema in zakonodaje glede volitev v Državni zbor. Izrek in obrazložitev odločbe sta jasna in razumljiva:

  1. Drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 23/17) ni v neskladju z Ustavo.
  2. Prvi odstavek 7. člena, 42., 43. in 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor niso v neskladju z Ustavo.
  3. Člen 4 Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo.
  4. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
  5. Zahteva za oceno ustavnosti petega odstavka 80. člena Ustave se zavrže.
25.12.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O »poustavljanju« in »posodnikovanju« pravnega reda »Posodnikovanje« se mi zdi lepa beseda. Skovala sva jo (poslovenila sva besedo »judikalizacija«) s pravniškim kolegom, preden je on kot pomočnik odgovornega urednika postal odgovorni urednik slovenske znanstvene revije za ustavnopravno teorijo in filozofijo prava, sam pa sem mu odstopil mesto odgovornega urednika in se umaknil v uredniški svet revije. Ko sva sodelovala, to pa sva počela dobro in produktivno, sva ustvarila ali poslovenila nekaj lepo zvenečih strokovnih pojmov. 11.12.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O čistem zraku, soncu, enem zdravju in psihologiji pozitivnih sporočil Sprva smo domnevali, da se sars-cov-2 širi predvsem s tesnimi stiki in prek površin. Pokazalo se je, da se virus širi tudi in morda celo predvsem z aerosolom, torej zelo drobnimi kapljicami. Novim ugotovitvam moramo prilagoditi ukrepe.” 27.11.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mora ZPIZ prekiniti dolgoletno (protiustavno) prakso neugotavljanja poklicnih bolezni zavarovancev? Kot pravnika, ki se pri svojem strokovnem delu vsakodnevno soočava s kršitvami ustavnih, delavskih in socialnih pravic (nekatere tipične kršitve so na primer popisane v knjigi Teršek: Pravna ignoranca škodi. Kritika pravne prakse 1 in 2 in v knjigi Etika politike), sva etično dolžna opozoriti na anomalije v sistemu, ki povzročajo škodo državljanom in pomenijo poseg v javno korist in v splošno dobrobit ljudi, ne samo v posameznikove pravice, svoboščine in pravno varovane interese. 13.11.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izredno stanje in »razglašeno« izredno stanje ali To ni ta naša razglednica Kako si pravniški kolegi »predstavljajo« izredno stanje in razloge zanj? Posebej v izrednem stanju, ko ni »razglašeno« izredno stanje in je razglašena epidemija, ki po stališču večine sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča »traja ves čas«, mnogi ljudje pa se še vedno sprašujejo, ali je ali ni razglašena? Katere pravice in svoboščine bi »morala« država »razveljaviti«, da bi šlo za izredno stanje? Koliko pravic: večino, vse, razen…? In zakaj bi jih »morala« razveljaviti, če bi bilo »razglašeno« izredno stanje, ko jih le načeloma in le »sme« razveljaviti – če so za to izpolnjeni ustavnopravni pogoji? 29.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V spremenjenem Zakonu o nalezljivih boleznih je veliko protiustavnih rešitev Ob sprejemu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-83/20, s katero je večina petih sodnikov in sodnice pritrdila ustavnosti ukrepov Vlade RS med uradno pandemijo novega koronavirusa, so dve sodnici in dva sodnika v svojih ločenih mnenjih med drugim zapisali, da bi US moralo v presojo ustavnosti ukrepov vključiti tudi presojo ustavnosti določb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). 16.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Miselni vzorec ob letošnjih Dnevih Socialne zbornice Slovenije Soglašali smo, družbeno najbolj ranljive skupine ljudi legitimno pričakujejo ozaveščenost vladnih socialnih politik in stopnjevanje zavesti o pozitivnih obveznostih države, da s političnimi in pravnimi ukrepi zaščiti pravice, svoboščine in vitalne interese teh skupin ljudi. Soglašali smo tudi, da morajo biti med prioritetami vladnih pravnih politik predvsem otroci, otroci s posebnimi potrebami, starši otrok, družine, invalidi in delavci invalidi, starostniki in neozdravljivo bolni. Tudi, da morata biti sistema vzgoje in izobraževanja in javnega zdravstva med absolutnimi prioritetami. 02.10.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komentar odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-83/20: duh je nepovratno ušel iz steklenice Bil sem sredi branja medijskega poročila o ameriškem zveznem sodniku, ki je ukrepe, s katerimi se je omejilo uresničevanjem temeljnih ustavnih pravic in svoboščin, na las podobne tistim, ki so veljali v Sloveniji med uradno razglašeno pandemijo, označil za neustavne in jih pospremil s sporočilom oblasti: dobri nameni in izjemne okoliščine še ne odvežejo oblasti od spoštovanja zakonitosti in ustavnosti pri sprejemanju ukrepov. Zadeva bo zelo verjetno kmalu prišla pred Vrhovno sodišče ZDA. Slovensko ustavno sodišče pa je bilo, četudi dokaj počasno, vendarle hitrejše. Po sili razmer. Od podrobnega branja ameriške zadeve me je odvrnila javna objava odločitve Ustavnega sodišča št. U-I-83/20. Z njo je US storilo prav tisto, kar se je ameriški sodnik odločil preprečiti. 18.09.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zaupanju, idejah in utopiji Pri politiki je pač tako: če strankarski politiki in dnevno-politični, strankarski »navijači« ali strastni simpatizerji, čustveni strankarski privrženci omenjajo in uporabljajo besedo »zaupanje«, ko gre za dnevno (strankarsko) politiko, politike, parlament, vlado, katerokoli, torej vlade, za politične odločevalce in javne funkcionarje…, je to dokaj pričakovano in razumljivo. Četudi ni prav. 04.09.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V podporo g. Julianu Assangu S tem pa proti njegovi izročitvi ZDA. Pa v podporo zadnjim pravim predstavnikom žurnalizma. Tudi v podporo pristnim izvajalcem družbene vloge "javnih psov čuvajev," kolikor jih je pač še ostalo. Ob tem pa proti medijskemu senzacionalizmu, lažem, polresnicam, manipulacijam, mrhovinarstvu, komentarčkaričkanju, razkrivaštvu, namesto analitičnega raziskovanja in preiskovanja, prepisovanju, namesto ustvarjalnega in originalnega pisanja, vestičkanju, namesto objektivnega poročanju, golomnenjskosti, namesto lucidnega in pronicljivega komentiranja, »nekim« mnenjem, namesto z znanjem utemeljenih prepričanj, miselnim preproščinam, pomečkanim kontekstom, zavajajoči in nemisleči, s tem pa družbeno neodgovorni in etično zavržni rabi točno določenega števila besed, prispodob in oznak za tvorjenje enih in istih, ali pa zelo podobnih, vse pogosteje pa tudi pojmovno, vsebinsko in sporočilno zelo ponesrečenih stavkov »kogarkoli o komerkoli in čemurkoli«, »kadarkoli, kakorkoli in kjerkoli.« 21.08.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odprto pismo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Država, javna uprava in pristojno ministrstvo: prosim, uresničite svojo »pozitivno pravno obveznost« glede skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Z uvodnim poudarkom, da so otroci (mar je res to treba posebej in izpostavljeno zapisati?!) po mednarodnem pravu in po slovenski ustavi posebej zaščitena skupina ljudi. Zato mora država storiti vse, kar je na eni strani od nje treba terjati, ker to določajo Ustava in mednarodni pravni dokumenti, na drugi strani pa tisto, kar je od nje razumno – legitimno – pričakovati: uresničiti »pozitivno pravno obveznost« za optimalno, kakovostno in učinkovito pravno in politično skrb, s tem pa celovito »zaščito« otrok s posebnimi potrebami. Vključno z nudenjem učinkovite pomoči njihovim staršem in z zagotavljanjem okoliščin (pravnih, praktičnih, finančnih, kadrovskih-zaposlovalnih in logističnih) za najvišjo kakovost dela strokovnjakov s tega področja in za njihovo zaposlovanje. 07.08.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vtis o ravnodušnem in do ljudi žaljivem zavračanju ustavnih pritožb Kaj pomeni biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o ustavnosti delovanja političnega sistema in pravnega reda »na javni funkciji«? Predvsem pa biti deležen privilegija odgovornosti za odločanje o pravicah in svoboščinah ljudi? Odločati o kakovosti življenja ljudi? Objektivno in subjektivno? 24.07.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ESČP naj bi kmalu odločilo, da obvezno cepljenje, kot je urejeno tudi v Sloveniji, pomeni kršitev človekovih pravic

“Zakon o nalezljivih boleznih je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.” (Odločba US št. U-I-127/01, leto 2004!)

10.07.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o »ustavni demokraciji«; in post scriptum Uvodoma velja ponoviti. Socialno-liberalna ustavna demokracija je utemeljena s temeljnimi načeli in pravili, ki so moralnega in normativnega značaja, zato je tudi vrednota. O socialno-liberalni ustavni demokraciji kot vrednoti lahko govorimo predvsem v primeru, če samo USTAVO razumemo trodelno. Najprej kot vrhovni dokument, sestavljen in določb, ki jih lahko spremenimo (amandmiramo). Potem kot vrhovni dokument z določbami, ki jih ne smemo spreminjati, če bi se z njihovo spremembo porušila notranja struktura ustave (ter s tem model socialno-liberalne ustavne demokracije). In končno, če jo razumemo kot celoto določb, ki odražajo temeljna supraustavna načela (nad-ustavna: demokracija, vladavina prava, socialna država, življenje, svoboda, varnost, dostojanstvo – vsi pojmi, ki so hkrati koncepti in vrednote, v najširšem smislu razumevanja). Ob tem pa moramo razumeti, da je treba ustavnost uresničevati na horizontalni in na vertikalni ravni sistema (kompilacija stališč več uglednih teoretikov). 26.06.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Klepet s študentom prava – ali – O smislu »Komur se posreči poglobiti se v tihoto in jo poklicati z njenim pravim imenom, je dosegel največ, kar more doseči umrljiv človek … Komur se posreči ogreti in poživiti samoto, ta je osvojil svet.« 12.06.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). 29.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država se mora truditi zaščiti ljudi tudi pred tesnobo in strahom, zlasti tistim »nevidnim« »Nepomembnost, dragi prijatelj, je bistvo življenja. Spremlja nas vseskozi in na vsakem koraku. Navzoča je celo tam, kjer je nihče noče videti: v grozodejstvih, v krvavih spopadih, v najhujših nesrečah. Prepoznati jo v teh dramatičnih okoliščinah in jo poimenovati s pravim imenom pogosto zahteva precejšen pogum. Vendar ni dovolj, da nepomembnost prepoznamo, moramo jo vzljubiti, naučiti se jo moramo ljubiti. Poglejte, dragi prijatelj, tukaj, v tem parku, tako rekoč nama tik pred nosom, je navzoča v vsej svoji razvidnosti, v vsej svoji nedolžnosti in vsej svoji lepoti.« (Milan Kundera: Slavje nepomembnosti; Modrijan, 2015, str. 130-131). 15.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanske izredne razmere kot (le?) priložnost, ali pa (celo!) vzpodbuda za še več nemislečega etiketiranja

»In pomembno je to, da če kdo sledi eni od teh vrednot, jaz, ki ji ne, zmorem razumeti, zakaj ji on sledi ali kako bi bilo, v njegovih okoliščinah, če bi mene prepričevali, naj ji sledim. Tu je možnost za razumevanje med ljudmi.« Kajti »morala lepi in slepi

01.05.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Jutro po večeru ali Kaj po pandemiji?

»Nobenih drugih stvari ne začutimo in ne zaznavamo razen teles in modusov mišljenja« (Spinoza, Etika, Slovenska matica, 1988, str. 137). »Sicer pa, bi bilo življenje, postlano z rožicami, blagoslov ali obsodba? Morda obsodba, kajti če ga preživiš, ne da bi se kdaj vprašal, čemu živiš, zapraviš veliko priložnost. In samo bolečina te pripravi do tega, da se vprašaš« (T. Terzani, Še en krog na vrtiljaku, Založba Eno, str. 676).

17.04.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo so »junaki«? V teh dneh me še najmanj zanimajo paragrafi. To ne pomeni, da me paragrafi ne zanimajo. Pomeni samo, da me druge zadeve zanimajo bolj od paragrafov. Poskušam jim slediti. Jih razumeti. Preusmeriti miselno smer. Tudi zato, ker se bo treba hitro vrniti k paragrafom. Ne zares vrniti, kot bi bili potisnjeni na stran. Samo nič manj pomembni ne bodo. Nemara bodo –še- bolj pomembni. Zato ni res, da me manj zanimajo. Le po drugi strani jih poskušam opazovati in misliti. 03.04.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Maske Včasih, ko realnost zunanjega sveta neprizanesljivo pokaže svoje zobe, se je koristno umakniti v podrobnosti življenja. Tiste, takšne, ki jih človek v vsakdanjem bivanju niti ne opazi -s čutili-, še manj –misleče- zazna. 20.03.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do zaščite pred strahom in pred poniževanjem Bila je vojna. Točno določena vojna, v njeni obliki in razsežnosti, se je končala. Druge so se nadaljevale ali začele. Tik pred tem in leta po tem se je govorilo, pisalo in gradilo... Ustvarili so se pakti, deklaracije, konvencije in ustanovne listine. Nekaj novega in drugačnega je bilo zamišljeno - in začeto. Nekaj boljšega. V središču tistega "nekaj", ki ni postalo TO "nekaj", kar JE, pa je bila tudi ali predvsem človekova pravica do zaščite pred strahom; glede vojne in miru, svobode, pomanjkanja, zdravja ... 06.03.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vprašanje »legitimacije in identifikacije« osebe z zahtevanjem osebnega dokumenta je zame temeljno vprašanje demokratične svobode in vladavine prava Zgodilo se je že. Večkrat. Oziroma, dogaja se. Zgodilo se je meni, zgodilo se je znancem, zgodilo se je ljudem, ki so mi o tem pripovedovali, ali mi pisali. Policija nas je na javnem mestu zaustavila le zato, da bi preverila, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Brez posebnega, stvarno utemeljenega razloga. Pač, kar tako in samo s tem namenom; le ugotoviti, ali imamo pri sebi veljavni osebni dokument. Z zatrjevanjem, da je to naša zakonsko predpisana dolžnost in hkrati z zakonom določena pravica policistov in policistk. 21.02.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Razumljivo je, če ljudstvo – takšno – oblast prezira

Ni težko razumeti, da Ustavno sodišče zakona, ki ureja volitve, enostavno ne razveljavi, četudi ugotovi njegovo delno protiustavnost (Odločba U-I-32/15). Malo težje je razumeti, če je tudi v tem primeru ločeno mnenje enega sodnika v prizmi ustavnosti, demokracije in svobode prepričljivejše, kot zavezujoča odločitev večine sodnic in sodnikov. Še težje je razumeti poslanke in poslance v Državnem zboru, ki tudi te ustavnosodne odločbe (in ne »ustavne odločbe«!!) ne uresničijo.

07.02.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Postopkovno vprašanje stranke, vabljene pred prekrškovno sodišče

Prekrškovno pravo je izmuzljivo področje pravnega urejanja družbenih odnosov. Prekrškovna pravna politika pa se zdi še bolj izmuzljiva reč. Poudarjeni razlog za to razberem v izkustveno potrjenem dejstvu, da omogoča in vključuje preveč primerov samovoljnega, neenakopravnega, pomanjkljivo transparentnega, včasih pa celo izrazito arbitrarnega odločanja: tistih, ki prekrške preiskujejo (policija) in tistih, ki potem od njih odločajo – sodišč.

24.01.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Migranti, begunci in široko odprte oči Na temo beguncem in migrantov nisem molčal. Sem ji pa namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem prispevku. Avtor je na Univerzi na Primorskem gostujoči študent, eden od študentov magistrskega študija Komuniciranje in mediji, s katerimi se mi je bilo v veselje in zadovoljstvo študijsko pogovarjati v prvem, skoraj končanem študijskem semestru - v okviru predmeta o svobodi izražanja. Študenta sem kot »gostujoče pero« povabil k pisni strnitvi svojih preliminarnih opažanj glede naslovne teme. 10.01.2020
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. 13.12.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodni primer dr. Novič … Kako to razumeti? In ne sprejeti!

Ne, tega pa sprva nisem verjel. Ali pa nisem bil več pripravljen verjeti. Najbrž zmožen. Ali voljan. Ob vsem tem družbenem dogajanju glede prava in s pravom. Predvsem, kar zadeva sodstvo. Ali pa … Pismo odvetnika me je šokiralo. Ponovno. Obveščen sem bil, v vlogi strokovnega javnega "psa čuvaja” (sintagma po sodbi ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski), da bo o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo odločal isti senat istega sodišča, ki je v tem istem primeru že dobil krepko nadzorno grajo Vrhovnega sodišča (in pomembnega dela verodostojne pravne stroke).

29.11.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik? Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. 15.11.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo? Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. 25.10.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O nas, ki grobo kršimo temeljne pravice pristnih varuhov svobode in demokracije?!

Določeni ljudje mi pravijo, da “zagovarjam in opravičujem sovražni govor” in da “se pretvarjam, da mi gre za zaščito človekovih pravic, ker zagovarjam tiste, ki jih kršijo, s tem pa kršim pravice tistih, ki so žrtve sovražnega govora.” Zato sem, skupaj z nekaterimi drugimi kolegi, univerzitetnimi učitelji prava, “odgovoren za sovražni govor.”

11.10.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Bistvo ustavne demokracije ni »boj večin«

"A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin" (minister, pristojen za izobraževanje in znanost, v oddaji Studio City, glede predlaganega referenduma o vprašanju, o katerem je že odločilo Ustavno sodišče).

27.09.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Banalnost vpliva turizma na redarsko prekrškovno inkasantstvo Slovensko obmorsko mesto. Majhnost osrednjega trga. Polna zasedenost vseh parkirišč. Neprekinjena odeja človeških teles na plažah. Odličen turistični obisk. Mladeniči in mladenke, z redarskimi oznakami, se vztrajno umikajo pred žgočim soncem v hlad. Ki ni prav nič hladnejši, le senčnost rahlja temperaturno tesnobo. Moški srednjih let, v redarskih uniformah, razumljivo nejevoljni ob pekoči prepotenosti, se odločajo: kdaj mižati in kdaj človeka presenetiti z globo za prekršek. Nezanemarljiv, za občane pomemben element pravne identitete lokalne samouprave. 13.09.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. 30.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Da, Ustavno sodišče mora stopnjevati sankcije Kadar Državni zbor ne spoštuje in/ali ne uresniči odločb Ustavnega sodišča, mora to sodišče stopnjevati sankcije (podrobno v članku revije Pravna praksa). Ne le, da jih sme, ampak jih mora. Tudi tako, da z ustavnosodnim aktivizmom sprejme odločitev (z izrekom in obrazložitvijo), ki od sprejema dalje pravno zavezuje in učinkuje kot zakon. Ustavno sodišče je že tako stopnjevalo sankcije. 16.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Juridični monstrumizem ali Zakaj so vrata mariborske sodnije še vedno odklenjena?

Sokratova obsodba pred poroto – sodiščem je bila literarno označena za »juridični monstrum.« Bila je očitno nepravična, pomenila je zanikanje tistega, kar danes označujemo kot temeljne človekove pravice do svobode vesti, verske svobode in svobode izražanja, hkrati pa ni bila utemeljena ne z legitimno zakonitostjo, ne s prepričljivimi dokazi. Določena je bila s čustvenim doživljanjem osebnosti in početij Sokrata pri njegovih juridičnih krvnikih, ki mu niso bili osebno naklonjeni.

02.08.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nelegitimnost oblasti? Legitimnost je v politični teoriji in filozofiji pomemben koncept, tudi prvina. Sodobna pravoslovna in politična teorija znatno presegata goli formalni vidik legitimnosti in odločno stojita v polju vsebinske, materialne legitimnosti (enako velja za koncepta »vladavina prava« in »demokratičnost«). Osrednje vprašanje je vprašanje dobrega, kakovostnega, upravičenega – legitimnega upravljanja družbe. Torej dela (ravnanj), drže in politične etike odločevalcev – javne oblasti. Oceni legitimnosti vsakokratnih političnih ravnanj, razmerij in odločitev predhodi ocena o izpolnjenosti temeljnih izvorov, kriterijev in meril legitimnosti (o tem podrobno v monografiji Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo). 19.07.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek ZA »pozitivno – dolžno« razumevanje ustavne pravice do zdravja

Pravica do zdravja, podobno kot pravica do zdravega življenjskega okolja, seveda tudi pravica do kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema kot takšnega (sistemske – politične, pravne in sodne - ureditve in prakse zagotavljanja, spremljanja in vzpostavljanja zdravja ljudi) … so temeljne ustavne pravice. Tudi pomemben del pravnih dolžnosti socialne države. Zato so hkrati pomemben segment ustavnopravne doktrine o pozitivnih obveznostih (socialne) države.

05.07.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neavtonomiji in nadzbirokratiziranosti univerz in fakultet (tudi) pri postopkih izvolitev v akademske nazive Večkrat sem že zapisal ali glasno razmišljal pred javnostjo (in pri tem nisem bil osamljen), da slovenske univerze in fakultete niso zares avtonomne. Niti, ko gre za tako prvinska akademska vprašanja, kot so učni načrti in študijski predmeti, ali postopki za izvolitve v akademske (učiteljske in raziskovalne) nazive. Marsikdo s to tezo ne soglaša. Veliko kolegov in kolegic pa ji pritrjuje. 21.06.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavne pravice delavcev: trije aktualni problemi

(Namesto odprtega pisma pristojni ministrici in pristojnemu odboru DZ)
Pred dnevi sem na Evropski Pravni fakulteti v Ljubljani, v okviru predmeta Teorija in praksa socialne države, pogovorno gostil kolega Marka Blatnika. Tudi v smislu akademskega dogodka ob izidu novega Komentarja Ustave Republike Slovenije. Kolega je, kot smiselno nadaljevanje najinega nedavnega intervjuja v dveh delih, objavljenega na tem spletišču, izpostavil tri velike pravne problem v praksi. Zadevajo temeljne pravice delavcev in delavcev invalidov. Posebej smo govorili o problemu razlikovanja med “odpravnino” in “odškodnino” ob prenehanju delovnega razmerja, o problemu ničelne pravne zaščite delavcev invalidov in o problem zakonodaje in politike glede dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

07.06.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zadeva Mercator: nad novinarje spet z avtoritarnim nazadnjaštvom in tožilsko ignoranco Tudi, ko gre za (ustavno)pravne razsežnosti novinarskega dela, v Sloveniji ne zmanjka pravoslovno popisljivega dogajanja. Kljub tolikšni in tako obsežni pravoslovni literaturi (tudi domači) o svobodi izražanja, svobodi medijev ter pravicah in dolžnostih novinark in novinarjev, pa kljub toliko sodbam Vrhovnega sodišča ZDA, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča, drugih najvišjih sodišč v državah članicah EU in končno ESČP. 22.05.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (2. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 10.05.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ob nekaterih sodbah ne moreš verjeti, da je res (1. del intervjuja) Pravniški kolega Marko Blatnik je ustanovitelj in direktor Sindikata Sonce Slovenije v Kopru. Vsakodnevno se ukvarja predvsem z delovnimi in socialnimi pravnimi spori, v katerih delavke in delavce tudi zastopa pred sodišči. Pogosto se pogovarjava o tej temi. Spisala sva nekaj tožb, pritožb in ustavnih pritožb. Tudi krajših komentarjev o slovenski socialni in delovnopravni politiki in praksi. 26.04.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravna abeceda: le kako so ustavnosodna pojasnila o konceptu “nepristranskosti” še vedno potrebna? Ustavno sodišče je v sodbi št. Up-1094/18 ponovno, kot že tolikokrat pred tem, obravnavalo koncept »nepristranskosti« in primarnosti njegovega sestavnega dela: »videza nepristranskosti.« Razveljavilo je, ponovno, sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 15/2018. Razlog? »S tem, ko je sodišče očitno protispisno ocenilo tožbene navedbe o nepristranskosti članic Sodnega sveta za pavšalne, je kršilo prepoved samovoljnega in arbitrarnega odločanja.« 12.04.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verodostojni viri so pravno varovana dobrina, anonimke pa virus V ustavnopravna teoriji je pravica (kot koncept in doktrina) novinarjev do zaščite virov informacij dobro in obsežno utemeljena. Tudi sodne prakse o tem je vse več. V zadnjih letih je ESČP obravnavalo več primerov te vrste. In prav sodni precedensi o tej razsežnosti pravne zaščite svobode in avtonomije novinarjev, svobode tiska in (ne gre spregledati, da gre tudi za to!) pravice javnosti do obveščenosti, ki je neposredno povezana z demokracijo kot tako, so še posebej pomembni. Doktrina o tej pravici je pač sestavljena iz več delov, ti pa so v vsakem konkretnem primeru lahko drugačni, posebni. 29.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. 15.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odziv na pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja Do vprašanja prostovoljne aktivne evtanazije in zdravniške pomoči pri samomoru sem se večkrat opredelil. V knjigah, zbornikih, člankih in javnih komentarjih. Začenši s posebno, tematsko številko revije Dignitas, št. 10, že davnega leta 2001. Pritrdil sem zagovornikom stališča, da je v določenih in prepričljivo utemeljenih primerih skrajšanje trpljenja po tej poti sprejemljivo/humano/dostojno/upravičeno. Pred časom sem objavil javni poziv državi, uradni slovenski medicini in nacionalnim hospicem k drugačnemu, bolj odgovornemu in skrbnemu - političnemu, sistemskemu in pravnemu - pristopu do paliativne oskrbe/nege. Tudi v tem primeru ni bilo nobenega odziva. 01.03.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) 15.02.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Intervju z dr. Marijo Selak: Oblast se mora bati univerze (I. del) Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. 01.02.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pravica do veganske prehrane Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. 18.01.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Popisovanje tistega, kar je? Kako novinarja vidita svojo družbeno vlogo? So novinarji tudi intelektualci? Kakšno je razmerje med demokracijo in kapitalizmom? O čem naj govorimo in kako naj naslavljamo teme, o katerih bi bilo dobro govoriti? 04.01.2019
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavna obtožba predsednika vlade Institut ustavne obtožbe zoper predsednika Vlade in ministre, t.im. impeachment, ureja 109. člen Ustave. Utemeljena mora biti z očitkom o kršitvi Ustave ali zakonov, storjene pri opravljanju funkcije. V takem primeru Ustava napotuje na smiselno uporabo 109. člena Ustave, ki ureja odgovornost Predsednika republike. Podrobneje je to vprašanje urejeno v Poslovniku DZ (PoDZ-1) in Zakonu o Ustavnem sodišču (ZUstS). 21.12.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Demokracija – v lokalni prizmi Primerjalna razlika med odnosom ljudi do lokalnih volitev, evropskih volitev, državnozborskih volitev in referendumov se zdi sporočilno jasna in pomembna. Razkriva logičnost povezav in prikazov, za kaj ljudem gre. In kako doživljajo volilni proces. Strankokracija ljudi navdaja z nihilizmom; v smislu »saj ne bo zelo drugače, ne glede na izid« (volitve v DZ), »to se nas neposredno ne tiče« (volitve v EP, referendumi) in »naš vpliv je zanemarljiv« (splošna politična apatija). Zato toliko ljudi, ki domnevno razumejo volitve kot državljansko dolžnost (kar je v podobni meri prav in narobe), voli (bodisi zaradi utrujene naveličanosti bodisi zaradi popačenega razumevanja »možnosti politike danes«) politične novince. 07.12.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je označevanje ustavnega sodišča kot levega in desnega mit? Javno govorjenje in pisanje poklicnih poročevalcev in komentatorjev političnih vprašanj, med katera uvrščajo tudi ustavno sodišče, je morda prispevalo k ustvarjenju mita o izraziti polarizaciji tega sodišča levo-desno. Mit? Ta lahko nastane s pretiravanji, ponavljajočimi poudarki tistega, kar ni najpomembnejše in zmanjševanjem pomena tistega, kar je odločilno. Temelji lahko na nepoznavanju sodobnega evropskega ustavništva in na ovirajočem pomanjkanju vednosti glede institucionalnega in normativnega okvirja za delovanje ustavnega sodišča. 23.11.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kratek ustavnopravni ekskurz o svobodi izražanja politikov o politikih Ustavnopravna teorija in ustavnosodna praksa na temo svobode izražanja sta obsežni. Tako obsežni in pestri sta, da že desetletja vsebujeta tudi - stare in odlično utemeljene - odgovore na - stara in že zdavnaj odgovorjena - vprašanja o svobodi izražanja politikov o politikih. Žal pa je tudi v tem primeru tako, da se v slovenskem javnem prostoru tudi takšna vprašanja  prikazujejo kot nova, še nerešena vprašanja, stari problemi, ki so v pravni teoriji in sodni praksi že rešeni, pa kot novi problemi. Med temi ustavnopravnimi vprašanji o svobodi govora, ki so že zdavnaj dobila jasne in utrjene ustavnopravne odgovore, tudi v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, pri nas izstopata predvsem dve vprašanji: prvič, kaj je sovražni govor; drugič, kje so meje svobode govora za politike. Oziroma in drugače, prepogosto niti ne gre za postavljanje pravnih vprašanj, ampak za navajanje odgovorov in stališč, ki so pravno napačna. 09.11.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdo je Sokrat? Razmišljanja o modrosti in pametnosti - vsaj vtis je tak, a utegne biti zmoten - niso pogosta tema javnih pogovorov. Ne prav zares. Ne pristno. Skoraj zagotovo razlog, da je tako, ni natančno razlikovanje med pametjo, modrostjo, znanjem, sposobnostjo, vednostjo in izobraženostjo (o čemer so pisali že antični filozofi). Niti spoznanje, da je razpravljanje o pameti kontroverzno, ali politično nekorektno početje, omenjanje modrosti pogosto vpeto v trženje sporočilno poenostavljenih in popreproščenih življenjskih nasvetov, znanje vprašljivo in predmet sformaliziranih meril, sposobnost preverjana med skrajnostima pretirane mehkobe in neprizanesljive surovosti, vednost bolj pripisana kot izkazana, izobraženost pa v kroničnem pomanjkanju. 26.10.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda izražanja (39. člen Ustave) Javna oblast, katerakoli, mora v ustavni demokraciji ohranjati razdaljo in samoomejitev do svobode javnega komuniciranja. Takoj, ko država prevzame vlogo strogega cenzorja, posledično pa preganjalca in kaznovalca ljudi zaradi gole vsebine ali metode izražanja, svoboda izražanja postane le še mit. Izniči se njena intrinzična, ne samo instrumentalna vrednost. 12.10.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi dr. Novič Po dogovoru z nekdanjim sodnikom Ustavnega sodišča, mag. Matevžem Krivicem, objavljam avtorsko preurejeno pravno mnenje, ki ga je g. Krivic spisal na lastno pobudo. Skupna sta nama kritični pravni pogled na besedilo sodbe št. III Kp 53384/2014 z dne 22. 12. 2017 in prepričanje, dopolnjeno z željo in upanjem, da bi sodbe dosegale višjo raven argumentacije in prepričljivosti – onkraj razumnega dvoma. 28.09.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek To še vedno niso ta kazniva dejanja Upor zoper nevzdržno oblast je naravnopravna pravica v funkciji svobode in dostojanstva človeka. Je tudi sestavni del materialne teorije legitimnosti in razpravne teorije demokracije. Protest zoper nesprejemljivo delovanje oblasti in slabe politike je ustavna pravica. Pa tudi temeljna človekova pravica. Civilna neposlušnost je moralno utemeljena in pravno (racionalno) pripoznana oblika legitimnega delovanja državljansko aktivne osebe. 14.09.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nasilno ponižujoča policijska država se lahko začne pri osebni izkaznici Pa naj tokrat začnem s povzetkom jasnega odgovora na enostavno pravno vprašanje glede –psihološko bolj zapletene - nevzdržnosti policijskih praks. Ljudem ni treba ves čas imeti pri sebi osebnega dokumenta. Policija ne sme kadarkoli od ljudi zahtevati osebnega dokumenta. 31.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Opazoval sem psihologijo potrošnikov, ki imajo pravice … Včasih grem v trgovino opazovati ljudi. Najraje grem v kolesarsko trgovino. Če se ljudje ne zdijo zanimivi, se mi kolesa vedno zdijo zanimiva. Vedno so vsa lepa. Tudi tista umazana in brez razumne nege. Ljudje, ki prihajajo, so čisti. Tudi lepi. Ne za vsak par oči. Ne vsi. Ne v celoti. 17.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Politika in oblastniško strankarjenje sta bistveno različni zadevi Dahl je odlično pojasnil razliko med tremi bistveno različnimi zadevami. Eno je odločanje (v smislu upravljalskega vladanja) manjšine. Drugo je odločanje večine. Tretje pa je odločanje-vladanje-oblastnikovanje manjšin. Tudi v Sloveniji lahko opazujemo vladanje (kot oblastniško strankarjenje) manjšin – večjih, manjših in majčkenih strank. 03.08.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek »Republikanizem« namesto »desnica« Drži, kar je Jonathan Haidt zapisal v knjigi Pravičniški um. Izvirna slepa pega večine tistih, ki želijo biti javno prepoznavni kot predstavniki dnevnopolitične levice, je odsotnost mišljenja o vplivih njihovih jezikovnih trditev, zahtev in prizadevanj na moralni kapital družbe. 20.07.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O radikalnem etiketiranju in etiketi radikalnosti O vprašanju »radikalnosti« sem že pisal (Objektiv, 25. marca 2017). Začel sem ga s citatom prof. Žižka: »Danes si radikalen že z razumnimi zahtevami izpred 50 let.« Stavek zadeva predvsem današnja razmišljanja, ki pomenijo zavzemanje za močno socialno državo, učinkovito zaščito socialnih pravicah, ustvarjanje večje socialne pravičnosti in poudarjanje solidarnosti kot vrednote. Oziroma, zadeva nasprotujoče odzive na takšna razmišljanja. 06.07.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izraz »demokracija/demokrat« naj ne bo floskula Predstavljam si, da si v državi, ki želi širiti in krepiti demokracijo, prav politiki od vseh reči najbolj prizadevajo za pogovor. Četudi zelo polemičen. Za soočanje prepričanj. Četudi nadvse raznolikih. Za sodelovanje. Četudi nadvse težavno. Za iskanje ideoloških stičišč. Ne za vztrajanje pri razlikah, ki so – izkustveno potrjeno – že same po sebi manjše, kot se želijo prikazati in manj nepomirljive, kot se zdijo v poenostavljenih, pavšalnih in mitsko, ali dogmatično prevzetih predstavah ljudi. 22.06.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj pa, če ljudje skoraj obožujejo oblastniško avtoritarnost? Kaj pa, če problem res niso ljudje, ki ravnajo v vlogi nosilcev – neke, nekakšne, katerekoli – oblasti, ampak so problem premnogi drugi ljudje, ki jih nosilci oblastnih vlog ukazovalno naslavljajo in podrejajo? Kaj pa, če torej ni problem oblast kot taka, ampak odnos ljudi do oblasti, oblastništva in ukazovanja? Pa saj je bilo prav o tem že veliko napisanega; od Aristotela in Foucaulta, Arendtove in Freuda, do Žižka, Dolarja in Petersona. 08.06.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O smrti univerze in nemišljenjskih profesurah Univerze kot proizvodni obrati obrazcev, potrdil in enosmerne nemišljenjske nekritičnosti, kot ogledalo golega razvoja tehnološkosti in odmiranja pogojev in meril napredka. Profesorji kot karierni samopromotorji in papirološki ponavljalci. Študentje kot ujetniki nemišljenja in birokracije bližnjic. Znanost kot manipulacija. Branje kot ekscentričnost. Knjige kot razmetanje. In to je ta svet … Je? 25.05.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Odločilna je nravnost – veljava nenapisanih 'zakonov' Vselej sem bil prepričan, da golo sledenje surovosti »črke zakona« pomeni najprimitivnejšo obliko pravne države in najvišjo stopnjo oviranja vladavine prava. Prav tako, da morajo biti tista temeljna vprašanja o prav in narobe, sprejemljivem in nesprejemljivem, dovoljenem in prepovedanem, ki neposredno zadevajo najpomembnejše vrednote (te ljudje bolj ustvarjamo, kot odkrivamo), moralne odzive (izhodiščno intuitivne) in etične premisleke (o spodobnosti, primernosti in obči koristnosti) izvorno nepogojena s sistemom oblastno uzakonjenih formalnih pravil in funkcionalno neodvisna od črke zakona. 11.05.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Prof. dr. Jordan Peterson »Izvaja se politični pritisk na kariero, na tvojo prihodnjo kariero. Vsekakor smo v nevarnosti, da ne bomo mogli več imeti dejanskega pogovora o človeški biologiji in spolnosti na univerzi. Mogoče smo že na tej točki... Toliko je stvari, o katerih sedaj na univerzi ne moremo govoriti. To ni več kraj za tovrstne debate« (Jordan Peterson). 27.04.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je pravo lahko (skoraj) – poezija? Besede, zapisane in izgovorjene,  niso zato, da bi zapolnjevale prazen prostor. Zapolnjevanje praznega prostora je zločin nad praznim prostorom. Prazen prostor ima lahko močno sporočilno vrednost.  Prazen prostor je svetišče in zakladnica neizgovorjenega in v neizgovorjenem je največje bogastvo vsega, vseh možnosti, genialnosti in neumnosti in neznanja. 13.04.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kršitve ustavnih in zakonskih pravic delavcev v Luki Koper Zgodba o kršitvi ustavnih in zakonskih pravic prevelikega števila delavcev v Luki Koper ima že dolgo brado. A zdi se, da to ne zanima tistih, ki bi jih to moralo najbolj in zelo zanimati: države – strankarsko koalicijske oblasti in sodišč. Gre za problem, ki je že dolgo tega postal očitni sistemski problem. Večkrat je bil prikazan v tiskanih in televizijskih medijih. A zgodilo se ni nič od tistega, kar bi se nujno moralo zgoditi. Pred pristojnim sodiščem zdaj teže postopek, ki ga je zoper LK sprožil eden od delavcev v takšnem položaju. Seznanil me je z dejstvi in okoliščinami. 30.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Naša skupna miselnost o ekonomiji »Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch). 16.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Liberalna strankarska izbira brez politične alternative? Pojasnjeno mi je bilo, da menda tudi tisti izvoljeni predstavniki ljudstva in kandidati za takšno funkcijo, ki jim besedi »knjiga« in »literatura« nista tuji, res ne razumejo slovnice pravne teorije in politične filozofije. Da so nekako nevedni v dobri veri. A tudi dobroverna nevednost je še vedno samo to – nevednost. 02.03.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zastava, domovina in svoboda – etična celota, ki jo ljudje prepogosto cefrajo … To pa običajno počnejo, ker se jim (filozofsko, moralno, etično in mišljenjsko) izmika razumevanje teh konceptov. Ali vrednot. Ali simbolov – prava, politike, kulture, omike, demokracije, civilizacije … Ne samo, da se nam to ves čas dogaja. Zdi se, da se nam – tudi – to vse pogosteje dogaja. Danes, leta 2018. Ne nekoč, približno na polovici prejšnjega stoletja. Tako smo, taki smo in zato smo vse bolj zasuti s težkim kamenjem, ki ga ne zmorejo umakniti že zdavnaj izrečene besede, izgovorjena pojasnila, spisane knjige, utrjena spoznanja, sprejete odločitve … 16.02.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji 2 Oziroma vprašanje o »neformalnem« nadzoru v pravni državi – in nad njo. Tudi za to gre. Oziroma, zdi se, da gre vse bolj za to. Nezadovoljstvo nad kakovostjo dela formalnih varuhov pravne države, žal tudi sodišč, poraja večja pričakovanja do neformalnih javnih psov čuvajev, s tem pa večjo posredno odvisnost demokracije in vladavine prava od njihovega delovanja. Posledično se s tem krepi njihova družbena odgovornost; kot nosilcev nepogrešljive družbene vloge. 02.02.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Javni psi čuvaji Zelo pomembna in za spregled strokovne, pa tudi splošne javnosti in medijev preveč pomembna je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (nanjo me je opozoril kolega dr. Jurij Toplak; Magyar Helsinki Bizottsag v. Hungary, 2016)), ki predstavnikom strokovnosti in državljanom priznava status »javnih psov čuvajev«, primerljiv, če ne kar enakovreden enakemu statusu medijev, lastnikov, javnih občil in novinarjev. 19.01.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova Ustava Republike Slovenije Slovenska ustava je dobra ustava. To prepričanje ohranjam. Zajema široko paleto temeljnih načel, pravic in svoboščin, moralno utemeljenih in racionalno pripoznanih. Dovolj obsežna in vsebinsko pestra je, da pokriva vsa najpomembnejša področja in vprašanja družbenega življenja. Njen vrednostni temelj omogoča razvoj pristne etike politike skupnosti. Dopušča moralno branje in vabi k moralnemu branju. Hkrati pa je dovolj pomensko odprta in abstraktna, da omogoča dopolnjevanje, širjenje in razvoj načel pravic in svoboščin z razvojno razlago. Zato - lahko - vsebuje tudi tisto, kar v njej ni izrecno in po-črki zapisano. 05.01.2018
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Utopija Slovenija 2018 Nekaj se je zgodilo. Bilo je čutiti, da se je nekaj zgodilo. Četudi tega prej ni bilo slutiti. Opazilo se je, skoraj kričavo, na obrazih ljudi, prepoznavno v tonu njihovih besed, lahkotnosti stavkov, v plesu kretenj in zraku, ki se je zdel čist, topel in skoraj poetičen. Sprememba! Nespregledljivo. Zgodilo se je nenadoma. Nihče ni govoril o tem, kaj točno se je zgodilo. Ni bilo ne videti, ne slišati, da bi se kdorkoli zadrževal pred potrebo po govorjenju o tem – kaj točno se je zgodilo in kdaj se je zgodilo. Samo bilo je – drugače. 22.12.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izhodišče ustavnega reda je Temeljna ustavna listina »Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.« 08.12.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Religija in šole v ustavni demokraciji in neustavna sprememba ustave V članku »Ob ostri kritiki apostolskega nuncija v Vatikanu. Esej o verskih in državnih zadevah«, objavljenem  v Objektivu 18.11.2017, sem zapisal tudi stavek: "Kategorično pa nasprotujem ideji o morebitni uvedbi krščanskega verouka v šolah." Moj spoštovani pravoslovni kolega izr. prof. dr. Matej Avbelj me je po objavi članka legitimno vprašal, če mislim prav tako, kot sem zapisal. 24.11.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek V peklu je več nebes, kot so nam povedali

Bolečina kot svoboda Izbire.
Pravica do Dogodka.
Do transcendence.
Dogodek kot svoboda samouresničitve.

10.11.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Današnja politična filozofija: realnost namesto idealov? »Idealna govorna situacija« je, podobno kot komunikativna skupnost in načelo U, nujna predpostavka Habermasove teorije diskurzne demokracije in komunikativnega delovanja. »Na nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpolnjeni, nekoč poimenoval »idealna govorna situacija«; vendar se ta izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen ... Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se z »neomejeno komunikativno skupnostjo« razumelo kaj več kot nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot »ideal v stvarnosti«« (Habermas 1990). 27.10.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Svoboda? Samo še teoretično. 'Popraviti' teorijo? Že Max Weber je poudarjal (seveda še zdaleč ni bil edini), da so vrednote razsvetljenstva in liberalizma, razum in individualna svoboda (o tem ni odveč brati npr. knjigo Filozofija razsvetljenstva, Ernesta Cassirerja), že v temelju ogrožene z razvojem, množenjem in širitvijo upravnih aparatov. Razlog je očiten in enostaven: upravni aparat postane cilj in ne sredstvo političnega razvoja. 13.10.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kaj storiti, ko se državni uradniki in funkcionarji požvižgajo na pravno jasne in dobre sodbe sodišč? Pisal sem že o tem, o konkretni zgodbi, ko sta prvostopenjsko in višje sodišče odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta po ustavi, po zakonu in po pravu edino lahko odločili. Odločili pa sta, da je bilo odločanje uradnikov - očitno in grobo - pravno nepravilno. In očitno je bilo, da ne v enem, ampak v desetinah, stotinah, morda tisočih primerov. In ko se je odgovorne uradnike in funkcionarje vprašalo, kako se je lahko to zgodilo in, še veliko več od tega, kako se to lahko dogaja, je bilo očitno, da jim ob tem ni bilo prav nič neprijetno. 29.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ignoranca in spektakularizacija – oboje stiska svobodo izražanja Na eni strani ravnodušnost – ignoranca kot spregled in prezir, prepogosto pa tudi nerazumevanje in nedojemanje - javne uprave in sodne veje oblasti do pravoslovnega dela, ki naslavlja probleme in napake pri oblastnem delovanju. Na drugi strani medijska pozornost rezultatom pravoslovnega dela, kadar se to zdi oportuno po kriterijih, kako iz katerekoli vsebine narediti novičarsko intrigo, komunikacijsko šokirati, balonarsko prenapihovati, spektakulizirati sicer kontekstualno osredotočeno in stvarno utemeljeno vsebino, ki sama po sebi nima namena ne šokirati, ne obtoževati, ne javno razvnemati strasti. Oboje ima skupno lastnost: ne le, da ne pomeni demokratične drže, etično legitimnega ravnanja in optimiziranja družbene odgovornosti, pač pa tudi redefinira (njeno funkcijo), pači (njen smoter) in stiska (s prikrojenim sklicevanjem na njene rezultate jo deontološko oži v obsegu) svobodo izražanja. Oboje se dogaja. Hkrati. To ni dobro. 20.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavnosodno presojanje in razpravna demokracija kot koncepta Ponavljati se ni poživljajoče. Ponovitve vzbujajo občutek stanja na mestu, ali napačne usmeritve. Le malo kaj je še slabše od tega, da se nič ne zgodi na bolje, kadar bi se moralo v tej smeri zgoditi in dogajati veliko in ves čas. Tisto, kar pa je še slabše od tega, pa je nazadovanje; otipljivo in dokazljivo, četudi spreminjajoče izrazito. 01.09.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot protest proti napadu na obrtnike in pravico govora ali Igra Pisma bralcev Včasih se nam, njim in drugim zgodi prav tisto, kar se pričakuje. A to je redkeje, kot praviloma. Marsikdaj se prav tisto, kar se pričakuje, ne zgodi. Se pa zgodi, marsikaj, in se ves čas dogaja to ali ono. Na primer prav tako, kot je zapisano. Ne gre trditi, da je to bilo in da je bilo točno tako, kot je zapisano, da je. A po izkušnjah sodeč, po marsikateri pripovedi in glede na vtis, kako se zgodi, kadar zares gre prav za to, bi lahko bilo točno tako. In tudi je točno tako. Tako je bilo. 18.08.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kdor sosedom ne vrta v možgane, ta pač ne razume Pri elementarnih pravnih vprašanjih prevelika večina imetnikov formalne pravniške izobrazbe, predvsem pa preveč praktikov v sodniškem poklicu, misli in govori: »Saj ustava je tudi pomembna, spoštovani kolega, ampak zakon, kolega, kaj piše v zakonu je važno, veste!« Pričakovati vsebinsko razlago in praktično uporabo tistega, kar piše v zakonskih členih, v skladu z vsebino in pravilno razlago ustave, zato lebdi v času in prostoru kot naivno romantični pogled v domišljijsko prihodnost. Gre za enega največjih – in dogmatično uspavanih - problemov pravne stroke v tem času in tej družbi. 04.08.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Butalski vzdržljivostni maraton javne uprave, ne vemo več katero nadaljevanje Zapisal sem že, da bi Fran Milčinski morda opustil pisanje knjige Butalci, ali pa se premislil ob ponujeni možnosti za spisanje njenega nadaljevanja, če bi dan za dnem, leta in leta, ki se vlečejo v desetletja in se marsikomu danes že zdijo kot stoletje dolga, zrl, izkušal, poskušal, poslušal in trpel včasih tako brutalno neverjetno neumno delovanje organov, uradov in služb javne uprave – administrativno upravne oblasti. 21.07.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O poslanstvu delovnega sodišča - Ko zataji sodniška logika (II) Vselej, kadar pravnik ugotovi, da delovna sodišča ne zagotavljajo pravne zaščite delavcem in delavkam, kot bi jo po ustavi, mednarodnih pravnih aktih in zakonodaji morala zagotavljati, mora javno in osredotočeno postaviti vprašanje, zakaj je tako in vztrajati pri iskanju odgovorov. In kadar ugotovi, da delovna sodišča ne delujejo dovolj dobro pri odpravljanju najhujših kršitev temeljnih delavskih pravic, ne sme umakniti pogleda stran od ultimativnega vprašanja, kaj je in kašen sploh je SMISEL sodnega varstva v delovnopravnih sporih? 07.07.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Verjetno samo prazno obujanje neke politične filozofije V socialno-liberalni ustavni demokraciji je mogoče uresničevati njena idejna in normativna izhodišča samo pod pogojem, da so ljudje tudi v praksi zmožni, sposobni in pripravljeni povezovati elemente komunitarizma in individualizma. Da so se torej pripravljeni in sposobni odločati »za skupnost«. Za pravno, politično in moralno skupnost; namesto izključno »zase«, ultra egoistično in namesto za »golo družbo«, ki je le nekakšen razmetani in kaotični skupek »posameznikov-vsak-zase«, predvsem pa »vsi-proti-vsem« (o tem je vse povedal že T. Hobbes v Leviathanu). Če naj se uresničuje socialno-liberalna ustavna demokracija, potem posameznikovo odločanje ne sme pomeniti odločanja »zgolj o sebi«, pač pa mora iti za pristno presojanje in odločanje o skupnih interesih. In to odločanje mora biti »neegoistično«. 23.06.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko sodišče (spet) pusti delavca ponižanega in razžaljenega (I): Ko zataji sodniška logika. Prepričanje, da je treba očiten in enormen problem kršenja pravic delavk in delavcev neprenehoma javno naslavljati in izpostavljati, ostaja. Enako je s prepričanjem, da je treba to početi tudi glede problema prevelikega števila primerov odsotnosti sodne zaščite elementarnih delavskih pravic in njihovih kršitev. Seveda tudi glede problema (pre)pogostosti očitnih in hudih kršitev delavskih pravic z vsebino sodniških odločitev. V dobri veri, stvarno utemeljeno in z najboljšimi nameni, da bi bil ta problem v najkrajšem času znatno manjši ali odpravljen. Vtis pa je nasproten: da se še povečuje in razrašča. 09.06.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Umberto Galimberti: Resnice se ne odkriva brez ljubezni Zelo redko se zgodi, ali pa se sploh ne zgodi, da se katerikoli poskus javnega pogovarjanja o sistemski ureditvi vzgoje, šolstva in izobraževanja osredotoči na vprašanje KAKOVOSTI. Zelo redki so, ali pa jih sploh ni, pronicljivi javni pogovori o filozofiji, politiki in praksi na tem področju. Če pa se že zgodijo takšni pogovori pred javnostjo, pa ostanejo sami sebi namen, spregledani in preslišani. Funkcionarjem ostajajo ta vprašanja premalo zanimiva, izrazito neprioritetna, tretjerazredna, uporabljiva le kot tehnika kampanjskega leporečja, sprenevedanja in manipulacije. 26.05.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Komu – kateri sodnici in sodniku - je sploh mar za hude in očitne kršitve pravic delavcev invalidov? Invalidnost je med posebej (izrecno) ustavno zaščitenimi osebnimi okoliščinami. Invalidi in delavci invalidi so posebej ustavno zaščiten skupina ljudi. Invalide in delavce invalide posebej pravno ščitijo tudi pomembni mednarodni dokumenti. Oboje, nacionalna ustavna ureditev in mednarodnopravna zaščita invalidov, pomenita ustavnopravni koncept ustavne in (mednarodno)pravne pozitivne obveznosti države za učinkovito zaščito pravic invalidov. A komu od delodajalcev, pravnikov in sodnic/sodnikov je sploh mar za to? 12.05.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavni koncept »socialne varnosti« je treba krepiti, ne ožiti Ustava Republike Slovenije v 50. členu izrecno zagotavlja generalno pravico do socialne varnosti. Določa, da pod zakonsko določenimi pogoji država ureja »obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.« Načelna izhodišča in vsebinski okvir koncepta socialne varnosti smo kot nacija v letih po osamosvojitvi določili. Predvsem ustavnosodno in v uradnem komentarju ustave. Tudi glede tega se zdaj oblastne institucije in odločevalci, vključno s sodno vejo oblasti, vedejo, kot da tega ne bi bilo. 28.04.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Esej o politiki in praksi glede MEJ – triumfiranje čiste ideologije Pred leti, to smo morali vedeti takoj, ni šlo za vseevropsko nevarnost »ptičje gripe.« Šlo je za to, da je ekonomska gosposka državam – dobro - prodala farmacevtski izdelek, tik pred potekom uradnega roka njegove uporabe. Pri uzurpatorskih in nasilnih vdorih bruseljskega menedžmenta v državne banke in denarne sisteme ne gre za konsolidacije, izvajanje skupnih politik, krizno zaščito ali pristno solidarnostno pomoč kateremukoli evropskemu ljudstvu. Gre za totalnost nadoblasti in nadzora, za absolutno podrejanje, za izničenje nacionalne avtonomije, neomejenost nadnacionalne diktature, za lastniško zasužnjevanje in nebrzdanost tehnokracije.  14.04.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna oblast »proti« Pravu, ustavnosti in moralnemu razumevanju demokracije Človéčen  -čna -o prid., človéčnejši (e?´) knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški: skušal je biti človečen do nasprotnikov; človečno ravnanje 2. ki ima za človeka značilne lastnosti: razumljivejši je in človečnejši kot druge osebe. Človéčiti  -im nedov., publ. delati kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: umetnost nas človeči; človečiti stvarnost / človečiti odnose med ljudmi. Človéčnost  -i ž (e?´) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000: gesla 7176–7200). 31.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zasebnosti kot pravici in pravoslovnem konceptu Ni dobro, če katerakoli temeljna ustavna ali človekova pravica – vsiljeno – pridobi značaj mitskosti. A še slabše je, če postane poligon za nepomirljiva protislovja. Na primer takšna, da na eni strani tehnološke možnosti za totalni vdor v človekovo zasebnost slednjo vsebinsko izvotlijo in jo res zreducirajo na goli mit, na praktično neučinkovito obrambo identitete posameznika in njegovega dostojanstva kot osebe. 17.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Vzpodbuda h kritični drži (do »volje EU«) z mišljenjem, presojanjem in odločanjem (1. del) Ustava Republike Slovenije, člen 3.a: »Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev, prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države, ter vstopi v obrambno zvezo z državami, ki temeljijo na spoštovanju teh vrednot.« 03.03.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Problem morale, samoprevare in podrejanja ob totalnem nasilju – nad človečnostjo in redom človeštva Pristna moralna drža je le drža »skrbi za drugega.« Pristna demokratična drža je le politična drža onkraj in mimo polarizacije »mi« in »oni-drugi-drugačni-z nami nezdružljivi-nezaželeni«. Strah – ustrahovanje - je tipična tehnika nedržavniške in nevladajoče strankarsko menedžerske elite in antipolitično tehnokratične (aka bruseljske) gosposke za zaslepljevalno in problemsko odvračalno vplivanje na ljudi, manipulacije in laganje, za naslavljanje njihove nevednosti in zlorabo nemišljenja. 17.02.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Med 'delovati' in 'ravnati' v javnem interesu – dokazljiva, a ne lahko dokazljiva zadeva Koncept »javni interes«, včasih označen tudi kot »obči interes« je vsebinsko izmuzljivi politični, pravni in ekonomski koncept. Vseeno pa je vsebinsko določljiv. Omenja in vsaj v grobem ga lahko opredeljuje zakonodaja (a se je treba pretiranemu zakonopisnemu drobnjakarstvu iz prečrkarjenju izogibati), bolj ali manj podrobno ga lahko določa teorija (ki jo je treba jemati resno in jo neposredno uporabljati v praksi), vsebino mu v konkretnih zadevah lahko predpisujejo odločitve sodišč (to enostavno morajo početi – analitično, argumentirano in odgovorno), v praksi pa je odvisen od kakovosti in posrečenosti kombiniranja strokovnosti in zdravega razuma tistih, ki jih zadeva, ali se nanj sklicujejo pri svojih ravnanjih (ob študijskem in dobrovernem upoštevanju vsega prej naštetega). 03.02.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Sodna politika prisiljujoče nujno potrebuje kakovostne izboljšave Danes je odgovornost plavajoča, krivda pa razpršena. Obseg posledic posameznikovih dejanj presega njegovo moralno imaginacijo. Na delu je izogibanje samorefleksiji in kakršnemu koli dejanskemu presojanju. Vloge in naloge posameznikov so fragmentirane. Ljudje nastopajo –le še- v vlogah, ne kot celostna bitja in moralna sebstva. 20.01.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Zakonopisno prečrkarjenje je smrtonosni virus! Golo zakonistični definicizem, zakonopisno prečrkarjenje in nebrzdano ubesedovalno-opisovalno čeznapihovanje legalistično zakonističnega zakonodavstva je smrtonosni virus – za pravno kulturo, pravni red, mišljenje in pravoslovje kot tako. In za pravnike kot ljudi, za pravni um. Odraža pa, oziroma je samo drugačno izrazje za – enormni in usodni - problem prenatrpanosti vseh por družbenega bivanja s pravnimi pravili, nebrzdanega drobnjakarstva in dolgoveznosti pri snovanju pravnih aktov in sprejemanja kot »veljavnega in obstoječega« samo tistega, kar se s tehniko prava in zavezujočo močjo prava izrecno in po-črki ali do-črke natančno zapiše na papir. 06.01.2017
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nedemokratična drža oblasti in znaki (skoraj razumljive) nemoralne drže krajanov Že pred leti sem večkrat zapisal in javno zatrdil, da več referendumskega odločanja o posameznih vprašanjih nujno ne pomeni več demokracije in več demokratičnosti – kot politične kakovosti družbenega dogajanja. Ali drugače, referendumsko odločanje o vprašanjih, ki po vsebini niso primerna za tehniko referendumskega odločanja, o vprašanjih, o katerih bi morala odločiti z volilnim rezultatom legitimirana strankarska oblast, o vprašanjih, o katerih bi se morali dogovoriti organizirane interesne skupine in država in o vprašanjih, ki kot pravna vprašanja pomenijo odločanje o ustavnih pravicah in svoboščinah določene skupine ljudi NE pomeni več demokracije in večjo demokratičnost. 23.12.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Republika in-ali demokracija? V prvem členu slovenske ustave je zapisano, da je Slovenija »demokratična republika.« V pravoslovni publicistiki ni zaslediti osredotočenih pojasnil o razmerju med obema konceptoma. Javna raba obeh besed se zdi bolj ali manj naključna, zato površna in vsebinsko nepretehtana. Kar ni dobro, ker sta besedi in koncepta republika in demokracija vsak zase in v ustavno normativizirani povezavi (izhajajoč iz politične filozofije in ustavnopravne teorije) preveč pomembna. 09.12.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država JE objektivno odškodninsko odgovorna – tudi za napake sodišč Koncept objektivne odgovornosti države za škodljive posledice, ki pravnim subjektom nastanejo zaradi ravnanja kateregakoli posameznika v katerikoli službi države in v katerikoli veji oblasti je pomemben element sodobnega evropskega ustavništva. Takšna pravna odgovornost države seveda nima nikakršne zveze z vprašanjem njene »krivde«, niti z vprašanjem »krivde« tistih, ki so v službi države ravnali napačno in povzročili škodo. 25.11.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nerazumevanje svobode izražanja pomeni onemogočanje izražanja svobode Kdorkoli poskuša braniti svobodo z zanikanjem enake svobode drugega, negira tisto, za kar trdi, da poskuša in želi braniti. Kdorkoli svojo svobodo utemeljuje z nerazumevanjem drugega, ki isto svobodo utemeljuje z razumevajočim nestrinjanjem s prvim, govori jezik, ki onemogoča ne le sporazum kot kompromisni dogovor o najnižjem skupnem imenovalcu, ampak tudi samo sporazumevanje kot komunikativni proces. Kdorkoli poskuša braniti pravico tako, da drugemu onemogoča javno dvomiti o smotru uresničevanje te pravice, zanika tisto izhodiščno in temeljno pravico, ki sploh omogoča njegov lastni poskus branjenja točno določene pravice. 28.10.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je – 2. del V članku z enakim naslovom, a brez tokratne oznake, da gre za njegov drugi del oziroma nadaljevanje, sem opisal primer policijskega vdora v osebne podatke, zasebnost, ugled in dobro ime, pa tudi dostojanstvo posameznika. Policija je ravnala, kot da se res ne bi zavedala ustavnih in zakonskih meja svojih pooblastil in svoje pristojnosti. Četudi je bilo njeno ravnanje morda res v dobri veri, se je zdelo dovolj pomembno, da se ga naslovi tudi s pismenim pojasnilom policiji, z nadzornim pojasnilom iz urada informacijske pooblaščenke in s strokovnim pojasnilom pravoslovca. A kaj, ko v odnosu do slovenske policije to ponovno in očitno ni bilo dovolj, da bi zadoščalo. 30.09.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Kot bi si Vrhovno sodišče enostavno - in arbitrarno - premislilo Leta 2012 je Vrhovno sodišče v delovnopravni zadevi pravnomočno odločilo v korist delavca, da je bilo prenehanje delovnega razmerja v njegovem primeru nezakonito. Leta 2016 pa je isto sodišče, v zelo podobni personalni sestavi, ob istem predsedniku senata in v postopku, ki je bil začet prav zaradi neuresničitve revizijske sodbe tega istega sodišča iz leta 2012, odločilo drugače. 02.09.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Grob vdor v osebnost in zasebnost je tudi brez slabega namena še vedno to, kar je Zdi se, da se ljudje na različne, a neprestane vdore v osebnost in zasebnost hitro in zlahka navadijo. Ali pa se, še huje, na takšno oženje svobode niti ne navajajo - ker o tem sploh ne razmišljajo. Eni tega ne počnejo, da s tem ne obremenjujejo svojih iskanj poti k poenostavljenosti družbenega življenja. K miselni in psihološki poenostavljenosti. Drugi tega ne počnejo, ker imajo do osebnosti in svobode močno zrahljan odnos. Če gre pri drugih za uslužbence javne oblasti, se ljudem pred očmi odvija policijska država, četudi je ne vidijo in četudi je ta mehkejšega tipa. 05.08.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O standardu »šokantna in že na prvi pogled očitna arbitrarnost« Sodniške odločitve so lahko tudi pravno nevzdržne. Je razpravljanje o tem, katere sodniške odločitve so takšne in kdaj takšne postanejo, legitimno pravniško početje? Je postavitev vprašanja, kdaj so odločitve sodišč primer »šokantnega in že na prvi pogled očitno arbitrarnega« sodniškega odločanja, pravilna etična drža pravnikov in odraz primernosti njihovega etičnega samorazumevanja? O tem se premalo razpravlja. 08.07.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Država mora včasih izdajati tudi odločbe »po uradni dolžnosti«

Večkrat sem že naletel na vprašanje o tem, ali organ javne oblasti sme izdajati odločbe po uradni dolžnosti? Ali pa je oblastno odločanje državne uprave vselej, v celoti in brez izjeme odvisno od (in s tem pogojeno) vloženih zahtev ali druge vrste vlog pravnih subjektov, da naj organ javne oblasti o nečem odloči, mu nekaj prizna ali podeli, oziroma izda oblastno in pravno zavezujočo odločbo?

10.06.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Izgubljena že najdena pot k pravičnosti Večkrat razmišljam o tem, če pri premišljevanju o pravnih problemih in pri iskanju pravno pravilnih odgovorov na pravna vprašanja, ki se v javno agendo vpisujejo kot upravičeno nespregledani rezultati pravnih praks, tudi sam pozabim na pristni koncept elementarne pravičnosti - kot razlog ali merilo javne kritike nekega oblastnega ravnanja s pravno zavezujočo močjo. Pomislim tudi, da so zelo redke oblastne odločitve utemeljene z neposrednim in argumentiranim sklicevanjem na - pravičnost. In odsotnost sklicevanja na pravni koncept pravičnosti kot osrednji argument neke oblastne odločitve se mi ne zdi prava pravna filozofija in politika. 26.05.2016
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosna ravnodušnost in škodljivost pravne ignorance (18): Izvršba; po-brigaj se zase, a koga to res-briga Ko se pokvari avto, vsak pokliče mehanika, ko dobi nekaj iz sodnije, bo pa sam pritožbe pisal … Na odvetnika se gleda kot na nepotreben strošek, na pravo pa kot na nekaj, kar zna vsak sam! Točno zato, ker ljudje nimajo pojma, kaj narediti s pravnim problemom, bi morali k odvetniku. 04.05.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Meje ustavnosodnega nadzora – nedokončani spis Zdi se, da se v zadnjem času pomen ustavnopravnega vprašanja o mejah ustavnosodnega nadzora in legitimnosti ustavnosodnega pravotvorja ponovno aktualizira. Vtis je, da razumevanje teh vprašanj v slovenskem pravoslovju ostaja pretežno nespremenjeno in ne presega konceptualnega okvirja teze o ustavnem sodišču kot zgolj negativnem zakonodajalcu. Takšnemu konceptualnemu razumevanju nasprotujem in mu pripisujem teoretično ozkost, obremenjeno s protislovji. 06.04.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (17): zmotna presoja vprašanja o javnosti rezultatov študentskih anket Pred leti je novinar želel pridobiti podatke ene od slovenskih univerz o rezultatih anket, v katerih študentje, ki to želijo, ocenjujejo posamezne in izbrane vidike dela univerzitetnih učiteljev. Gre za formular, ki ponuja nekaj izbranih hipotez, študentje pa svoje mnenje o pravilnosti hipotez izražajo z obkroževanjem številk od 1 do 5. Pri tem 1 pomeni slabo, 5 pa odlično. 09.03.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosne protiustavnosti (16): Poteze policijske države Iskati poteze fizičnega nasilja javne oblasti? Z ozirom na monopolizirano fizično prisilo? Vsekakor, to je potrebno, celo nujno početje. Vzeti pod kritični drobnogled vse možne javne manifestacije policijskega dela. Prav konkretno delo policistov na terenu lahko ustvari podobo države kot "policijske države." 09.02.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost birokratšlamastikizma* (15): Primer ene, dveh, treh, štirih odločb Za univerzitetno izobraženo umetnico je bila to »zagatna in nujna zadeva.« S pripisom »še ena od cvetk" je ustavnika, pravnico in sodnico prosila za nasvet: od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prejela štiri (4) odločbe na dve (2) pritožbi centra za socialno delo, ki sta prispeli z navadno pošto, na njen nekdanji stalni naslov in sta bili odvrženi v nabiralnik njenih staršev. 12.01.2015
Izr. prof. dr. Andraž Teršek K praksi pravičnosti v demokraciji človekovih pravic Primerno je vzpostaviti vzdušje svečanosti ob premisleku in pogovoru o človekovih pravicah in svoboščinah. »Človekove pravice so neodtujljive, ker so utemeljene v sami človeški naravi, zato jih nihče ne more izgubiti. Človekove pravice so v notranji zvezi z občim dobrim. Absolutno neodtujljive so v svojem bistvu.« Tako zapiše Jacques Maritain v knjigi Država (slovenski prevod, založba Claritas, Ljubljana 2002). Ne prepoznam prepričljivih razlogov za nasprotovanje temu pogledu na človekove pravice kot vrednoto in pritrjujem takšnemu filozofsko moralnemu razumevanju njihove vloge v politično organizirani družbi. 15.12.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (14): Brutalci in pravica do zasebnosti Videoposnetek dijaka, ki je ravnatelja in učiteljico »zasačil« pri spolnem občevanju v prostorih šole, pomeni grob in protipraven poseg v njuni ustavni pravici do zasebnosti in dostojanstva. Če je javno objavljen, lahko pomeni tudi kaznivi dejanji nedovoljenega snemanja in krnitve imena, ugleda in časti. 17.11.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (13): grobo kršenje pravic delavcev invalidov Pravna politika, pravna praksa in zato sistemsko dejansko stanje glede uresničevanja in zaščite pravic delavcev invalidov pomenijo očitno in grobo protiustavnost. O tem naj bi kmalu in prednostno odločalo Ustavno sodišče. 20.10.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Proti neznosnosti legalistične ignorance (12): legitimnost s filozofijo sodobnega ustavništva Samorazumevanje ustavnega sodišča in razumevanje njegove sistemske vloge nujno vključuje tudi preseganje označevanja te institucije kot zgolj »negativnega zakonodajalca«, prebijanje in preseganje pravniškega formalizma, zakonskega 'črkobralstva' in golega formalizma, avtoritarnega legalizma ali legalističnega zakonizma rednih sodišč in razumevanje socialne države skozi doktrino o pozitivnih pravnih obveznostih države. 22.09.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (11): pred parlamentarnimi volitvami 2014 in po njih Družba, ki se na posameznikova javna izražanja samega sebe, na skrbno, dobroverno in odgovorno utemeljena samoopredeljevanja, odziva negativno, za to pa nima posebnih, očitnih in intelektualno prepričljivih, ali pa moralno prisiljujočih razlogov, mora močno podvomiti o svoji duhovni in intelektualni širini. Tudi o svojem etičnem samorazumevanju. 25.08.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost pravne ignorance in golega legalizma (10): Primer paradoksov glede svobode izražanja Kako zlahka in nevzdržno se pozablja na pomen vsebine pri ustavni zaščiti svobode izražanja? Česa je pri težnjah po družbeni regulaciji svobode izražanja preveč in česa premalo? Kaj so sive cone? Kakšne so posebnosti homofobnega izražanja? Kaj je problem svetilke? Strpno do nestrpnosti? 28.07.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek (Ne)znosnost legalističnega dogmatizma (9): primer Ankaran in sodobno ustavništvo Državni zbor je 20. junija 2014 s 24 glasovi za in 17 glasovi proti podprl deklaracijo o ustavnih vidikih izvršitve odločbe Ustavnega sodišča o ustanovitvi občine Ankaran. Deklaracija odstira razumevanje dveh osrednjih vprašanj: (1) ali naj se z ustanovitvijo občine Ankaran pomembno poseže v status Mestne občine Koper in Luke Koper; (2) ali naj se v letu 2014 še vedno vztraja pri legalistično dogmatičnem in ozkogledem, golo-pozitivističnem odnosu do pravodajne vloge ustavnega sodišča. 30.06.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (8): primer vizuma Pravica do družinskega življenja je človekova in ustavna pravica. Ta pravica je sestavni del pravice do zasebnosti (34. člen Ustave), temeljne človekove in ustavne pravice. Vprašanje pridobitve vizuma sodi tako pod pravico do družinskega življenja, ki je del pravice do zasebnosti, kot pod ustavno pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave), po kateri si vsakdo prosto izbira prebivališče. Seveda sodi tudi pod pravico do zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. 02.06.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (7): že dolgo grozljivo, a vedno slabše

Ob enem samem pravnem vprašanju – (politika in praksa Centrov za socialno delo pri odločanju o dodelitvah štipendij ali drugih socialnih prejemkov, kot so subvencije za plačilo vrtca ipd.) – je na površje delovanja slovenske javne uprave priplavala tako enormna količina tako zaudarjajočega sistemskega blata, da je osupla zaprepadenost najmanj, kar lahko prevzame razmišljujoče in čuteče ljudi. Kaj bi se šele pokazalo…

05.05.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (6): prekrškovna misel V sodbi o očitanem prekršku, izdani po zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog, sodnica v navedbah »storilca« ni prepoznala pravno pomembnih vprašanj, do katerih bi se pravoslovno opredelila. Tudi ne v načinu, kako je policist, po trditvah stranke, vodil postopek obravnave očitane storitve prometnega prekrška na kraju samem. Upravičeno? Podpisala pa je pomemben prekrškovni precedens. 07.04.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (5): epilog brez epiloga Treba se je potruditi, da bi se našlo bolj enostavno pravno vprašanje. Ne zdi pa se, da se je treba zelo truditi državnim uradnikom, ko enostavna pravna vprašanja izrabljajo za goljufanje ljudi. Sodišči, prvostopenjsko in višje, sta odločili, kot je bilo pričakovati in kot sta edino lahko: odločanje uradnikov je bilo pravno nepravilno. A ko so o tem vprašali še uradnike, jim ni bilo prav nič neprijetno vztrajati pri pravno ignorantski drži. 10.03.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (4): primer štipendije Sporočilo uradnikov iz javne uprave je nedvoumno. Če dijak ali študent v nekem letu zasluži preveč, po zakonu ne more dobiti državne štipendije. Če pa zasluži premalo, tudi ne more dobiti državne štipendije, ker mu DURS ne izda odločbe, ki bi mu jo izdal, če bi zaslužil preveč, brez takšne odločbe pa ne more dobiti štipendije. Razumete?! 11.02.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Več kot le neznosna legalistična ignoranca (3): primer vrtca Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je staršema zavrnilo pritožbo zoper odločbo enega od centrov za socialno delo (CSD), s katero je bilo pred tem odločeno o njuni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) sta namreč prosila za upravičenost do plačila (sofinanciranja) za program vrtca. 13.01.2014
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (2): primer uspešnega kolesarja Zmagal je na mladinskem državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu. Sicer je, tudi glede na povprečje ocen, dober študent. Na Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je vložil prošnjo za ponovno priznanje pravice do prejemanja Zoisove štipendije. Zavrnjeno. Vložil je pritožbo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavrnjeno. Vložil je tožbo na sodišče. 16.12.2013
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Neznosnost legalistične ignorance (1): primer državljanstva Po rodu je Srb, doma iz Beograda. Z uspešno obrambo doktorske disertacije je zaključil doktorski študij v Sloveniji. Zadnja leta prebiva v naši državi. Zaprosil je za sprejem v slovensko državljanstvo. Želel si je, da bi lahko s slovenskim državljanstvom na slovenski obali živel skupaj z ženo, tudi Srbkinjo, ki je po poklicu višja medicinska sestra. Sveže sta poročena. Pred dnevi se jima je rodila hčerka. Upanje, da bi z rojstvom v Sloveniji izpolnila pogoj za državljanko Slovenije, se jima je izjalovilo. Izkusila sta novi primer neznosne, golo formalistične in legalistične pravne ignorance slovenskih birokratov. 15.11.2013
mag. Martin Jančar Pravni kuriozumi Vsake toliko pravo vstopi v urejanje medsebojnih razmerij ljudi s perspektive neke pretekle družbe. Družbe, ki je terjala nastanek pravnega pravila, ker so bile okoliščine takšne, da se je zdelo nujno zadeve urediti na določen način. Včasih ta perspektiva preteklosti ustreza tudi pogledom sedanjosti, včasih pa se pokaže za neustrezno, deluje arhaično ali celo komično. Cela vrsta pravnih pravil iz različnih pravnih panog je takšnih. 02.02.2023 11:25
prof. dr. Matej Avbelj Tajno sledenje in odprta ustavna vprašanja Državni zbor je na svoji seji 24. 1. 2023 sprejel novelo > Zakona o finančni upravi. Posebej veliko prahu je dvignil 4. člen novele, ki v obstoječi zakon vnaša 18.a člen. Ta uradnim osebam, ki opravljajo finančne preiskave, izrecno dopušča tajno uporabo sledilnih naprav, s katerimi pridobijo podatke o položaju in gibanju blaga. O uporabi sledilne naprave odloči od predstojnika pooblaščena oseba, in ne sodišče. Ker so se glede ustavnosti te določbe pojavili precejšnji dvomi, je bilo sprejetje novele v državnem zboru še posebej po vložitvi odložilnega veta državnega sveta precej negotovo. 30.01.2023 01:15
Miriam Ravnikar Šurk Javno naročanje za prihodnje rodove

V svoji prvi kolumni bom združila dve temi, ki tako ali drugače krojita moje zasebno in poklicno življenje – otroci in javna naročila. Verjamem, da veste, v katero sfero spada kdo!

26.01.2023 08:29
dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU) Nacionalno pravo v pravu EU: dejstvo ali pravni vir?

Čeprav sta nacionalno pravo in pravo Evropske unije (v nadaljevanju: pravo EU) formalno ločena pravna vira, lahko nacionalno pravo v pravu EU igra pomembno vlogo. Nacionalno pravo je lahko za pravo EU relevantno kot neformalni pravni vir oziroma kot iztočnica za interpretacijo pravnega pojma v pravu EU, kot formalni pravni vir v primerih, ko mora Sodišče EU razsoditi na podlagi nacionalnega prava, ter celo kot dejansko vprašanje.

23.01.2023 00:50
dr. Sara Ahlin Doljak Profesorica prava, ki ne govori

»Ko se učiš, uči. Ko dobiš, daj.” – Maya Angelou

Ko smo v družbi, veliko raje govorimo o svojem poklicu, o svojih nazivih in pridobljenih seminarskih znanjih. Tako težko pa načnemo pogovore o tem, kdo zares smo, o željah, kakšne misli švigajo skoz glavo ta hip, tiste, ki se zjutraj prve porodijo in nas zvečer zadnje zazibljejo v spanec. Radi govorimo o hiši in čistih oknih, avtomobilih, dragocenostih v naših domovih. Zanimajo me vsebine, ki so v nas, imetja, ki imajo vrednost. Materialne in vidne stvari imajo ceno in s časom so brez vrednosti.

19.01.2023 01:04
prof. dr. Miro Cerar Zakaj socialna država ni mogoča brez pravne države

Civilizirana družba kot družba višje stopnje omike, urejenosti, pravičnosti in ne nazadnje solidarnosti zanesljivo potrebuje tako pravno kot socialno državo. Družba, ki ni pretežno pravično ter kulturno pravno urejena in svojim članom ne nudi vsaj zadostne mere blagostanja, v resnici ni (dovolj) civilizirana. Oceno o tem, koliko smo v luči takšnega merila v Sloveniji, Evropi in svetu (ne)civilizirani, prepuščam bralcu. Dejstvo pa je, da sta pravna in socialna država, ki nam zagotavljata človekove pravice, solidarnost ter miroljubno in varno sobivanje, medsebojno pogojeni. Zato je pomembno, da razumemo, da lahko ustavno načelo socialne države uspešno uveljavljamo le, če uspešno razvijamo tudi ustavno načelo pravne države, ki v svojem širšem (integralnem) pomenu zajema tudi koncept vladavine prava. In zakaj socialne države dejansko sploh ne more biti brez pravne države?

16.01.2023 09:20
Vlasta Nussdorfer Kakšno leto, kakšni spomini

Za nami je prav posebno leto. Takega ne doživimo pogosto. Rekli smo mu »super volilno«, saj je prineslo parlamentarne, predsedniške in županske volitve, pa še tri referendume, k sreči vsaj te na en sam dan. Marsikaj se je spremenilo. Dobili smo mnoge povsem nove politične obraze, veliko zelo srečnih in precej nesrečnih ljudi. Nekateri so prišli, drugi odšli, nekaj jih je celo ostalo. Vedno se sprašujem: kaj je pomembnejše, pot ali cilj? In kaj je za nekatere cilj? Osrečiti sebe ali tudi druge? Čeprav mnogi prisegajo na slednje, jim preprosto ne gre kar verjeti. Marsikaj jih namreč »demantira« in od velikih besed počasi ostaja bore malo. Oblast je vendar slast!

12.01.2023 08:51
dr. Sabina Zgaga Markelj Nekaj misli o videovsebinah za otroke

Ko mi je bila prvič ponujena priložnost, da bi občasno pisala kolumno, sem jo na mah zavrnila. Zdaj sem si premislila. Včasih se moram brcniti in poskusiti kaj izven lastne cone udobja. Pa naj bo tudi moje 40. leto razlog za to odločitev.

09.01.2023 00:00
mag. Martin Jančar Covid in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti ljudi z nalezljivimi boleznimi v Avstriji

Po zaslugi enega izmed mojih zaključenih primerov prejemam revijo Journal für Medizin- und Gesundheitsrecht.1 Čeprav to ni ravno področje, ki bi me pretirano zanimalo, ker je moja običajna problematika bistveno bolj profana (vlomi, droge, poslovne goljufije), se občasno najde kakšna stvar, ki je zanimiva.

05.01.2023 10:52
Vlasta Nussdorfer Leto stresov in pretresov

Z leti vse mineva hitreje in zdi se, da so samo še ponedeljki in petki. December je tako zgolj en sam velik petek. Vsak od nas sicer nosi svoje križe in težave, zgodbe, čustva in pričakovanja.

28.12.2022 00:31
mag. Martin Jančar Proti koncu leta 2022

V bistvu je smešno, kako potek leta razdeli naše življenje na določene sekvence, ki imajo svoj začetek in svoj (začasni) konec. Ne vem sicer, ali je pri vsakem od nas tako, a sam sem očitno nagnjen k takšnemu razumevanju. Konec koledarskega leta navsezadnje ne pomeni ničesar drugega kot samo številko na koledarju. Nič drastičnega se ne zgodi, ob polnoči dvignemo kozarec šampanjca, nato se počasi razgubimo v postelje in naslednje jutro se krog začne znova. Celo začetek novega desetletja in celo tisočletja, kot lahko sam pričam, ne prinese kakšne bistvene spremembe. Ni nobenega konca sveta, kot so ga napovedovali v mojem času, kar nekajkrat (majevski koledar, pa neke poravnave planetov itd.). Nobene katastrofe, ki naj bi se začela prav takrat, ko kazalec zdrkne čez polnoč v novo obdobje, npr. virus Y2K, ki naj bi na prehodu v 21. stoletje zrušil vse računalniške sisteme.

21.12.2022 10:30
dr. Marko Novak Kje so pokrajine?

V bližnji preteklosti je bilo mogoče z navdušenjem opazovati razvoj projekta uvedbe pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, na kar v Sloveniji čakamo že več kot trideset let. Projekt, vsekakor državotvoren, saj je njegov namen izgraditi državo do konca, je nastajal izven formalnih političnih okvirov pod pokroviteljstvom Državnega sveta in Predsednika republike, pri čemer obe instituciji lahko štejemo med nestrankarsko politiko. Angažiranih je bila cela kopica najrazličnejših strokovnjakov, veliko tudi pravnih strokovnjakov, skorajda vsak, ki kaj ve o lokalni samoupravi z enega ali drugega vidika. A zdaj se zdi, da je bilo vse zaman!

19.12.2022 10:03
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pravo vladavine

Vse več evropskih ustavnih demokracij se sooča z izzivi omejevanja moči vsakokratnih državnih oblasti. Vladavina prava se v šibkih ustavnih demokracijah spreminja v pravo vladavine. Da se državne oblasti v šibkih ustavnih demokracijah znebijo svojih civilnodružbenih in političnih nasprotnikov, se v slabi veri vse prevečkrat poslužujejo tudi sicer zakonitih mehanizmov Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Kako se v zadnjih letih na vprašljive prakse iz domačih pravnih redov odziva Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?

16.12.2022 00:00
Vlasta Nussdorfer Iskrena beseda lepo mesto najde

Prvega decembra je v praznično okrašenem hotelu Slon potekala okrogla miza Lexpere na temo Lepa beseda lepo mesto najde, ki jo je več kot odlično vodil ugledni pravnik, ki se je poleg dr. Mira Cerarja največkrat uvrstil med najvplivnejše (moške) pravnike v državi, dr. Marko Pavliha. Tema, ki izjemno leži njegovi duši in srcu, pospremljena z znanimi citati pregovorne preteklosti in slavnih, je bila rdeča nit prireditve, ki se je je udeležila tudi novoizvoljena predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Sledili so enotni zaključki, da mora biti vsaka javna beseda tudi karseda iskrena. Prav v teh dneh pa (že) spremljamo buren pogrom besed in očitkov v visoki politiki. Javno, zasebno in medijsko. Kaj bo prinesel in kaj ter koga »odnesel«? Se bo (s)tresel naš politični svet? Ta se vendar nenehno trese, približno tako kot tla. O tem poročajo seizmografi, o politikih bodo prihodnje raziskave javnega mnenja. Volitve so namreč mimo. Zakaj vedno nove afere? Le zakaj?

14.12.2022 06:17
prof. dr. Matej Avbelj Delegatski sistem na RTV Slovenija

Naša ljudska demokratična republika Slovenija je res prvovrsten dokaz utemeljenosti znamenitega reka, da bolj ko se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake. Ponovno potrditev tega prinaša novi zakon o RTV Slovenija, ki je doživel tudi vseljudsko podporo na referendumu. Kdo ve, ali se tisti, ki so glasovali v prid tega zakona, sploh zavedajo, kaj so izglasovali. Upam, da ne. Kajti novi zakon v sistem upravljanja naše nacionalke ne uvaja nič več in nič manj kot delegatski sistem. Tisti sistem torej, ki smo ga z novo ustavo leta 1991 poslali v ropotarnico zgodovine. Ker se zgodovina očitno ni končala, se je ta ropotarnica vrnila nazaj. Ali pa se je v ropotarnico spremenila kar Slovenija?!

12.12.2022 06:54
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Taki referendumi imajo vsekakor neposredno vez z legitimnostjo – negirajo jo

»Neparticipacija volivcev je torej pravo politično DEJANJE: nasilno nas sooči s praznostjo današnjih demokracij. Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar.« (Slavoj Žižek, Nasilje, Analecta, 2007, str. 173) In to velja še naprej. Velja za vse.

09.12.2022 09:29
mag. Martin Jančar K predlaganim spremembam splošnega dela Kazenskega zakonika

Sam sebi se včasih zdim kot liki, ki jih je običajno igral ameriški igralec Walter Matthau, godrnjajoči starejši gospod, ki na vsako spremembo svojega življenjskega okvira reagira z zadržano jezo. Saj veste, v smislu: »To, kar se posluša danes, ni več prava muz'ka,« in podobno. Na tem mestu se ne bom spuščal v psihološke razloge, zakaj je tako, brez skrbi. Nikakor pa se ne navdušujem nad vsako spremembo zakonodaje, ki tvori osrednjo točko mojega dela, ker se zavedam, da vsaka novota praviloma predstavlja nove probleme, ki jih bo treba reševati. Sploh je na področju kazenskega prava po naravi stvari tako, da vsaka sprememba osnovnih zakonov posega v celo vrsto stvari, ki so skrajno težavne, ko jih je treba v praksi uresničevati.

07.12.2022 10:38
prof. dr. Miro Cerar O prijaznosti

Pred nekaj dnevi (1. 12. 2022) so v okviru tradicionalne okrogle mize pravniki iz izbrane deseterice najvplivnejših slovenskih pravnikov s pomočjo moderatorja dr. Marka Pavlihe razpravljali o temi z naslovom: Lepa beseda lepo mesto najde. Ker se srečanja nisem mogel udeležiti, izkoriščam to kolumno, da napišem nekaj svojih misli o prijaznosti, ki je z navedeno temo tesno povezana.

05.12.2022 08:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Déja vu iz Münchna

Agresija Ruske federacije na Republiko Ukrajino traja že več kot devet mesecev. Nenehne kršitve prepovedi vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost ter kršitve drugih človekovih pravic so postale del vsakdana. Številni evropski odločevalci v drugih delih Evrope so zaradi dolgotrajne agresije vse bolj utrujeni, še bolj kot Ukrajinci. Vse več si jih želi mirovnega dogovora, tudi za ceno nekaznovanosti storilcev hudodelstev in izgube območij v vzhodni Ukrajini. Ali se lahko ponovijo evropske napake iz leta 1938?

02.12.2022 09:47
Vlasta Nussdorfer Ali smo lahko zgled

Zaradi umora v družinskem krogu na svetu vsako uro umre pet žensk. Storilci so večinoma najožji družinski člani. Kovidna kriza je stanje le še poslabšala.  Ali še kdo ne ve, da 25. novembra obeležujemo dan boja proti nasilju nad ženskami in otroki? Ne le ta dan, kar ves mesec je namenjen ozaveščanju o nasilju, pa tudi o vseh možnostih, kamor se žrtve lahko obrnejo po pomoč. Pa je z leti nasilja kaj manj? Se vam zdi, da so postopki učinkoviti? Ali nismo kar vsi sleherni dan priča nasilja? Bo kdaj drugače? Kdo je torej kriv in ali nam iskanje krivcev sploh lahko pomaga? Mrtvim nikakor. Včasih pa »ubijajo« že besede. Z njimi se običajno vse začne.

30.11.2022 10:30
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Dejanska razlastitev – neustavna in nezakonita

»Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.« (VSRS, sklep št. III Ips 46/2014).

25.11.2022 14:46
mag. Martin Jančar Med čustvi in razumom

Moralo je biti nekako v enakem letnem času kot zdaj, ko sem ravno začel nočno izmeno v svoji prvi službi, na Postaji milice Maribor Tezno. Navedena postaja se je, povedno, nahajala na Ukrajinski ulici v Mariboru in je bila dejansko stara stanovanjska hiša. Najverjetneje so jo nekje po drugi svetovni vojni preuredili, da je služila temu namenu. Vsekakor je bilo po deseti zvečer, ko je zazvonil črni bakelitni telefon. Ko sem se javil, je na drugi strani prestrašen ženski glas dejal: »Pri Haložanu se tepejo, pridite, strah me je!« Haložan je bil bife na drugi strani Ptujske ceste, vsega petdeset metrov od postaje. V mojih žilah je zaplala mlada kri, pograbil sem gumijevko in stekel skozi vrata, ko me je nič kaj nežno za naramnico opasača nazaj potegnil Ribaš, starejši miličnik, ki je dežural z mano.

23.11.2022 10:23
dr. Marko Novak Še o poskusnem sodniškem mandatu

Razpravljanja o spremembi Ustave Republike Slovenije glede volitev (ali pravilneje imenovanja) sodnikov se zdaj nadaljujejo na Ustavni komisiji Državnega zbora (DZ). Poleg uvedbe zaključka postopka imenovanja sodnikov pri predsedniku/-ci republike namesto DZ je na mizi še vedno dodatni (kompromisni) predlog, da se ob tem sodniki imenujejo v triletni poskusni mandat. Takšno ureditev naj bi poznala tudi Nemčija, kar je nedvomno upoštevanja vredno dejstvo. Kljub temu argumentu pa ostajam do poskusnega sodniškega mandata skeptičen.

21.11.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Dolgotrajna oskrba v primežu ideoloških bojev

Zdravstvene težave ne poznajo ideoloških barv. Slej ko prej enako prizadenejo vsakogar. Večina ranljivega prebivalstva se na Slovenskem zaradi različnih zdravstvenih, socialnih in drugih težav težko prebija iz meseca v mesec. Odrinjeni na obrobje družbe ostanejo daleč od pozornosti države. Čez teden dni bomo na referendumu odločali o zamiku uveljavitve že sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kako smo kot država padli tako nizko, da dolgotrajne oskrbe nismo uveljavili že vsaj pred desetletjem in več ter da še naprej zanikamo človekovo dostojanstvo najbolj pomoči potrebnim?

18.11.2022 11:27
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (2. del)

Kdaj je človek pravzaprav star? So to določena leta ali zgolj počutje in izgled? Smo sami lahko dovolj kritični do svojih ravnanj ali znamo preceniti sposobnosti, ki nam z leti morda uhajajo izpod nadzora? Kako je z vožnjo po določeni starosti? So vozniki povsem (samo)kritični ali bi morali odgovornost prevzeti tudi njihovi družinski člani, predvsem pa zdravniki? In kje so starostne meje za adrenalinske športe, kje odgovornost za številne poškodbe in (ne)nujne zdravstvene posege? Jih kdo postavlja in resnično preverja? Se kdo zaveda, da je riziko nekaterih športov v starosti res prevelik?

16.11.2022 06:07
prof. dr. Matej Avbelj Ustava - družbena pogodba ali administrativni akt?

Tale naslov, priznam, je star že več kot dve desetletji. Leta 2001 smo, tedaj še kot nadobudni študenti prava, organizirali strokovni seminar, na katerem smo razpravljali, kdaj in s kakšnimi argumenti naj se spreminja ustava. Povod za študentsko strokovno srečanje je bila odločitev zakonodajalca, potem ko je bilo na mostograditeljski način v parlamentu zbrano zadostno število glasov, da s spremembo ustave preprosto povozi odločitev Ustavnega sodišča in namesto večinskega volilnega sistema, ki je bil izbran na referendumu, v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem.

14.11.2022 06:32
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Močno načeta in usihajoča integriteta ustavnega sodišča

Institucijam javne oblasti in njihovim odločitvam je legitimnost po prepričanju Ronalda Dworkina mogoče priznavati le toliko časa, dokler ustrezajo načelu integritete. V tem primeru si zaslužijo spoštovanje »tudi« na temelju ideje o bratstvu (angl. fraternity), ne zaslužijo pa si spoštovanja »zgolj« na temelju ideje o bratstvu, če ob tem ni hkrati upoštevano načelo integritete.

11.11.2022 09:45
mag. Martin Jančar Misli ob filmu Zelena milja

Film Zelena milja je zgodba, ki se vrti okoli obsojenca na smrt Johna Coffeyja, ki ga je zaigral nepozabni Michael Clarke Duncan. Poleg njega nastopajo še Tom Hanks, Sam Rockwell in Doug Hutchinson. Film je prejel kar nekaj oskarjev in se ga gotovo splača pogledati.

09.11.2022 11:27
prof. dr. Miro Cerar Multilateralizem Te dni (3.- 5. 11.)  sem sodeloval na mednarodni konferenci v Tangerju (Maroko) z naslovom »From Crisis to Crisis: Towards a New World Order«, kjer smo se razpravljavci iz številnih držav na različne načine spraševali, kaj narediti, da presežemo sedanje krize (vojne, pandemijo, masovne migracije, težave v svetovnem gospodarstvu, inflacijo itd.), in sicer na način, ki bo prinesel  v svet več miru in ugodnih pogojev za ravzvoj. Eno izmed pomembnih vprašanj je bilo, ali se je treba posloviti od multilateralizma ter kot novo svetovno realnost sprejeti bipolarnost, multipolarnost ali kako drugo novo geostrateško realnost. V zvezi s tem sem se, tako kot vedno doslej, opredelil za prizadevanje v smeri ohranjanja (čim več) multilateralnosti, pri čemer me je razveselilo, da v tem pogledu še zdaleč nisem (bil) sam. Seveda pa je vprašanje, ali bodo takšnim pogledom prisluhnili in sledili tudi ključni svetovni voditelji in drugi akterji. 07.11.2022 08:51
prof. dr. Jernej Letnar Černič Nova nemška pravila o skrbnem pregledu dobavnih verig

Nemčija je že desetletja tradicionalno največji trgovinski partner slovenskega gospodarstva. Čez slaba dva meseca bo v nemškem pravnem redu začela veljati nova pravna ureditev o obveznem skrbnem pregledu v dobavnih verigah večjih gospodarskih družb glede varstva človekovih pravic in okolja. Nova ureditev bo tako začela veljati tudi za marsikaterega slovenskega izvoznika, ki posluje kot (ne)posredni dobavitelj večjih nemških podjetij.

04.11.2022 10:07
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nezakonite zlorabe pri sklepanju pogodb za določen čas

Na Sindikat Sonce Slovenije in Inštitut Ustavnik se večkrat obrnejo delavke ali delavci, ki prosijo za pravno razlago glede zakonitosti sklepanja pogodb za določen čas. Ugotoviti gre, da se ta institut delovnega prava še naprej prepogosto uporablja nezakonito, dejansko zlorablja. Seveda – v škodo delavk in delavcev.

03.11.2022 09:20
Vlasta Nussdorfer Kje so meje in kje naša odgovornost (1. del)

V minulih dneh smo lahko brali: »Za hudo prometno nesrečo kriv 82-letnik, dve osebi v smrtni nevarnosti«, in: »Nesrečo povzročil 86-letnik, ki je na avtocesti polkrožno obrnil, udeleženih pet vozil, dve osebi umrli, dve hudo poškodovani«, pa tudi o starejšem vozniku, ki je z avtomobilom zapeljal naravnost v lokal, tam poškodoval nekaj ljudi, kasneje pa v bolnišnici umrl.

02.11.2022 10:14
dr. Marko Novak Zloraba nujnega postopka

V letošnji ne zgolj topli, temveč tudi »demokratično-praznični« jeseni bomo po izbiri predsednika-ca naše republike glasovali tudi na naknadnih zakonodajnih referendumih, med drugim tudi glede (ne)uveljavitve novele zakona o RTV SLO. Ljudje bomo povedali, ali soglašamo z »depolitizacijo« javne RTV, kar bo povsem politično glasovanje. Ob tem pa je treba opozoriti tudi na nekatere pravno-strokovne dileme omenjenega zakona, ki postavljajo pod vprašaj njegovo ustavnost.

31.10.2022 15:23
mag. Martin Jančar Ponovno o vodenju

Rudi Erjavec je bil zanimiva pojava. Obraz z gubicami okoli oči, ki so pričale o tem, da je dostikrat gledal v nebo, nenavadnih valovitih, tesno počesanih las in s čevlji, ki bi prej sodili na plesišče kot v letalo. Kot učitelj letenja je dajal velik poudarek na to, da nisi grobo ravnal z letalom (sam je pilotiral izredno elegantno), in večina se njegovih inštrukcij spominja po opozarjanju na to, da je treba krmilno palico držati z občutkom, ki je potreben za določen del moške anatomije. Njegova avtoriteta na letališču je bila absolutna in kot upravnik je bil tisti, ki je odločal, kdaj in kako se bo letelo. Mladci, takrat polni vseh mogočih hormonov in predvsem željni letenja, nismo imeli ravno razumevanja za njegove zahteve po čistoči in urejenosti na letališču (kamor je sodilo pobiranje cigaretnih ogorkov, čiščenje letal, pometanje hangarjev itd.). Naša edina želja je pač bila skočiti v kabino letala in se spraviti v nebo.

26.10.2022 11:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Usihajoča moč Evrope

Ponavljajoče se krize so v zadnjih desetletjih preoblikovale razmerja moči v mednarodni skupnosti. Evropske ustavne demokracije ostajajo vse bolj osamljene pri uresničevanju standardov vladavine prava tako v domačih pravnih redih kot v mednarodnem pravu. Dohitevajo jih neliberalne demokracije oziroma avtokratski režimi, ki evropske diplomate privabljajo s skoraj neomejenimi viri fosilnih goriv. Evropske ustavne demokracije so kljub naukom iz ruske agresije na Ukrajino našle zaveznike v avtokratskih režimih, ki bodo morda že jutri njihovi nasprotniki. Kratkoročne in nepremišljene odločitve pričajo o zmedi v evropski zunanji in varnostni politiki.

21.10.2022 09:58
Vlasta Nussdorfer Happy, happy ali kdo je tu sploh srečen

Skoraj ne mine mesec, da ne bi izvedeli za kak škandal. Mnogi so povezani tudi z naivneži, ki vedno znova nasedajo goljufom vseh vrst. Seveda po oškodovanju mnogi molčijo in tiho prebolevajo izgube, o katerih pred tem niso niti razmišljali. Pred leti so nas mediji svarili pred sektami, ki izvabljajo denar v zameno za srečo in radost, ki sta bili seveda zelo kratkotrajni. Če sploh. Ob zadnjih TV-oddajah namreč kar nisem mogla verjeti podatkom o dajanju hipotek in najemanju visokih kreditov za tiste, ki so znali lepo govoriti in izvabljati denar, za njimi pa se je nekega dne izgubila prav vsaka sled. Živijo v toplih krajih, zagotovo tudi na račun naivnih žrtev. Kako ljudem dopovedati, da takih dobrotnikov in sejalcev sreče preprosto ni? Kako ozavestiti vse nesrečne, bolne in revne, da ne bi še bolj zboleli, seveda ne zgolj telesno, pač pa tudi psihično? Vse, kar se sliši nenaravno in preveč obetavno, namreč »smrdi« ali vsaj zaudarja po prevari.

19.10.2022 06:29
prof. dr. Matej Avbelj Zaton pluralizma v Evropski uniji

Sodišče Evropske unije je nedavno v zadevah C-156/21 in C-157/21 temeljne vrednote iz 2. člena Pogodbe o Evropski uniji razglasilo za del ustavne identitete EU. V skladu s tem členom Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Prav pluralizem, ki je conditio sine qua non EU, pa je v zadnjih letih najbolj na udaru, tako na nacionalni kot na nadnacionalni ravni, zares na nivoju evropskega kontinenta kot celote.

17.10.2022 10:55
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O tem, zakaj smejo starši prepovedati raznovrstne vdore v moralno in fizično integriteto svojih otrok

V ustavnem redu RS so STARŠEVSTO, OTROCI in DRUŽINA posebej izpostavljene ustavne kategorije (zlasti 53. do 56. člen Ustave RS). A ne običajne ustavne kategorije. To so (podobno kot invalidnost, invalidi, delavci invalidi, otroci s posebnimi potrebami itd.) POSEBEJ USTAVNO VAROVANE KATEGORIJE. V teoriji in doktrini. V praksi, žal in prepogosto, ne.

14.10.2022 13:36
mag. Martin Jančar Čas za rešitve

Kadarkoli se pred pravnika postavi neki življenjski primer, se le-ta praviloma ukvarja z rešitvijo, ki jo ponujajo pravna pravila, ki tvorijo neki pravni red. To je osrednji del prava kot obrti, tisto, kar mu daje širši pomen – znanosti ali celo umetnosti (po znamenitem Celzovem reku Ius est ars boni et equi), je pogosto v ozadju – na primer razumevanje in upoštevanje celotnega pravnega sistema, sistema vrednot, ki je njegova podlaga, itd. Ta, recimo temu višji nivo razumevanja prava, deluje nekako v ozadju, kot del življenjskega sveta pravnika. »Uporabnik«, ki išče pravni nasvet ali se znajde v kakšnem sodnem postopku, je tako pogosto presenečen, ko se v zadevi iščejo popolnoma drugi elementi kot tisti, ki so bili pri njem ključni ali vsaj pomembni.

12.10.2022 09:49
dr. Marko Novak Pasti poskusnega mandata Določeni predlogi glede spreminjanja volitev/imenovanja slovenskih sodnikov vsebujejo med drugim tudi hkratno uvedbo t. i. poskusnega mandata novoimenovanih sodnikov. To vsekakor ni nova zgodba, saj je v javnosti prisotna že nekaj let skupaj z idejami o spremembi imenovanja sodnikov. Prihaja predvsem iz političnih krogov, sodniška srenja pa ji nekako nasprotuje. Nismo pa do zdaj, vsaj v javnosti, še slišali argumentov za eno in drugo stran. Kje bi torej bile morebitne prednosti in pasti takšne rešitve? 10.10.2022 10:09
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pod morjem Posledice podnebnih sprememb so iz meseca v mesec izrazitejše. Po drugi strani še vedno obstajajo nesoglasja glede vzrokov zanje. Ali in kako lahko pravo človekovih pravic prispeva k preprečevanju negativnih učinkov podnebnih sprememb? 07.10.2022 10:42
Vlasta Nussdorfer Ali imamo razloge za praznovanje ali zgolj za boj

Spet smo v tednu otroka in ponovno lahko opozorimo na kršitve, ki se jim dogajajo. Pri nas in drugod. Jih krize vseh vrst le še poglabljajo? Jih odrasli v svoji sebičnosti sploh še vidijo? Kljub temu da se vlade trudijo, da bi težave vsaj zmanjšale, so za krivice najbolj odgovorni prav otrokom najbližji; starši, sorodniki, vzgojitelji, učitelji socialni delavci … Jih opazijo ali kdaj celo ustvarjajo, najmanj pa poglabljajo? Kje sploh začeti, ko pa je področij veliko – preveč? Kaj pa politika? Se lahko vsaj posuje s pepelom?

05.10.2022 06:01
prof. dr. Miro Cerar Demokratizacija prava

Pravna država (vladavina prava) je neločljivo povezana s sodobnim konceptom (pretežno) liberalne demokracije. Povedano na kratko: ni demokracije brez pravne države in ni pravne države brez demokracije. Toda, to ne pomeni, da je pravna država kot takšna demokratični koncept, pač pa pomeni, da lahko pravna država (pre)živi le v demokratičnem okolju in da se v (zgolj) določene sfere prava vključujejo tudi demokratične prvine. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se pravo demokratiziralo v preveliki meri?

03.10.2022 08:38
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ustavno sodišče nikoli ni v zmoti

Ustavno sodišče tudi nikoli ni ujeto v samoprevaro ali samozanikanje. Ustavno sodišče se nikoli ne pretvarja ali spreneveda. Nojevska drža mu je tuja. Odgovorno in marljivo je zavezano k varovanju in razvijanju pravne države – kot vladavine prava – in ustavnosti v ustavni demokraciji (… temeljnih človekovih pravic in svoboščin, torej »temeljski«). Brezkompromisno in odločno, neomajno. Na krilih dokazov o dejstvih in objektivnih dejstev. Predvsem pa se Ustavno sodišče nikoli ne zlaže.

30.09.2022 14:20
mag. Martin Jančar Sojenje kot delovni proces

Pravni realizem v svoji ameriški in skandinavski različici v ospredje in središče postavlja sodnike in druge državne uradnike, ki odločajo v konkretnih pravnih primerih. Kot navajajo pregledi teorij o naravi in bistvu prava, se pravna znanost pri tem obrača od law in books k law in action, torej, kako pravo resnično nastaja. Pravni realisti so, kot navaja Teorija prava Marijana Pavčnika, odločilno prispevali k metodam in tehnikam, s katerimi sodniki ugotavljajo dejstva, razlagajo zakone, se odločajo med več možnostmi in nato utemeljujejo svoje odločitve.1 Razumevanje dogajanja v praksi mora predstavljati integralni del razumevanja delovanja prava v družbi, ker imamo sicer lahko še tako filigransko in strokovno izdelano zakonodajo, pa to ne bo imelo pravega učinka.

28.09.2022 11:19
prof. dr. Jernej Letnar Černič Poslovanje v času vojne Gospodarske družbe tudi v času vojne iščejo poslovne priložnosti. Vojna vpliva na obseg in naravo poslovanja ter ju pogojuje. Tveganja za varstvo človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah se zvišajo ter z njimi stroški celotnega poslovanja. Kako morajo gospodarske družbe ravnati v času oboroženih spopadov? 23.09.2022 10:51
Vlasta Nussdorfer Ali bomo dobili varuha otrokovih pravic

Prizadevanja za samostojno institucijo varuha otrokovih pravic segajo najmanj v leto 2008. Obstajajo pa še starejša. Takratna Pahorjeva zmaga na parlamentarnih volitvah je vodila v sestavo koalicijskega sporazuma, v katerem je bil naveden tudi povsem samostojen in neodvisen varuh otrokovih pravic. Zaveza se niti tedaj niti kasneje ni uresničila, zato ne preseneča nov poskus njegove ustanovitve. Sedaj ga je predlagal državni svetnik Tomaž Horvat, o njem pa sta 14. 9. 2022 razpravljali Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu RS.

21.09.2022 06:34
prof. dr. Matej Avbelj S(t)anje v Uniji 2022

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra spet nagovorila Evropski parlament. Govor o stanju v Uniji je postal že tradicionalen. Z zgledovanjem po izkušnjah ameriške federacije želi evropska izvršna oblast na bolj odmeven način, ki naj bi Unijo približal njenim državljanom, predstaviti svoje politične načrte in normodajne ambicije v nadaljevanju svojega mandata. Kljub najboljšemu namenu, da bi prispeval k zmanjšanju evropskega demokratičnega primanjkljaja, pa tak govor le stežka doseže svoj cilj, predvsem zaradi ignorance nacionalnega medijskega prostora. Stanje v EU tako še naprej zaznamujejo predvsem sanje o tem, kako bo Evropa učinkovitejša, bolj demokratična in nasploh v vseh pogledih boljša.

19.09.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Diskriminacije ne preprečuje izključitev vseh, ampak razumna vključitev Država (oblast) je glasbenicam in glasbenikom odvzela pravico do uveljavljanja izjemnih dosežkov za leto 2020 kot pogoja za pridobitev Zoisove štipendije. Država pravi, da je s tem zagotovila »pravičnost.« Pa jo je res? Prepričan sem, da ne. 16.09.2022 00:00
mag. Martin Jančar Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Navedeni vzklik seveda ni kršitev pietete do pokojne kraljice Elizabete II, kar bi v današnjih občutljivih razmerah morda kdo najprej pomislil, temveč razmeroma pomembna pravna trditev. Ponazarja namreč takojšnji prenos suverenosti na novega monarha in s tem kontinuiteto oblasti. V preteklosti je to preprečilo morebitno negotovost in boj za oblast. To nikakor ni zanemarljiva okoliščina, saj so bile po monarhovi smrti države pogosto izpostavljene krvavim bojem za njegovo nasledstvo, predvsem pa je bila s tem omajana moč države, da ureja zadeve na svojem teritoriju. Kar je seveda bistvo državne oblasti. 14.09.2022 08:35
dr. Marko Novak Mahanje Bolonji v slovo?

Bolonjska reforma (iz leta 1998–1999) je seveda oznaka za reformo visokošolskega izobraževanja v Evropski uniji. Ime je dobila po slavni Alma mater studiorum, kjer se je ob koncu 11. stoletja rodila prva univerza moderne dobe. Ideja bolonjske reforme je bila povečati sodelovanje med akademskimi institucijami, poenotiti njihove načine študija, omogočiti samodejno medsebojno priznavanje izobrazbe, dvigniti kakovost študija in zagotavljati njegovo kakovost v okviru Evropske unije. Ob tem naj bi univerze EU postale bolj konkurenčne najboljšim svetovnim univerzam in v tem smislu študij skrajšale ter teorijo bolj približale praksi. Mar večina slovenskega pravnega izobraževanja temu maha v slovo?

12.09.2022 08:59
prof. dr. Jernej Letnar Černič Šport in vojna Šport praviloma razumemo kot nasprotje vojne, sovraštva in nestrpnosti. Igra spodbuja medsebojno spoštovanje, razumevanje in sočutje. Ko nastopi vojna, se tudi šport znajde v primežu kršitev človekovega dostojanstva. Vojna v Ukrajini je neposredno posegla tudi v šport. Prestavljena oziroma odpovedana so bila številna tekmovanja. Številne športne zveze so postavile pod vprašaj udeležbo beloruskih in ruskih športnikov. Kako naj se športne zveze odzovejo na agresijo in vojno ter kako športniki? 09.09.2022 10:16
Vlasta Nussdorfer Je to res (prevelika) utopija? Ni se (še) zgodilo, da bi o kakšni tematiki v nekaj mesecih napisala kar štiri kolumne, in prav tako ne, da bi na kakšno temo doslej prejela na desetine neposrednih odzivov bralk in bralcev. Zato je o tem, kdo bo kriv za mnoge uničene otroke, preprosto treba govoriti in pisati. Ker je in bo v prihodnosti takih zagotovo žal veliko. Še vedno namreč ne mine dan, da se ne bi kdo od prizadetih staršev oglasil in poročal o svojih travmah, ker otroci iz takih ali drugačnih razlogov sploh ne vidijo enega od staršev. 07.09.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Kakšna bodo pravna predavanja v prihodnosti

Pandemija koronavirusa (Covid-19) nas je tudi na področju šolskega in univerzitetnega izobraževanja intenzivno soočila z novo realnostjo, ki jo omogočajo sodobne tehnologije. Predavanja, seminarji, vaje in celo izpiti – na daljavo. Prek spleta. Prav tako tudi sestanki, strokovni posveti, znanstvene konference ipd. Zdaj vemo, da to kljub (fizičnemu) povratku v študijske učilnice in službene pisarne ostaja pomembna dopolnilna komunikacijska možnost. Toda danes tehnologija omogoča še mnogo več. Ali bo predavatelje prava v prihodnje lahko nadomestil robot oziroma umetna inteligenca?

05.09.2022 08:53
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O zakonitem obsegu izvajanja pogrebne dejavnosti na trgu – po ZPPDej Prepogosto se dogaja, da oblastni organi, zlasti prekrškovni, kljub jasnim sodbam sodišč nadaljujejo nezakonito ravnanje na škodo pravnih subjektov. Prepogosto se dogaja tudi, da sodišča ne poznajo sodb drugih sodišč, čeprav bi jih kategorično in absolutno morala poznati, ali da so do njih brezbrižna in ravnodušna. To je ena od večjih rakavih ran slovenske pravne države in sodniške (ne)kulture. 02.09.2022 06:17
mag. Martin Jančar O knjigah, ki jih nisem prebral Poletje je po ustaljenem splošnem prepričanju najprimernejši čas za oddih in sprostitev. Institut sodnih počitnic je bil v preteklosti uveden zato, da so imeli kmetje mir pri spravilu pridelkov, danes pa se zdi idealen, da prebereš še kaj drugega iz stroke, poleg službenih zadev. Pa seveda še kakšno »plažo« za povrh. Idealni prizor je torej spokojen počitniški kraj, prijetna senca, sproščen položaj telesa na ustreznem ležalniku, idiličen pogled na morje ali planine, kozarec osvežilne pijače in odprta knjiga. Dodajmo še zvoke valovanja morja ali rahlega vetriča v krošnjah dreves in smo pripravljeni za intelektualni izziv, ki ga prinaša literatura, za katero smo se odločili. Zaloga knjig, ki so na voljo, je praviloma precejšnja in se je nabirala vse leto. Američani bi rekli: so far so good. 31.08.2022 10:15
dr. Marko Novak Volitve sodnikov, ven iz DZ (n-tič) Glede na zaveze iz koalicijske pogodbe nove vlade, da (še) okrepi neodvisnost sodstva tudi z umikom volitev sodnikov iz Državnega zbora (DZ), je novinar časnika Dnevnik prejšnji teden spet obudil že stara prizadevanja večine pravne stroke v tej smeri. Pravzaprav je bilo v preteklih letih o tem povedano že skoraj vse, tako v stroki kot v politiki, le politična volja je naposled vedno umanjkala, da bi se sistem spremenil. Bo tokrat kaj drugače? 29.08.2022 10:15
prof. dr. Jernej Letnar Černič Pred zimo

Vlade evropskih držav v zadnjih tednih hitijo s sprejemanjem različnih ukrepov, da bi ublažile posledice vojne, inflacije in drugih prihajajočih težav. Njihovi ukrepi žal prihajajo veliko prepozno. Vse od ruske okupacije polotoka Krim pozimi 2014 so bila tveganja za evropsko energetsko suverenost visoka. Kako večini prebivalstva pomagati, da dostojanstveno preživi zimo?

26.08.2022 09:45
Vlasta Nussdorfer Cene tako opevane slave Idejo za novo kolumno sem dobila ob gledanju poletne ponovitve Inšpektorja 24 na temo spletnih vplivnic, novih, povsem umetnih vizualnih podob po vzoru svetovnih »fatalk« in njihovega posnemanja pri naši mladini, ki zaradi želja po popolni preobrazbi že zelo zgodaj obiskuje lepotne kirurge. Vse z željo preoblikovati svoj obraz in telo. Kako trpijo njihove duše, če se ne izide po načrtih in pričakovanjih, seveda poroča malokdo. Je pa zato vsak dan več takih, ki influencerjem sledijo na vseh e-profilih in platformah, želijo si rdečih preprog, glamurja in medijske prepoznavnosti. Tudi in prav zato najbrž vstopajo v številne resničnostne šove, da bi iz njih izšli slavni. 24.08.2022 06:08
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pamet kot (moralna) dolžnost, nespametnost kot pravica

Mitja Vilar je v mojih očeh genij. V skromnem človeku iz Šmarja - Sapa prepoznamo optimalno kombinacijo srca, zdravega razuma, znanja in intelekta. Ogromno zadev odlično razume, jih zmore in uspe tudi tako pojasniti, zato brez pravega predaha, zlasti pa brez zadržka, ponuja dobre in hitre rešitve za aktualne in velike probleme.

19.08.2022 13:35
mag. Martin Jančar V zraku in na vodi

Ko sem v srednji šoli prebiral Richarda Bacha, točneje njegovo knjigo Podarjena krila, določenih stvari seveda nisem razumel. Zlasti reči, ki jih lahko razumeš šele takrat, ko sediš za krmilom letala. Recimo dela (citiram ga po spominu): „Vedno sem sovražil vrije. Že ko sem se šolal. Moj učitelj, ki je sedel na desni strani, mi je rekel: „Tako, zdaj pa mi napravi obrat vrija v desno!“ Z obrazom negibnim kot star kos mila, sem posilil desni pedal in svet se je zavrtel. Ko sem ga spravil iz vrija, sem vedel, kaj mi bo rekel: „Tako; sedaj pa še v levo.“

17.08.2022 08:27
prof. dr. Matej Avbelj Prekratke počitnice, pa še depolitizacija!

Po počitnicah je za vse težko. Treba se je zagnati na novo. Možgane spet priklopiti na »on« in se zakopati v delo. Tako je bilo tudi že pred trideset in več leti. Ko smo ponovno pridrli nazaj v šolske klopi, so od poletja zdelani tovariši in tovarišice tako za prebijanje ledu vsako leto znova nadobudnim učencem naložili popočitniški spis o počitnicah. Vsi ti spisi so se, brez izjeme, končali z enakim stavkom. Počitnice so hitro minile.

15.08.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Prepih na Balkanu Sedemindvajseta obletnica genocida v Srebrenici je odšla tako hitro, kot je prišla. Evropa je na Srebrenico pozabila že pred leti. Njeni predvojni prebivalci so se večinoma razselili po svetu. Oguljene besede, da se Srebrenica v Evropi nikoli več ne bo ponovila, se razblinjajo že vsaj od začetka agresije na Ukrajino. Življenje na prepihu še vedno zaznamuje trenutni vsakdanjik na Zahodnem Balkanu. 12.08.2022 09:52
Vlasta Nussdorfer O odgovornosti tako in drugače

Ko je govora o odgovornosti, se marsikdo sprašuje, ali nam je ta položena v zibelko in jo imajo nekateri zato več ali si jo moramo pridobiti; beri: dobesedno prigarati. Besedo sicer radi precej pogosto uporabljamo, ne da bi se sploh zavedali kako težka je njena dosledna uresničitev v praksi. 

10.08.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Človeškost in človečnost Vse kar je proizvod človeka je (tudi) človeško. In ker je človek najvišje razvito bitje na planetu Zemlja, je ta planet danes bolj kot kdajkoli v zgodovini zaznamovan s človeškostjo. Skoraj osemmilijardna človeška družba ima vedno večji vpliv na naravno okolje, prav tako pa je ta družba bolj kot kdajkoli v zgodovini notranje povezana in interaktivna. Toda človeškost, ki je sposobna tako graditi kot tudi uničevati, ni isto kot človečnost. In medtem, ko človeškost grozi, da bo kljub družbenemu in tehnološkemu napredku človeštvu in naravi kmalu zadala tudi nadvse uničujoče udarce, nam človečnost nudi upanje, da smo ljudje zmožni biti tudi drugačni in preprečiti katastrofo. 08.08.2022 07:50
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Piš’ me v uh’ pa “socialna država” »Pojem socialne države je odraz sistemske (programi, zakonodaja, institucije in prakse) skrbi za socialne politike, s katerimi se ščitijo in uresničujejo ustavne socialne pravice in svoboščine ter temeljne človekove pravice socialnega značaja (predvsem iz Evropske socialne listine). Poraja praktično potrebo po državi, ki to nalogo lahko učinkovito izvaja. Delovanje države, ki je po ustavi tudi socialna, je intervencionistično – z aktivnimi posegi v družbeno življenje in na trg (Komentar Ustave RS – KURS -, 2019, str. 47).« 05.08.2022 13:20
mag. Martin Jančar Nekaj misli in spominov ob predlaganih spremembah pri beleženju delovnega časa Berem, da se pripravlja zakonodaja, s katero bo določeno obvezno elektronsko merjenje delovnega časa zaposlenih. Namen je, kolikor lahko razberem, varovanje pravic delavcev, ki so jih delodajalci pogosto prikrajšali za plačilo oz. druga povračila, ki so izvirala iz dejanskega dela. Ali enostavneje opisano, ker so delali več, kot bi to smeli ali morali, in se te dodatne ure niso plačevale. Navaja se primer podjetja, kjer naj bi zaposleni delali tudi po 16 ur, pa se jim nadure niso plačevale. 03.08.2022 08:26
dr. Marko Novak Propad Adrie več kot stečaj nekega podjetja Poletje je zavoljo ugodnejše klime čas množičnih potovanj, tudi v oddaljene kraje, kamor je treba poleteti z letalom. Tudi letos je tako. K sreči, saj nam je covid-19 poleg vsega drugega vzel tudi dve normalni poletji. Tudi Slovenci radi potujemo, vse več v daljne destinacije. A za razliko od preteklih let, ko je bilo naše okno v svet in ob povratku domov skoraj praviloma Brnik, postajata danes naši »domači« zračni »luki« predvsem Benetke in Zagreb. Temu je botroval stečaj našega nacionalnega letalskega prevoznika, Adrie Airways, saj so poslej povezave z brniškega letališča do večjih mednarodnih letalskih križišč bistveno slabše, kot so bile nekoč, in tudi bistveno bolj okrnjene. Počasi se vsem tistim, ki radi potujejo/mo, vse bolj kolca po Adrii. 01.08.2022 07:35
prof. dr. Jernej Letnar Černič O varstvu človekovih pravic, nižanju standardov in najvišjih sodiščih

Številne ustavne demokracije se v zadnjih letih srečujejo s poskusi različnih interesnih družbenih skupin za znižanje obstoječih družbenih standardov na področju uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko vsakokratna ustavna demokracija doseže določen standard varstva človekovih pravic, ali jih lahko njeno najvišje sodišče stvarno prepričljivo in upravičeno zniža?

29.07.2022 08:34
Vlasta Nussdorfer Goljufi dobesedno prežijo na lahkoverne Se vam zdi, da goljufi izumirajo? Daleč od tega. Vse več jih je in v času vseh vrst kriz dobesedno prežijo na naivneže. Ponujajo čudežne ozdravitve, recepte za srečo, večno ljubezen, lažna razmerja, pripravke in zvarke. A za pravo in uspešno goljufijo ni dovolj le trdovraten goljuf, potrebna je tudi zelo naivna žrtev. Zakaj ni več preventive, ob dokazih pa tudi več postopkov in kazni, ki bi jih pripeljale tja kamor sodijo? Za zapahe. Jim res ne znamo biti kos? Jih vsi sploh prijavljajo in zakaj ne? 27.07.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Mi tega ne smemo spraševati, njim o tem ni treba govoriti

Ne, mi tega ne smemo spraševati. Ne, njim o tem ni treba govoriti. Ne, nam se na ta spraševanja ne sme odgovoriti. Ne, oni na ta vprašanja ne smejo odgovoriti. Zato tudi o tem uradno ne obstaja nobena informacija javnega značaja. Tako piše v njihovih odločbah. V vseh, teh, ki jih imam tu, pred seboj.

22.07.2022 12:42
prof. dr. Matej Avbelj Kako ravnati z nepremostljivimi svetovnonazorskimi razlikami?

Ustavno sodišče je 16. junija 2022 sprejelo dve odločbi (U-I-486/20, Up-572/18 in U-I-91/21, Up-675/19), s katerima je presodilo, da dosedanja ureditev zakonske zveze in skupne posvojitve pomenita nedopustno diskriminacijo istospolnih parov. Izreku obeh odločb ni mogoče očitati ničesar. Sta v skladu s trendom družbenega in ustavnopravnega razvoja zadnjih dvajsetih let v liberalnih demokracijah zahodnega sveta, katerega del je tudi Slovenija.

18.07.2022 07:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Drugo življenje

Pred dobrim mesecem je v Združenih državah Amerike v visoki starosti osemindevetdesetih let preminila Staša Furlan Seaton, hči Ane Furlan in Borisa Furlana, medvojnega intelektualca, povojnega dekana Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani in dvakrat obsojenega na smrt v dveh različnih totalitarnih režimih. Njeno življenje simbolizira trpljenje v vojnem in povojnem času ter hkrati opozarja na banalnost zla v slovenski družbi tako nekoč kot v sedanjosti.

15.07.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Nagrajenci leta

Vsako leto izbiramo prostovoljce leta in se čudimo, kako je mogoče, da jih je toliko in opravijo milijone ur brezplačnega dela. Ste vedeli, da je v Sloveniji vsaj 300.000 prostovoljcev, kar je okoli 15 odstotkov vsega prebivalstva? Ali veste, koliko ur brezplačnega dela opravijo? Kar 11 milijonov ur! En sam človek bi za to delo porabil okoli 1300 let. Imamo 2150 prostovoljskih organizacij in društev. Številke nas vedno znova osupnejo in ko mislimo, da smo že prav vse slišali, izvemo za novo hrabro in plemenito dejanje ter posameznika, ki ga je opravil. Pa so vedno vsi tudi pošteni ali se najde kdo, ki izkoristi dobroto ljudi in koga prav grdo ogoljufa? 

13.07.2022 08:49
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Zakonska zveza, posvojitve in vprašanje vključenosti

Prejšnji petek je Ustavno sodišče nesoglasno, s 6:3, odločilo o vprašanju zakonske zveze istospolnih parov in vprašanju skupne posvojitve s strani istospolnih parov. Obe vprašanji, glede katerih je večina odločila v prid vključenosti, sta vsebinsko tesno povezani, zato sem v obeh prispeval eno, skupno ločeno mnenje. Predstavljam ga v nadaljevanju, večinska odločitev z vsemi ločenimi mnenji pa je dosegljiva na gornji povezavi.

11.07.2022 10:35
dr. Marko Novak Integrativna ustavna demokracija

Sodobne demokracije zaznamujejo globoki nesporazumi (deep disagreements) med navadno dvema poloma družbe, ki ju radi imenujemo liberalni ter konservativni. Ti globoki nesporazumi, ki pogosto prerastejo v resne spore, so po pravilu vrednostne narave, torej vključujejo ne le racionalne, temveč predvsem tudi idejno ter čustveno obarvano dimenzijo. Pogosto postanejo tudi nasilni, pri čemer njihova rešitev prek različnih sodnih teles na žalost ne prinese neke trajnejše družbene pomiritve. Tako se zdi, da bi trenutne civilizacijske načine reševanja sporov morali v prihodnje nadgraditi.

11.07.2022 09:51
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ja, takle mamo, še naprej - vakuum glede zraka

»Morda je smisel življenja res ležanje na plaži in čivava na straži. Država ščiti javne uslužbence, ne pa državljanov« (Mitja Vilar). »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos« (Zoran Predin).

08.07.2022 13:13
mag. Martin Jančar Sodniško dobro počutje in integriteta Vedno znova se spomnim, ko mi na misel pride tema, ki zadeva blagostanje pripadnikov našega poklica, „rahlo“ neposrečena PR akcija neke prejšnje vlade o tem, da naj se ne jamra, ampak išče rešitve. Kar se tiče same besede /jamrati/ ima slednja nedvomno nemški izvor – jammern namreč pomeni v nemščini tožiti, s stokanjem opozarjati na svoje bolečine ali težave. Zlahka si predstavljam, kako je zašla v slovenski jezik in kdo je že takrat govoril raji, da naj ne jamra. 06.07.2022 09:09
prof. dr. Miro Cerar Državna meja med Slovenijo in Hrvaško

Pred nekaj dnevi (29. junija) je minilo pet let od sprejema arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je splošno znano je Slovenija to odločbo že izvršila (implementirala) v tisti meri, kolikor je to lahko storila sama, Hrvaška pa razsodbe iz znanih razlogov noče pripoznati in implementirati. V zadnjih mesecih Janševe vlade so mediji pisali o tajni diplomaciji med obema državama ter o dogovoru o skupnem ribolovu, ki naj bi ga v tajnosti skupno pripravljali vladi obeh držav. Ta sporazum doslej ni ugledal luči dneva, pri čemer je seveda sprožal hipotetična vprašanja povezana z mejo na morju. Na splošno pa ostaja odprto vprašanje, kako naj Slovenija po petih letih hrvaškega zanikanja veljavnosti arbitražnega sporazuma ravna v prihodnje.

04.07.2022 08:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Varstvo narodnih skupnosti med Scilo in Karibdo Kakovost vsakokratne ustavne demokracije je odvisna tudi od varstva pravic manjšinskih skupnosti. Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah že desetletja bije bitke za ohranitev svoje narodne identite. Po drugi strani se odpira vprašanje ali je veljaven model varstva pravic manjšinskih skupnosti v slovenskem ustavnem redu še vedno primeren v vse bolj raznoliki slovenski družbi? 01.07.2022 10:26
Vlasta Nussdorfer Ljudje, ki krojijo bodočnost naše mladine

Ob naslovu ste zagotovo pomislili na politike, morda poslance, celo člane vlade, predvsem nekatere ministre in še na marsikoga. A teh nisem imela v mislih, pa čeprav igrajo pomembno vlogo v naših življenjih. Le kdo so torej ti pomembni ljudje? Vsi smo jih že srečali in zagotovo se marsikoga od njih še vedno spominjamo. Kako ne, ko pa smo se zaradi njih veselili, kdaj jezili, morda celo jokali, zaradi sebe in njih uspeli ali celo ne. Bili so pravični in pošteni, kdaj nekateri prav nasprotno. Kdo jih ni imel "čast" spoznati? Dolgo so se izobraževali, a kasneje kdaj pošteno zatajili... Kdo torej? Ste morda vsaj malo pomislili na učitelje?

29.06.2022 06:29
dr. Damjan Kukovec Koherentnost odločanja Sodišča EU

Avtonomija

Koherentnost odločitev sodišč igra pomembno vlogo pri odločanju. Pojem koherentnosti najdemo denimo pri Dworkinu, ki pravo vidi ne le kot skupek posamičnih odločitev, temveč kot koherenten sistem, iz katerega je mogoče izpeljati nadaljnje pravilne in skladne odločitve.
27.06.2022 08:27
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Nova oblast in prihajajoči novi 39. člen ZNB

»Običajno ljudje, ko so otožni, ne storijo ničesar. Samo jokajo nad svojim stanjem.Toda, ko se razjezijo, storijo spremembo." (Angl.: “Usually when people are sad, they don't do anything. They just cry over their condition. But when they get angry, they bring about a change.”) Malcolm X.
Tokrat bom premišljeno krajši, kot običajno. Vseeno pa bom ponovil že tolikokrat ponovljeno - ker očitno ne uspem, pa tudi ne želim obmolkniti.

24.06.2022 12:12
mag. Martin Jančar Spet o strojepiskah in strojepiscih Junij je zame vedno mesec, ki predstavlja določeno prelomnico. Zakaj pravzaprav, ne razumem najbolje,  najverjetneje zato, ker je dnevne svetlobe v tem času največ, kar daje tudi daljše obdobje aktivnosti v okviru enega dneva. Zato so se mi v preteklosti ključni dogodki pogosto odvijali prav v juniju – od diplome do državnega izpita in še kaj bi se našlo. Tudi ta mesec ni nič drugače, zapolnjen je z vsem mogočim, zlasti z zaključevanjem zadev, preden končno odrinem na dopust. Kar pa letos ni prav enostavno. 22.06.2022 08:33
prof. dr. Matej Avbelj Nova vlada, nove priložnosti

Slovenija je dobila novo vlado. Zaradi političnih manevrov dela opozicije sicer še ni polno operativna na način, kot si ga je sama izbrala, vendar se bo to že v kratkem spremenilo. Tako bo na čelu izvršilne veje oblasti nova politika, novi ljudje, tradicionalni novi obrazi, s katerimi naj bi po naravi stvari prišle tudi nove ideje. Prav zato bi v deželi moralo vladati prešerno vzdušje. Po demokratičnih volitvah, ki vedno znova in znova pomenijo nov zagon politične skupnosti, bi nova vlada morala prav tako pomeniti in biti obet za nove priložnosti vse bolj poglobljenega razvoja slovenske republike. Zakaj pri nas ta občutek in praksa manjkata?

20.06.2022 00:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetja, naložbe in pasti umika z ruskega trga Gospodarski odnosi med zahodnim svetom in Rusijo se še naprej ohlajajo. Gospodarske posledice ruske agresije na Ukrajino čuti že ves svet. Skoraj vsakodnevno se višajo cene dobrin in storitev.  Kako se lahko gospodarske družbe skrbno umaknejo iz ruskega trga? 17.06.2022 08:36
Vlasta Nussdorfer Politiki, sodniki in zdravniki na "lestvicah priljubljenosti"

Vera v zdravnika se veča z boleznijo.

Baurzhan Toyhibekov

Ste že slišali za Vivino akcijo Moj zdravnik? Poteka že 26. leto zapored in v njej prav in zgolj pacienti izbirajo najboljše zdravnike, sprva so le med družinskimi, pediatri in ginekologi, letos pa v kar dvanajstih kategorijah. Med njimi so enkratni, srčni, navdihujoči in posnemanja vredni ljudje, ki svoj poklic jemljejo kot izjemno poslanstvo. Žarijo ob mislih, da naredijo vse za svoje bolnike. Njihov delavnik se ne konča po osmih urah. Za bolnike skrbijo tudi v prostem času. Zato so nekaj posebnega. Zakaj pa niso vsi taki? Zakaj je toliko nezadovoljnih pacientov? Upravičeno?

15.06.2022 06:45
dr. Marko Novak Kakšnega-o predsednika-co Republike?

V letošnjem super-volilnem letu nas poleg že narejenega koraka z državnozborskimi volitvami čakata še drugi in tretji volilni korak: izbrali bomo še novega-o predsednika-co Republike, opravili pa bomo še tudi demokratični izbor na lokalni ravni. V tej kolumni se sprašujem, kakšnega-o predsednika-co Republike bi potrebovali glede na dosedanje tridesetletne državniške izkušnje, pa tudi, kaj terja konkretna politična situacija v Sloveniji glede na politično razmerje sil. Končno se zdi izbor predsednika-ce pomemben tudi za razvoj Slovenije glede na njen položaj v regionalni povezavi Evropske unije ter globalnem svetu.

13.06.2022 08:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ko (skoraj) vse postane nelegitimno

Prva kovidna odločba ustavnega sodišča, št. U-I-83/20 (glej kolumno), je bila pospremljena s štirimi odklonilnimi ločenimi mnenji. Odličnimi. V njih je bilo med drugim argumentirano prepričanje, da javne izjave, gola mnenja in razmišljanja ene ali dveh uradnih predstavnic javnega zdravstva ne pomenijo znanstvenih dognanj in dokazanega prepričanja »stroke.« Slovenske. Evropske. Svetovne. In o tem ne more biti razumnega dvoma.

10.06.2022 07:00
mag. Martin Jančar Opazovati ali slediti, to je sedaj vprašanje

Včasih je prav nenavadno, ko te dohiti lastna zgodovina in se te dotakne s strani, ki je v bistvu nisi pričakoval. Tako me je pred kratkim sodelavec iz osemdesetih let prejšnjega stoletja (dejansko je od takrat minilo že 40 let – čas resnično beži) zaprosil, da si malce pogledam, kako razumeti določbo Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v delu, ki se nanaša na tako imenovano „osebno zaznavo“. Slednjo opredeljuje 30. člen ZDD-1 in v bistvenem določa, da lahko detektiv pridobiva informacije z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorih ter krajih in prostorih, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.

08.06.2022 08:22
prof. dr. Miro Cerar Neenakost Eden ključnih izzivov sveta je bilo in ostaja vprašanje neenakosti med ljudmi. Po eni strani se ideološki boji krešejo glede neenakosti v posedovanju bogastva, kjer v današnjem svetu nekaj odstotkov ljudi poseduje več kot dve tretjini svetovnega materialnega bogastva, medtem ko na stotine milijonov ljudi životari v hudi revščini ali celo umira od lakote in vojn. Po drugi strani se človeštvo še zdaleč ni otreslo različnih diskriminatornih pogledov in praks, ki izvirajo iz predstav o spolni, rasni, narodni ter drugače biološko ali družbeno pogojeni neenakosti med ljudmi. In kakšna je tu vloga prava? 06.06.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podjetniška svoboda, človekove pravice in državna regulacija

Svobodna gospodarska pobuda ustvarja temeljne pogoje za družbeno ekonomski razvoj in blaginjo. Sodobne ustavne demokracije lahko po drugi strani razumno omejujejo podjetniško svobodo iz različnih razlogov v javnem interesu. Evropska komisija je pred nekaj meseci podala nov predlog za spoštovanje človekovih pravic in okolja v gospodarstvu. Njen predlog je v zadnjih mesecih še okrepila praksa evropskih gospodarskih družb v kontekstu agresije na Ukrajino.

03.06.2022 08:12
Vlasta Nussdorfer Velika pridobitev pravosodja Zagotovo niste spregledali, da smo v petek 27. maja 2022 v Sloveniji dobili prvo "Hišo za otroke" po vzoru islandske Barnahus. Pretekla so leta in celo desetletja njene odsotnosti in nekaterih "približkov", končno pa lahko rečemo: nikdar več naj otroci, žrtve nasilja, zlasti  spolnih zlorab, ne rečejo: postopek je bil ponovna "zloraba", tokrat sistema. Tega si prav nihče od njih ne zasluži. Kdaj pa bomo dobili prvi primer, ki bo tam obravnavan in kako se bo obnesel v sodni praksi? 01.06.2022 00:00
dr. Marko Novak Slovensko sodstvo v prizmi EU

Pred dobrimi desetimi dnevi je Evropska komisija izdala svoje deseto in tako jubilejno letno poročilo o stanju sodstva v EU (t. i. Justice Scoreboard). Dokument je v javnosti na svoji spletni strani pokomentiralo Ministrstvo za pravosodje, ki je na splošno ugotovilo nadaljevanje napredka slovenskega sodstva glede na okvir EU. Minister je obenem poudaril pomembnost t. i. zunanjega, neobremenjenega pogleda na stanje v slovenskem sodstvu. Takšno ogledalo je vsekakor potrebno, tu pa se ustavljam le pri določenih, za nas bolj kritičnih kazalnikih. Politika bo seveda hvalila »svoj resor« in iz poročila poudarila tisto najboljše, sam pa sem kot opazovalec bolj pogledal v njegovo drobovje in našel tudi kazalnike, ki niso tako bleščeči.

30.05.2022 07:39
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O globalnem sporazumu s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) – NE!

V teh dneh je bil za generalnega sekretarja WHO ponovno izvoljen več kot le kontroverzni in genocida legitimno osumljeni dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus Tedros. Bil je – zelo demokratično in prepričljivo - edini kandidat. Pričakovano in logično, tudi glede na svetovno družbeno realnost, je bil izvoljen tako rekoč soglasno. V izvršnem svetu WHO je ponovno pristala tudi ga. Vesna Kerstin Petrič, ki je v Sloveniji vodja Direktorata za javno zdravje na MZ.

27.05.2022 07:32
mag. Martin Jančar Na pravi strani zgodovine? Izvora fraze „biti na napačni strani zgodovine“ ni lahko najti in po pravici povedano to niti ni tako pomembno. Pogosto se je pripisovala marksistom, a rad jo je uporabljal tudi bivši predsednik ZDA Barack Obama. Njen antipod - „biti na pravi strani zgodovine“ pa je pred kratkim, leta 2019 za naslov svoje knjige uporabil enfant terrible, konzervativno usmerjeni Ben Shapiro. Ta je razumnost (racionalnost) in moralni smoter opredelil kot dejavnika, ki sta zgradila zahodno civilizacijo. Da je zahodna civilizacija dejansko razvila svoje, predvsem znanstvene potenciale in dosegla tehnološki razvoj, ki je resnično spremenil svet, s tem ko se je razbremenila razumu nedosegljivih virov, ni sporno. 25.05.2022 09:05
dr. Damjan Kukovec Vojna v Ukrajini, sankcije in vloga Sodišča Evropske unije Temeljna naloga Sodišča Evropske unije, ki ga sestavljata Sodišče in Splošno sodišče, je zagotavljanje upoštevanja prava pri razlagi in uporabi Pogodb. Splošno sodišče EU zaradi narave svojih pristojnosti zagotavlja zakonitost dela institucij Evropske unije. Eno izmed pomembnih področij delovanja Sveta EU so odločitve o sankcijah oziroma omejevalnih ukrepih. Pogodbe termina »sankcija« na tem področju ne uporabljajo, uporablja se le termin »omejevalni ukrep«. Omejevalni ukrepi niso kazenske, temveč administrativne narave in njihov cilj je uresničitev ciljev evropske zunanje in varnostne politike. 23.05.2022 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Podnebne spremembe, multinacionalke in človekove pravice Podnebne spremembe so že dalj časa resničnost. Opazujemo jih lahko dnevno v neobičajnih naravnih pojavih skoraj na vseh koncih sveta. Odzivi odločevalcev na podnebne spremembe so tradicionalno počasni. Pravni režimi varstva človekovih pravic pred podnebnimi spremembami izjemno zaostajo za njihovimi negativnimi posledicami.  Zadnja odločitev filipinske komisije za človekove pravice podaja nekaj predlogov za pravno ureditev odziva na podnebne spremembe z vidika varstva človekovih pravic. 20.05.2022 08:37
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (3) Zakaj že tretja kolumna na temo otrok? Zato, ker si vsi, ki zaradi neodgovornih odraslih trpijo, to zaslužijo. V prvi kolumni sem se posvetila staršem, pa tudi akterjem v pravosodju, ki pomembno vplivajo na odnos otrok do resnice. Vsako mlado bitje, ki se znajde v predkazenskem ali kazenskem postopku, mora v njem srečati najboljše, res najboljše kriminaliste, tožilce, sodnike, odvetnike in socialne delavce (velja seveda za oba spola). Za otroka to namreč pomeni tako ali drugačno usodo in pot v življenju, na katero ne smejo stopiti s spoznanjem, da je pametno resnico prikrojiti sebi v prid in "zmagati" z lažmi. Zgodnje neresnice se namreč vrnejo kot bumerang. Druga kolumna je prav tako pomembna, kajti pokaže nikoli končane travme otrok po (nekaterih) razvezah, ko jih manipulacije staršev, spol sploh ni pomemben, popolnoma uničijo. 18.05.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog Konference o prihodnosti EU Konferenca o prihodnosti EU je po letu dni končana. Posvetovanje institucij EU z državljani je prineslo zanimiv spisek reformnih predlogov na vseh ključnih področjih našega življenja. Od zdravja do okolja, od ekonomije do demokracije, pa še notranja in zunanja politika sta vmes. Ključno vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti zdaj, je, kako naprej. 16.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Ali je delodajalčeva odpoved iz krivdnega razloga zakonita?

V drugem odstavku 43. člena ZDR-1 je določena posebna zakonska obveznost, ki jo ima delodajalec do delavca in zadeva prost dostop do delovnega mesta in poslovnih prostorov: »Če ni drugače dogovorjeno, mora delodajalec delavcu zagotoviti vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti in mu omogočiti prost dostop do poslovnih prostorov.« Za spremembo te določbe je zahtevan pisni dogovor med delavcem in delodajalcem. Ni dovolj gola enostranska zahteva delodajalca, ali enostranski sprejem splošnega akta delodajalca.

13.05.2022 00:00
mag. Martin Jančar Razkritje osnutka sodbe Vrhovnega sodišča ZDA in posledice Zadeva Jane Roe v. Henry Wade je primer, v katerem je Vrhovno sodišče Združenih držav v bistvenem odločilo, da je pravica do prekinitve nosečnosti zajeta v pravici do zasebnosti in s tem del ustavno varovanih pravic. To je predvsem pomenilo, da zakonodaje posameznih zveznih držav teh pravic niso mogle občutno omejevati, še zlasti pa ne onemogočiti pravice do prekinitve nosečnosti. Od leta 1973, ko je bila sprejeta, in do danes je bila odločitev Vrhovnega sodišča deležna kritik ter vztrajnih poskusov izpodbijanja, tako na političnem kot pravnem področju. Prekinitev nosečnosti ostaja močno politično vprašanje, ki ločuje, že tako ali tako na dva dela razcepljeno ameriško politično stvarnost. 11.05.2022 08:17
dr. Marko Novak »Osvoboditev« (od) demokracije? Še ene parlamentarne volitve so za nami. Šampanjci in grenčice so popiti. Emocije evforije zmagovalcev in razočaranja poražencev se počasi umirjajo. Vedno bolj bo treba razmišljati s trezno glavo, sestaviti dobro zasnovo upravljanja z državo, ki je seveda skupna last državljank in državljanov Slovenije. V njej imata tako koalicija in opozicija svojo vlogo. Pri tem so vsakokratni zmagovalci volitev le nekakšni menedžerji v imenu lastnikov. V predvolilnem času je sicer precej velikih besed z vseh strani, pa tudi mnogo juh zavre v bojih za vsak glas. Še dobro, da jih po volitvah ni treba jesti tako vročih. 09.05.2022 07:49
prof. dr. Jernej Letnar Černič Negotova prihodnost Ukrajine Ko se začne vojna, čez noč izgine stabilnost in predvidljivost zasebnih ter poklicnih življenj. Sanje o boljši prihodnosti čez noč nadomesti borba za vsakodnevno preživetje. Agresor je od začetka napada na Ukrajino uničil številne bolnišnice, šole, fakultete in infrastrukturo. V Ukrajini škodo ocenjujejo na več sto milijard dolarjev. Kdo bo moral povrniti nastalo neposredno in posredno škodo v državi zaradi agresije? Ali je možno že v času vojne načrtovati obnovo ukrajinske države? 06.05.2022 08:52
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (2) Se še spomnite prejšnje kolumne, ki je trkala na vašo vest - starša, vzgojitelja, učitelja, tožilca, odvetnika ali sodnika? Ko gre za otroke, namreč nikoli ne morete narediti preveč, lahko pa absolutno premalo. Koliko srečnežev poznate, ki so se razvezali in imajo še naprej lepe odnose, vsaj kar se skupnih otrok tiče? Morda jih ni tako malo, a o njih se ne govori in piše. O vsem se sporazumejo, ne potrebujejo ne odvetnikov in ne sodnikov. Njihovi otroci ne poznajo pravd, podkupovanj, groženj, ugrabitev in silnih manipulacij. Kakšni srečneži! In koliko časa, živcev in denarja so starši prihranili! 04.05.2022 00:00
prof. dr. Miro Cerar Poštena igra (fair play) Izraz »fair play« najpogosteje povezujemo s športom, čeprav se je doslej uveljavil že na različnih področjih in v vsaj nekoliko različnih pomenih. Biti »fer« v slovenskem »prevodu« dejansko pomeni biti pošten, toda ne v točno takšnem smislu, kot ga ima angleški izraz »honest«, pač pa v specifičnem pomenu angleškega izraza »fair«, ki nekoliko manj spominja na poštenost kot vseobsežno človeško vrlino in nas bolj asociira na nekakšno korektnost oziroma poštenost v nekem konkretnem razmerju ali igri. Če torej nekomu rečemo, naj bo fer, s tem običajno ne mislimo, da naj bo v celoti pošten kot človek in osebnost, pač pa od njega pričakujemo, da se bo npr. v nekem športnem, poslovnem, političnem ali pravnem pogledu držal nekih pravil ali standardov vedenja. Kakšen pomen ima torej poštena igra (fair play) na teh področjih in v našem življenju nasploh? 02.05.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Pritožba zaradi očitno zmotne uporabe materialnega prava Sodišča morajo striktno ostati v polju prava, ko presojajo in odločijo o primerih, ki v polje prava vstopajo s področij drugih ved, strok ali znanosti. Seveda to velja tudi za tehnično in naravoslovno znanost. Zatorej tudi za medicino. Sodna odločitev o pravno pravilnem in o pravnem prav tudi v tem primeru ni sodna odločitev o medicinskem ali tehničnem vprašanju, ampak o pravnem vprašanju. Zato je to pravna odločitev, ne medicinska ali zdravstvena odločitev. 29.04.2022 12:35
dr. Marko Novak Pravna država, retorika in politika

V predvolilnem času je bila standardna tema razpravljanja med političnimi strankami tudi pravna država. Seveda je to pomembna tema, saj gre za eno ključnih vrednot ustavne demokracije in pravzaprav rdečo nit prava ter sam vrh celotne piramide nekega pravnega sistema. V pravu ima pojem pravne države relativno začrtano vsebino v najvišjem pravnem aktu, njegovih nadaljnjih izpeljavah v posameznih členih in navsezadnje v judikaturi Ustavnega sodišča. V politiki pa gre za bolj porozen pojem, ki je podvržen tudi številnim zavajanjem in manipulaciji govorca z občinstvom.

25.04.2022 07:45
prof. dr. Jernej Letnar Černič Začetek zgodovine

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih dveh mesecih pretresla institucije evropskega sodelovanja in tudi domače pravne rede. Svet Evrope in Evropska unija sta se ažurno, skrbno in jasno odzvala na kršitve mednarodnega prava. A evropske družbe, vključno s slovensko, se vsakodnevno soočajo s težkimi izzivi nadaljnjega sobivanja, sodelovanja in strpnosti. Izzive lahko zasledimo na področju normativnega varstva, pluralizma in gospodarstva.

22.04.2022 09:14
Vlasta Nussdorfer Kdo je in bo kriv za uničene otroke (1) Desetletja sem se ukvarjala z mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto vseh vrst in ob tem spoznavala njen nastanek, "družinske" vzpone in padce, predvsem pa odziv družbe in državnih institucij do te problematike. Spoznanja so neprecenljiva, saj se problemi iz družin širijo in dobivajo dimenzije, ki si jih mnogi niti ne predstavljajo. 20.04.2022 07:30
prof. dr. Matej Avbelj Volitve, civilna družba in populizem Slovenijo loči do tako težko pričakovanih volitev še manj kot teden dni. Predvolilne aktivnosti so zato v polnem teku in državljanke ter državljani se lahko čez množico konvencionalnih in manj konvencionalnih javnih kakor tudi zasebnih občil seznanimo s političnimi obljubami in vizijami naše skupne prihodnosti. Na splošno letošnja predvolilna kampanja sicer ne ponuja ničesar posebej novega, s čimer ne bi bili soočeni že doslej. Z eno samo izjemo. Nova ad hoc, posebej za te volitve oblikovana politična stranka, ki to ni, saj gre za gibanje, obljublja, da bo vladala s civilno družbo. Kaj to pomeni z vidika teorije ustavne demokracije? 18.04.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O pravici političnih strank in list do televizijskih predvolilnih soočanj Treba je upoštevati argument "verodostojne in preverljive ocene politične moči takšne zunajparlamentarne stranke ali skupine glede na aktualno podporo volilnega telesa. RTVS v tem primeru (ustavno)pravno sme, politično (po kriteriju politične legitimnosti) pa skorajda mora povabiti takšno stranko ali skupino k soočenju s kandidati parlamentarnih političnih strank". Hkrati morata biti upoštevana "kriterija na volitvah pridobljene legitimnosti in verodostojno izmerjene politične moči v volilnem telesu". Od kje ta trditev? Bom pojasnil. 15.04.2022 13:11
mag. Martin Jančar Ob prihajajočih volitvah v Državni zbor Ko se bosta spet obrnila dva tedna, bomo že vedeli, kakšni so rezultati državnozborskih volitev. Sedanja postava, ki je skozi svoj mandat šla skozi neverjetno zapleten družbeni položaj, v katerem je bilo na preizkušnji marsikaj, se bo skoraj gotovo spremenila. Nova bo pokazala, kako ocenjujemo delovanje celotne države v tem času. Nobene dileme namreč ni, da so bili v obdobju mandata tega Državnega zbora močno zamajani in pretreseni temeljni koncepti ustavne ureditve. 13.04.2022 07:58
dr. Marko Novak Akademska nenormalnost Vsak predvolilni čas prinese takšno ali drugačno mobilizacijo volilnega telesa. To navadno stopnjujejo politični kandidati najrazličnejših opredelitev s svojimi predvolilnimi obljubami. Tako je po vsem svetu in se zdi normalno. Malce drugače je, če se pred volitvami grozi, da se bo nek, celo uspešno delujoč akademski subjekt ukinilo, izbrisalo ali vsaj »vzelo pod natančen drobnogled«. Kljub temu, da obstajajo v relativno urejeni državi, kot naj bi bila naša, strokovne smernice in tudi pravna pravila za njegovo delovanje. Če pa se ta zgodba odvija dobesedno pred vsakimi volitvami, potem to ni več normalno. 11.04.2022 07:50
prof. dr. Jernej Letnar Černič Profesor Cunder posthumno oproščen krivde Polpretekla zgodovina še vedno pogojuje življenje slovenske družbe in njene pravne države. Nekdanji nedemokratični sistem je storil številne kršitve človekovih pravic. Tisoči običajnih ljudi so postali njegove žrtve. Nekatere posamezniki so po desetletjih, čeprav posthumno, s pomočjo njihovih družin in institucij slovenske demokratične in pravne države, vendarle dosegli pravico. Med njimi je tudi profesor Milan Cunder. 08.04.2022 08:55
Vlasta Nussdorfer Ima sramota danes še kak drug pomen? Povod za novo kolumno je bil TV intervju z gospodom Ivom Boscarolom. Vse je namreč presenetil, ko je zmagovitega paradnega "konja" letalstva prodal Američanom, ob tem pa prav bogato nagradil zaposlene in občino Ajdovščina. Ob številkah človeku sicer povsem  zastane dih, a prav tako ob dobrodelni gesti, ki je sploh nismo vajeni. Ne pomnim da bi jo že doživeli. Gospod Boscarol je pač uspel in zakaj bi ga moralo biti tega sram? Menda bo celo nadaljeval, dokler ne bosta Fructal in Elan spet naša! Tega se prav veselim. 06.04.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Umetna inteligenca in pravo Človekove stvaritve so takšne kot človek: nepopolne. Poleg tega vse, kar ustvarimo, uporabljamo tako v dobre kot slabe namene. Humanistični del človeka in človeštva nam prinaša najsodobnejša zdravila, pripomočke za invalide, pomoč lačnim in revnim, odpravo diskriminacije itd. Ukrajinska in druge sodobne vojne pa nas soočajo z zastrašujočo uničevalno močjo in uporabo človeških vojnih izumov (termobarične bombe, hipersonične rakete, droni, kemično in jedrsko orožje itd.). Človeška inteligenca je torej izrazito ambivalentna in pluralna. Ali je lahko umetna inteligenca boljša, zgolj koristna in dobra? Za koga: za človeka ali za njene nosilce – stroje? In ključno vprašanje v okviru prava: ali lahko umetna inteligenca povsem nadomesti človeka kot odločevalca v pravu? 04.04.2022 09:05
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Je DARS-u res tega treba? Elektronska vinjeta. Dobro, naj bo. Varnost prometa in nadzor nad spoštovanjem predpisov. Seveda, samoumevno in nujno. A na kakšen način? Zdi se, da deloma preveč nerazumljiv in deloma izrazito »prekrškovno inkasantski«. Za slednje bi lahko rekli »ponovno«. To se mi ne zdi nepomembno. 01.04.2022 12:53
mag. Martin Jančar Vojna in sovraštvo Po zaključenih spopadih v času osamosvojitvene vojne me je na določen način tolažilo dejstvo, da zaradi kratkega trajanja vojne nikoli nisem vzpostavil resnično sovražnega odnosa do napadalcev. Poleg tega je bila eden izmed dejavnikov tudi okoliščina, da je šlo pri takratni JLA pretežno za nabornike, nabrane iz vseh krajev bivše skupne države, nacionalna trenja pa pri nas niso bila tako izražena kot na Hrvaškem. 30.03.2022 09:17
dr. Marko Novak Med udobjem in moralo Z grozo in obupom vsakodnevno že dober mesec dni opazujemo tragedijo v Ukrajini. Pri tem se takole na daljavo, iz varnega udobja svojega doma sprašujemo, kaj bi lahko še storili, da bi ustavili Putinov morilski stroj. Pri tem je prav frapantno spoznanje, da je večina nafte, ki nam v precejšnji meri omogoča polnejše življenje, in plina, ki nas greje ter omogoča proizvodnjo, da koristimo samoumevne dobrine, pravzaprav ruske. Tako se kot mantra ponavlja slaba vest Evrope, da pravzaprav z lastnim udobjem poganja smrtonosne ruske tanke in rakete. Toda, kaj nam je storiti? 28.03.2022 08:21
prof. dr. Jernej Letnar Černič Gospodarstvo, človekove pravice in vojna

Več kot mesec dni je minilo od začetka samovoljne in nezakonite ruske agresije na Ukrajino. Civilno prebivalstvo še vedno beži pred napadi in umira v nediskriminatornem obstreljevanju. V zadnjih tednih lahko opazujemo umik številnih gospodarskih družb z ruskega trga. Kakšni so razlogi za njihov odhod? Kakšne so obveznosti gospodarskih družb do varstva človekovih pravic pri poslovanju?

25.03.2022 08:22
Vlasta Nussdorfer Dve različni nogavički V preteklosti smo 21. marca praznovali prvi dan pomladi, a ta v zadnjih letih pohiti in nas običajno preseneti že dan prej, ko se združi z dnevom sreče, ki ga slavimo 20. marca. Seveda pa slehernega 21. ni moč iti mimo svetovnega dneva Downovega sindroma. Kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kako je s pravicami teh ljudi? In kako z njihovimi starši in skrbniki? Jih vidimo in slišimo ter kako se do njih vedemo? 23.03.2022 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Družba in posel v pravni (ne)varnosti Eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj sploh imamo pravo, je zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti. Človekova eksistenčna nuja namreč narekuje, da živimo v redu. Zanj, tako je vsaj položeno v liberalne temelje državnosti, smo se posamezniki bili pripravljeni odpovedati celo delu svoje svobode. Red, ki je v bolj civiliziranih družbah zavezan tudi pravičnosti, je namreč tisti, ki omogoča vsaj formalno razločevanje tega, kar se v skladu s pravili sme in ne sme, ter tako omogoča, da družba sploh deluje in da posel teče. V Sloveniji, žal, pravni red te svoje funkcije ne opravlja zadovoljivo. Razlogi za to pa tičijo tako na strani zakonodajne, izvršilne, kakor tudi sodne veje oblasti. 21.03.2022 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O neustavni in pravno nevzdržni zakonski ureditvi nadomestila za brezposelnost Tako je na papirju. 2. člen Ustave RS: Slovenija je pravna in socialna država. 50. člen (pravica do socialne varnosti) Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. 67. člen (lastnina) Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V praksi je drugače. 18.03.2022 09:11
mag. Martin Jančar Pomoč pri samomoru – odločitev avstrijskega ustavnega sodišča in njene posledice Avstrijsko ustavno sodišče je v odločitvi G139/2019 z dne 11. decembra 2020 odločilo, da je določba § 78 avstrijskega kazenskega zakonika v delu, ki določa, da je kaznivo, če nekdo pomaga pri samomoru, v nasprotju z Ustavo. Določba omenjenega paragrafa se sicer glasi: Kdor koga napelje do tega, da si vzame življenje ali mu pri tem pomaga, se kaznuje s kaznijo zapora od šest mesecev do petih let (Wer einen anderen dazu verleitet, sich selbst zu töten, oder ihm dazu Hilfe leistet, ist mit Freiheitsstrafe von sechs Monaten bis zu fünf Jahren zu bestrafen"). V bistvu predstavlja skorajda identično opredelitev kaznivega dejanja, kot določba našega 120. člena KZ-1Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 16.03.2022 09:19
dr. Marko Novak Boginja pravice v sodni palači O vizualni upodobitvi pravičnosti kot boginje pravice vse od časov staroegipčanske Maat pa do danes je bilo prelitega že kar nekaj črnila. Tudi sam sem o tej temi že modroval, tokratno razmišljanje pa mi je vzbudil nedavni dogodek ob Otvoritvi sodnega leta na Vrhovnem sodišču RS. Na tem dogodku je boginjo pravičnosti v svoj govor vključil predsednik Ustavnega sodišča, njeno dejansko upodobitev pa sem – na svoje presenečenje – ugledal (mislim celo, da prvič) v sodni palači na Tavčarjevi ob zapuščanju omenjene prireditve. 14.03.2022 07:43
prof. dr. Jernej Letnar Černič Svet Evrope, Rusija in varstvo človekovih pravic Agresija Ruske federacije na Ukrajino poteka že tretji teden. Vsako uro lahko spremljamo poročila o sistematičnih in vsesplošnih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Institucije Sveta Evrope so se v zadnjih tednih in dneh na agresijo ostro odzvale. Včeraj je Ruska federacija napovedala, da ne bo več »sodelovala« v Svetu Evrope. 11.03.2022 09:11
Vlasta Nussdorfer Kdo trese kozarec Poučna zgodba neznanega avtorja z gornjim, pomenljivim vprašanjem, je v teh časih še kako aktualna, ne vem pa, kako najti odgovor, ko pa se jih ponuja kar nekaj. Zgodba z jasnim sporočilom o usodnem razdvajanju ljudi in krivdi zanj, velja za vse čase, še posebej za današnji, zagotovo prelomni trenutek. 09.03.2022 07:00
prof. dr. Miro Cerar Vojna in krhkost vladavine prava V tem dramatičnem času, ko je del Evrope spet v vojni, ne morem drugače, kot da namenim nekaj misli vzrokom in posledicam takšnih civilizacijskih padcev. Pri tem nimam v mislih le vojne v Ukrajini, ki se zdaj s svojimi grozotami ter geografsko bližino tako neposredno dotika vseh nas, pač pa tudi vse druge vojne, oborožene spopade in tiranije, ki milijonom ljudi po svetu prinašajo strah, grozo in uničenje ter v najhujši možni meri teptajo njihovo človeško dostojanstvo. Ob vsem tem nam prav vojna v Ukrajini dokazuje, kako hitro in brutalno so lahko poteptane vse tiste vrednote, ki jih uteleša moderna demokracija in njen temeljni podporni steber: vladavina prava. 07.03.2022 07:36
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Antipolitika in redefinicija človekovih pravic in svoboščin

»Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni pa ga mogoče privesti do tega, da bi to razumelo« (Konfucij). »Vladati pomeni pravilno ravnati. Če vi prevzamete vodstvo v pravilnem ravnanju, kdo bi si upal napak ravnati … Če želi vaša visokost dobro, bo ljudstvo dobro. Krepost vladarja je kot veter, krepost malega človeka je kot trava. Trava se mora upogniti, ko veter zaveje preko nje« (Konfucij).

04.03.2022 11:09
mag. Martin Jančar Nepremišljenost Če pogledam v slovar Fran, mi za v naslovu navedeno besedo ponudi definicijo, da gre za „dejstvo, da se ne upošteva predvidljivih posledic, primernosti, ustreznosti kakega dejanja“. V pravu imamo za ravnanje iz nepremišljenosti pojme, ki mu pripisujejo posledice, sploh če je povezano z dejanji, ki lahko povzročijo škodo ali drugače posegajo v pravice drugih. Takrat lahko govorimo o dejanjih s krivdno obliko malomarnosti, ki se praviloma kaznuje mileje. Vsekakor pa posledice za nekoga, ki je ravnal tako, ne izostanejo. 02.03.2022 07:51
dr. Marko Novak Koristna reforma Sodnega sveta Z velikim zanimanjem sem prebral novice (časopis Dnevnik) o nameravani reformi Sodnega sveta RS, ki jo pripravlja Ministrstvo za pravosodje. Predlogi, o katerih je bilo govora in jih bom tu pokomentiral, se mi večinoma zdijo smiselni. Želim si, da bi se Ministrstvu uspelo s predlogi prebiti skozi zakonodajni proces, četudi je čas do volitev izjemno kratek. Takšen zagon bi bilo preprosto treba izkoristiti, saj se po volitvah »karte vedno premešajo znova« in četudi reševanje same po sebi »nepolitične« zadeve se lahko odloži v nedogled. 28.02.2022 07:54
prof. dr. Jernej Letnar Černič Zagonetka slovenskega zdravstva Večina slovenskega prebivalstva hrepeni po zdravstvenem sistemu, ki bi bilo univerzalno in hitro dostopno ter kakovostno in učinkovito. Kako doseči višje zadovoljstvo tako uporabnikov kot tudi ponudnikov storitev v slovenskem zdravstvu je v tem trenutku nerešljiva zagonetka. Njena rešitev je odvisna tako od učinkovitega upravljanja s samim zdravstvenim sistemom kot tudi od širšega družbeno ekonomskega konteksta življenja v slovenski družbi. 25.02.2022 09:27
Vlasta Nussdorfer Ne prezrite marsičesa Volitve v državni zbor, ki vodijo tudi v sestavo nove vlade, so že razpisane in to kljub nekaterim željam po "covidni" prestavitvi. To je bil namreč prvi možni datum in predsednik republike ga je izkoristil. Pojavljajo se številni plakati, ki vabijo radovedne poglede in obljubljajo marsikaj, čeprav smo šele v zgodnjem predvolilnem obdobju. Čisto zares se bo namreč začelo čez mesec dni, čez dva pa bomo že hiteli na volišča. Tako se vsaj govori. Bo udeležba tokrat res višja? 23.02.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Konec politikantskega kulturkampfa v EU?

V sredo, 16. februarja 2022, je Sodišče EU (SEU) izdalo dolgo pričakovano sodbo v zadevi C-156-57/21. Sodba v sebi nosi potencial začetka konca politikantskega kulturkampfa v EU v zvezi s spoštovanjem vladavine prava. Je morda torej vendarle nastopil čas, da bi o vladavini prava v EU, kot smo vztrajali že ob samem sprejetju uredbe, razpravljali predvsem pravno?

21.02.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Smo tik pred zlomom, odpovedjo pravne države – zdaj še zaradi šol in sodišč?

Ne bom pisal o pričakovanju jeseni in zime, četudi devetdeset odstotno vem, kaj naj bi nas takrat pričakalo. Tudi o volitvah ne bom pisal, četudi zanesljivo vem, kdo vse, kako in zakaj laže, blefira in se spreneveda. Bom pa nekaj napisal na temo neposredne grožnje za zlom, popolno odpoved pravne države – kot vladavine prava, etike, morale in razumnosti. Zaradi delovnih in socialnih sodišč in zaradi vodstev šol. Tega mi je zelo žal.

18.02.2022 14:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Kočevski proces Po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe je Ustavno sodišče v teh dneh vendarle odločilo v zadevi Kočevski proces. Odločilo je s 5:2 v škodo pritožnice. Proti taki odločitvi sva glasovala s sodnikom dr. Pavčnikom. Sodnik Šorli je bil iz odločanja izločen, ker je o tem že presojal na Vrhovnem sodišču, sodnika dr. Svetliča pa je večina iz odločanja izločila, ker je o primeru pred leti v soavtorstvu spisal strokovni članek. 18.02.2022 13:04
mag. Martin Jančar Mediji in vojna

O znameniti anekdoti o ameriškem časopisnem mogotcu iz 19. stoletja Williamu Randolphu Hearstu oziroma njegovih besedah ilustratorju, ki ga je med kubansko vojno za samostojnost (1895–1898) poslal na Kubo, naj mu priskrbi slike, on pa bo poskrbel za vojno, se večina zgodovinarjev strinja, da je mit. Ilustrator naj bi Hearstu namreč sporočil, da je vse mirno, zato je moral prirediti svoje risbe za dnevi tisk, kar je imelo za posledico dvig podpore javnosti takratnemu predsedniku ZDA Williamu McKinleyu glede začetka ameriško-španske vojne. Z zmago ZDA v tem spopadu je več teritorijev, ki so bili pod špansko oblastjo, končalo v ameriških rokah.

16.02.2022 08:20
dr. Marko Novak Ustavnosodni aktivizem Ob koncu prejšnjega tedna je odmeval sklep U-I-25/22, s katerim je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje tistega člena interventnega zakona, s katerim je zakonodajalec začasno, do konca letošnjega leta povišal plače zdravnikom in zobozdravnikom za šest plačilnih razredov. Ali je zakon v tem delu družbeno pravičen ali ne, ali si torej zdravniki in zobozdravniki v naši družbi zaslužijo višje plačilo, ali niso morebiti že zdaj dovolj plačani glede na druge primerljive poklice (denimo profesorje), je seveda posebno vprašanje. Toda vprašati se je pri tem treba, ali je Ustavno sodišče tisto, ki naj posega v različne načine družbeno-politične redistribucije nacionalnih resursov prek določanja oziroma spreminjanja javnega plačnega sistema. 14.02.2022 07:36
prof. dr. Jernej Letnar Černič Posel in vojna Dolgoletna kriza na vzhodu Ukrajine otežuje življenje običajnih ljudi in uresničevanje svobodne gospodarske pobude. Vnovično vojaško zaostrovanje že tako slabih družbeno ekonomskih razmer ustvarja in poglablja napetosti v zasebnem in poslovnem življenju. Vojne si običajno želijo le diktatorji in vojni dobičkarji. Napete razmere povzročajo dileme, kako morajo poslovati gospodarske družbe pod grožnjo vojne? 11.02.2022 08:08
Vlasta Nussdorfer Muke pravosodja Zadnjo kolumno sem napisala po povsem konkretnih, a neverjetno škodljivih idejah enega izmed poslancev in nato celo pristojnega odbora DZ o skrajšanju zastaralnih rokov za pregon kaznivih dejanj. K sreči zadeva kasneje ni bila obravnavana na januarski seji hrama demokracije, saj je bila po glasovanju umaknjena z dnevnega reda. A to nikakor ne pomeni, da problemov in težav v širšem pravosodju ni oziroma ni več. O nekaterih bi rada zavzela svoje stališče. 09.02.2022 08:19
prof. dr. Miro Cerar Lažne dileme Pred leti sem sodeloval na nekem strokovnem posvetu o človekovih pravicah in socialni državi na katerem je eden od razpravljavcev zelo odločno zatrdil, da so med temeljnimi (človekovimi) pravicami najpomembnejše socialne pravice. Kot se to človeku včasih zgodi, me je samozaverovana odločnost razpravljavca nekako »utišala«, čeprav sem v sebi podvomil, ali to drži. Kasneje, po končanem posvetu, sem zadevo domislil in se zavedel ne le, da navedena trditev ne drži, pač pa, da nas takšen pristop k človekovim pravicam vodi v nesmiselne, lažne dileme. Katere človekove pravice so (naj)pomembnejše, kateri vidik prava je (naj)pomembnejši, katere pravne in državne institucije so (naj)pomembnejše... Takšna in podobna vprašanja so pogosto že sama po sebi zavajajoča, zato tokrat namenjam nekaj svojih misli lažnim dilemam. 07.02.2022 08:20
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Logično: če ti informacij “ni treba imeti”, ti jih “ni treba posredovati”?

V letih 2020-2021 smo na MZ, NIJZ, pa JAZMP, MF ULJ, IJS, Vlado RS, SPSV… naslovili in naslavljali vloge za posredovanje informacij javnega značaja. Vloge so vsebovale (1) zaprosilo za pojasnila in odgovore na bistvena kovidna vprašanja in (2) zaprosilo za posredovanje informacij javnega značaja. Vselej smo prejeli isti, copy-paste odgovor: »vloga se zavrne, ker informacije ne obstajajo

04.02.2022 12:57
mag. Martin Jančar Umor na Orient ekspresu in izločitve dokazov V znamenitem romanu Agathe Christie Umor na Orient ekspresu se na koncu izkaže, da je dvanajst potnikov tega vlaka, ki so bili povezani z ugrabitvijo in umorom petletne deklice Daisy Armstrong, umorilo Rachetta, krivca za njen umor. V izvirniku zgodbe Poirot razvije dve tezi glede poteka umora, prva je ta, ki jo omenjam v začetku, po drugi pa naj bi Rachetta umorila neznana oseba v uniformi sprevodnika, ki je nato pobegnila iz vlaka, sicer ujetega v snežnem zametu. Poirot ponudi prisotnim, da izberejo verjetnejšo verzijo in naj jo sporočijo jugoslovanski policiji. Direktor družbe Orient ekspres gospod Xavier Bouc, ki je tudi njen lastnik, se odloči, da je verjetnejša zadnja teza, torej umor, ki ga je zagrešil neznanec. 02.02.2022 07:00
dr. Marko Novak Koronska »masovna formacija« Vsaka družbena kriza prinaša svoje junake in anti-junake. V polarizirani družbi je pogled na njih ravno obraten: za ene so junaki drugih njihovo pravo nasprotje. V pandemiji korone je eden od ideoloških gurujev »anticepilcev« prof.  Mattias Desmet, klinični psiholog iz univerze v Gentu. Ta je oblikoval pojem masovne formacije (ang. mass formation) kot psihološko razlago masovnega »slepega« sledenja protikoronskim ukrepom. Njegova razlaga je sicer lucidna in zanimiva, a po moje v bistvu zgrešena. 31.01.2022 07:58
prof. dr. Jernej Letnar Černič Sanje o svobodi

Ljudje smo vsakodnevno razpeti med družinsko življenje in družbo. Družinsko življenje pogojuje naše javno življenje kot tudi javno življenje pogojuje naše družinsko življenje. Nekdanje nedemokratične režime so v začetku devetdesetih let nadomestile mlade ustavne demokracije, ki niso bile uspele izpolniti obljub o svobodi. Kako torej razumeti pojem svobode v sodobnih demokracijah?

28.01.2022 10:13
Vlasta Nussdorfer Spreminjati s tresočo roko Pravosodje in njegovo delo spremljam že 44 let. Sprva dolgih 35 na tožilstvu; od pripravnice do vrhovne državne tožilke, nato šest let kot varuhinja človekovih pravic in zadnja tri leta kot svetovalka predsednika republike. Koliko usodnih sprememb je doživelo pravosodje, pa tudi  popravkov in dopolnitev procesne in materialnopravne zakonodaje, koliko reorganizacij, koliko predsednikov in generalnih tožilcev, kako je raslo in se spreminjalo odvetništvo, kako  preoblikovalo državno pravobranilstvo in kako močno so odmevale odločitve ustavnega sodišča v različnih sestavah in obdobjih ter kako težko je dobiti nove ustavne sodnike danes. Še nikoli težje. Kakšen pa je ugled vseh teh institucij v očeh ljudi? Ne zgolj laikov, celo pravnikov. Zaupate v sodne odločitve, verjamete v pravičnost in poštenost ali le zamahnete z roko in porečete: "Pravice preprosto ne gre iskati na sodišču! Ni je in tudi ko pride, bo najmanj prepozna. Vsaj za nekoga." 26.01.2022 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Napadi na sodnike in sodstvo Sodstvo je najšibkejša veja oblasti. Vse, kar premore, so prepričljive obrazložitve sodb, ki jih izdajo sodniki. Zanje se predpostavlja, da so pravni strokovnjaki z vrhunsko profesionalno integriteto. Strokovnost in integriteta sta tista elementa, ki naredita sodnika in ki ga tudi najbolj učinkovito branita pred napadi. V Sloveniji se v zadnjih letih o napadih na sodnike govori premalo in preveč hkrati. Predvsem zato, ker vlada v zvezi s tem konceptualna zmeda, ki je pogosto tudi namerno ustvarjena in instrumentalizirana v zelo posvetne, neredko tudi oblastnobojniške namene, na institucionalni in osebni ravni. Ta kolumna bo poskušala odpraviti vsaj nekaj od tega. 24.01.2022 07:48
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O vezanosti župana in občinskega sveta na izid referenduma Nedavno je Civilna iniciativa – gibanje za Izolo uspela s svojo referendumsko pobudo o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Izola, saj je kar 3069 občanov, kvalificirana večina (proti je glasovalo 72 odstotkov volivcev, ki so se udeležili referenduma), glasovalo proti načrtu. A kaj lahko sedaj občani pričakujejo in kaj mora občinska oblast storiti? 21.01.2022 09:32
mag. Martin Jančar Kam naj (ne) pogledam? Priznam, da nisem imel nobenih intelektualnih pretenzij, ko sem svoji življenjski sopotnici predlagal ogled filma Ne glej gor (Don't look up). Lahkotna komedija z zvezdniško zasedbo se je zdela enkratna izbira za nedeljski večer, ko se lovi zadnje sproščene trenutke pred novim, praviloma hektičnim delovnim tednom. Nekako na tretjini filma pa se je dobra volja začela spreminjati v osuplost. Ta je izvirala iz tega, ker se je odvijanje scenarija vedno manj zdelo kot komedija, katere značilnost je določena absurdnost življenjskih situacij in vedno bolj kot verjetnejši razvoj dogodkov. Kak dan kasneje sem na spletu našel izjavo Neila deGrasse Tysona, da ne gre za komedijo, temveč dokumentarec. Krajše in bolje se ne bi dalo povedati. 19.01.2022 08:51
dr. Marko Novak Etika spravnosti kot predvolilna tema? V današnjem stanju duha v naši družbi se v tem predvolilnem času zdi poudarjati potrebo po družbeno-politični spravi in spravnosti nekakšen salto-mortale. Bolj privlačno, vsekakor lažje, oportuno in za kratkoročne osebne koristi bolje se zdi spet odpirati »stare rane«, podžigati in razdvajati volilno telo, da se pred oddajo svojega glasu na volitvah »pravi stranki« to konsolidira na ta »pravi« strani. V tem smislu lahko opazujemo določene posameznike in njim naklonjene medije, kako že z raznimi besednimi havbicami (zdaj še bolj) udarjajo po drugi, »napačni« strani. Očitno se takšna mobilizacija volilnega telesa izplača. Četudi je takšen machiavellovski boj za oblast – s stališča najširšega političnega telesa – zgolj tek na kratke proge. 17.01.2022 07:40
prof. dr. Jernej Letnar Černič Obljubljeno mesto Hong Kong je v zadnjih desetletjih veljal za obljubljeno azijsko mesto, kamor so v iskanju izzivov in priložnosti prihajali ustvarjalni ljudje s celega sveta. Mesto, ki je desetletja slovelo po močnih institucijah, še posebej sodne veje oblasti, počasi ostaja le še spomin. Vladavino prava je zamenjalo vladanje s pomočjo prava in obračunavanje institucionalnih elit z drugače mislečimi. 14.01.2022 09:15
Vlasta Nussdorfer Vroče volilno leto So taki in drugačni dnevi. Nekateri nam ostanejo v spominu, drugi odidejo v pozabo, celo z željo da se nikoli ne bi ponovili. Prvi januar je zagotovo prav poseben. Drugačen od vseh preostalih dni v slehernem letu. Pomeni prelomnico med starim in novim. Če želimo ali ne. Pa ne zgolj za posameznike, tudi za družbo, državo in svet. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj smo v ospredje postavljali virus in želje, da preneha mutirati in počasi izzveni. Pa ne le zdravstveni, tudi virus sovraštva in delitev, ki nas hudo slabijo. Bo kdaj tako, ko pa smo vstopili v super volilno leto? Se stanje lahko še bolj zaostri in kaj bi to pomenilo? Kaj torej pričakujete in kaj za vas pomeni leto 2022? 12.01.2022 08:07
prof. dr. Miro Cerar Razmerje med pravom in (pravno) državo Ko smo se o temeljih prava in države učili še v jugoslovanskih socialističnih časih, smo uporabljali učbenike, ki so skupno naslavljali in obravnavali »teorijo države in prava«. Take so bile večinoma teoretske knjige s tega področja tudi v drugih socialističnih (komunističnih) državah. Kmalu po prehodu v demokracijo s(m)o pravni teoretiki v teh državah začeli teorijo prava obravnavati ločeno od teorije države. Učbeniki in druge knjige, ki obravnavajo temelje prava, tako danes najpogosteje nosijo naslove, ki izpostavljajo le pravo (uvod v pravo, teorija prava, uvod v teorijo prava, osnove prava itd.), čeprav je v teh knjigah vsaj v manjši meri obravnavana tudi povezava med pravom in državo. Zakaj torej nekoč takšna tesna povezanost med državo in pravom ter zakaj danes takšna razmejitev med obema? 10.01.2022 07:41
Izr. prof. dr. Andraž Teršek 'Kovidno' ustavno sodišče in omahljiva neprepričljivost njegovega delovanja Ustavno sodišče se je odločilo neustavne in nezakonite kovidne odloke (v celoti ali deloma) razveljavljati za nazaj. Odločilo se je tudi zapisati v obrazložitev svoje odločbe, da kljub ugotovljeni in očitni neustavnosti in nezakonitosti kovidnih odlokov ostajajo v veljavi v prihodnje (od ustavnosodne odločbe dalje) sprejeti kovidni odloki. Odločilo se je dovoliti vladi, da še naprej gospodari s podzakonskimi akti in da ti ostajajo v veljavi, četudi se v določenem roku dveh mesecev ne uskladijo z ustavo in se njihova vsebina ne prenese v zakon. 07.01.2022 12:42
mag. Martin Jančar Misli ob začetku leta 2022 Ob vseh posebnostih, ki jih delo sodnika vsebuje in izhajajo iz dejstva, da predstavlja izvajanje funkcije oblasti, je v zadnji posledici vendarle opravljanje nalog za plačilo. Poudarek je pogosto na vsem, kar naj bi ponazarjal „predstavnik sodne veje oblasti“, kakšne naj bi bile njegova podoba, strokovnost in tako dalje. Banalnejša plat zadeve, ta je pogosto neznana ali celo potisnjena v ozadje, pa je organizacija delovnega procesa. Tako se mi recimo pogosto zgodi, da so ljudje presenečeni nad dejstvom, da nek sodnik ob odmevnem postopku, ki se ga da spremljati v medijih, sodi še v več desetih postopkih, ki takšne izpostavljenosti nimajo. Marsikomu tudi ni najbolj jasno, ko omenim, da opravljam „dežurstvo“ ob praznikih in vikendih, in navadno sledi vprašanje, če delam tudi kot preiskovalni sodnik. A tako pač je, vsak „razpravljajoči“ sodnik na kazenskem področju izvaja hkrati veliko število vzporednih opravil, katerih teža je včasih celo večja od osnovnega dela. 05.01.2022 07:56
dr. Marko Novak O pravici do osebnega zdravnika (bolj) resno

S pomanjkanjem družinskih zdravnikov, kjer naj kar 130.000 prebivalcev Slovenije ne bi imelo svojega osebnega zdravnika, se zdi, da je tovrsten problem na primarni zdravstveni ravni izbil sodu dno. Tudi v tem vidiku je naš tako opevani javni zdravstveni sistem daleč od tega, kar naj bi bil oziroma je nekdaj bil. Nekaj, kar bi morala biti pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je očitno postala neke vrste privilegij. In tu bi morali zvoniti vsi alarmi!

03.01.2022 07:16
prof. dr. Jernej Letnar Černič Deset odmevnejših sodb ESČP v letu 2021 Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v letu 2021 kažejo, da domači pravni redi pogosto ne znajo oziroma celo ne želijo ustrezno zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). V zadnji letošnji kolumni izpostavljamo nekaj pomembnejših in zanimivejših sodb ESČP v letošnjem letu. Nekatere izmed njih so pomembne tudi za izboljšanje prakse institucij slovenske demokratične in pravne države. 31.12.2021 10:23
Vlasta Nussdorfer Prelomna polnoč Na dan samostojnosti in enotnosti premišljujem. O marsičem, predvsem o času, ki ga živimo. Postali smo samostojni, o enotnosti, kakršno smo doživljali ob plebiscitu pred enaintridesetimi leti, lahko sicer zgolj sanjamo ali se je spominjamo z nostalgijo. Vedno znova pa nas kljub razlikam in razdorom, kregarijam in sovraštvu združi sleherna visoka športna zmaga ali velika dobrodelna prireditev. 29.12.2021 00:00
prof. dr. Matej Avbelj Epilog slovenskega predsedovanja EU Leto 2021 se počasi poslavlja, z njim pa se zaključuje tudi slovensko predsedovanje Svetu EU. To je potekalo v objektivno izredno zahtevnih razmerah. Zaradi javno zdravstvene situacije sprva sploh ni bila jasna modaliteta predsedovanja. Bo šlo v osebnem stiku, hibridno ali povsem on-line? Poleg tega pa je predsedovanje potekalo v politično izjemno toksičnem času. V Sloveniji je opozicija razglasila diktaturo, zoper katero se je borila na evropski ravni, tam pa niso uspeli streti madžarsko-poljskega oreha nevladavine prava. Ni bilo lahko, niti lepo, še manj udobno, ampak na koncu lahko vsi, razen najbolj politično zagretih nasprotnikov, ugotovimo, da je predsedovanje zelo dobro uspelo. Morda celo nad pričakovanji. 27.12.2021 00:00
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Biti ali postati ali ostati "Idiot" »Prepričanje - o čem? (Kako je kneza mučila grozovitost, "poniževalnost" tega prepričanja, "te podle slutnje", kako se je spričo tega sam obsojal!).« (Dostojevski, Idiot) »Funkcija civilnega upornika je sprožiti odziv in z izzivanjem bomo nadaljevali, dokler se ne odzovejo ali ne spremenijo zakona.« (Mahatma Gandhi) 24.12.2021 12:13
mag. Martin Jančar O odločanju Pred časom sem naletel na neko sodbo italijanskega sodišča, s katero je bil obtoženi obsojen za prodajo prepovedanih drog. Natančnejših določb in opravilne številke sodbe, na katere se je opirala obrazložitev, se ne spominjam, a argumentacija se je v obrazložitvi glasila nekako takole: „Obtoženi je prenašal 50 g prepovedane droge kokain. Ker je Vrhovno sodišče opredelilo 10 g prepovedane droge kot »večjo količino«, je obdolženi storil kvalificirano obliko tega dejanja.“ Nato je sledila še kratka obrazložitev razlogov za izbiro vrste in višine kazni in to je bilo več ali manj vse. Takšnih določnih, celo količinsko izraženih meja, in s tem striktnih norm, v sodni praksi ni veliko. 22.12.2021 08:20
dr. Marko Novak Komu zvoni - nagovor vesti Okrogla obletnica Ustave je še posebej dobra priložnost, da o tem temeljnem pravno-političnem dokumentu kot družbeni pogodbi in o tem, kako jo živimo v notranji (poklicni) in zunanji (laični) pravni kulturi, povemo kakšno globljo misel. Vsakič ob tovrstnem jubileju, ki sovpada z obdobjem leta, ko se dotikamo naših globljih dimenzij, je na slavnostnem odru drug govorec, ki poudari določen vidik plati tovrstnega življenja, ki mu pravimo ustavna demokracija. Letošnji govor je bil namenjen (ustavni) vesti. 20.12.2021 08:08
prof. dr. Jernej Letnar Černič Trideset let slovenske ustavne demokracije Slovenska ustava bo čez nekaj dni dopolnilna tri desetletja. Trideset let je v zrelih in starih ustavnih demokracijah kratko obdobje. Po drugi strani je trideset let slovenske ustavne demokracije najdaljše obdobje, ko v slovenskem okolju demokraciji vsaj formalno velja vladavina prava in se varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Da je slovenska ustavna demokracija na razpotju, kažejo številni izzivi in pomanjkljivosti, ki pod vprašaj postavljajo njeno preživetje in obstoj. 17.12.2021 09:39
Vlasta Nussdorfer Kaj bi brez njih? December je prav poseben mesec. Vsak, brez izjeme. Zakaj je tako? Ker se ob izteku starega in pričetku novega leta z različnimi spomini, kdaj celo žalostjo, zazremo nazaj, s hrepenenjem in sto željami, pričakovanji, tudi strahom, pa predvsem v leto, ki bo kmalu tu. Vedno upamo, da se bo dobro ponovilo in morda pomnožilo, slabo pa bo čimprej vsaj pozabljeno. Zagotovo je tako tudi letos. 15.12.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Slovenska ustava kot moderna ustava (ob prihajajoči 30. obletnici ustave) Letos bomo 23. decembra obeležili 30. obletnico sprejema Ustave Republike Slovenije. Ob letošnjem Dnevu ustavnosti smo lahko kot nacija ponosni na našo ustavo, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim – le katera ustava jih nima – že 30 let zagotavlja kontinuiteto temeljnih pravnih vrednot in pravnega sistema. Seveda je ta kontinuiteta primarno formalna, kajti dejansko uresničevanje ustavnih, zakonskih in drugih pravnih norm pač niha v odvisnosti od stopnje aktualne pravne in politične zavesti, znanja in kulture. Toda po treh desetletjih življenja z moderno demokratično ustavo so se določena ustavnopravna načela in ustavne institucije »prijele« že tudi v širši družbi. To je dobro, vendar pa žal še ni zagotovilo, da se bodo tudi obdržala. Za praznovanje nadaljnjih okroglih obletnic udejanjanja parlamentarne demokracije, pravne in socialne države, človekovih pravic in drugih ustavnih institucij se bomo morali – to je dandanes precej očitno – še pošteno potruditi. 13.12.2021 07:58
Izr. prof. dr. Andraž Teršek Praksa zavračanja vlog študentov za dodelitev štipendije »tako čez palec« ostaja Na dejstvo pravne politike in prakse, da država varčuje pri tistih ljudeh in tam, kjer tega po pravni teoriji in ustavnem redu socialne države ne bi pričakovali, potratno in nesmotrno, marsikdaj tudi nenadzorovano, pa zapravlja tam, kjer ne bi smela, smo se državljanke in državljani skoraj privadili. In zdi se, da smo iritirajoče neuspešni, zelo neuspešni, preslišano neučinkoviti v raznovrstnih prizadevanjih za bistveno spremembo tega dejstva. 10.12.2021 13:03
mag. Martin Jančar Prvi izrek kazni dosmrtnega zapora Z izrekom prve kazni dosmrtnega zapora je verjetno na mestu razmišljanje tudi o tem, čemu pravzaprav kazen, izrečena v kazenskem postopku, služi in kako jo določiti. 08.12.2021 08:45
prof. dr. Marko Pavliha In memoriam: prof. dr. Lovro Šturm (1938 - 2021) Pričujoči hommage sem napisal že letošnjega januarja za liber amicorum v čast dr. Lovra Šturma, vizionarja, profesorja, ustavnega sodnika, ministra in odlikovanega državnika, a doslej zbornik še ni izšel in ga zato vrli profesor žal ni dočakal. Ker sva se kar dobro poznala in si bila več kot pravniška kolega, sem esej zasnoval osebno in ga naslovil poetično: Zimzeleni lističi iz Lov(o)rovega venca. Četudi bo bržkone objavljen v knjigi, se mi zdi primerno, da ga kot prozno elegijo priobčim na našem spletnem portalu, za katerega je posredno zaslužen tudi preminuli prof. Šturm, saj je prav on navdahnil gospoda Antona Tomažiča, da je ustvaril IUS-INFO. 07.12.2021 09:00
Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič Smrtonosnost pravnega formalizma Ustavno sodišče je danes s 6:3 odločilo (odločba U-I-210/21), da je pogoj PC v državni upravi v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi imel podlage v nobenem zakonu (povezava do vseh ločenih mnenj). Glasoval sem proti takšni odločitvi in svoj glas obrazložil, kot sledi. 06.12.2021 13:07
dr. Marko Novak Dolgi nohti in kratka pamet Določen del javnosti že kakšen teden dni pretresa »afera« o poškodovanem umetnem nohtu osnovnošolke pri pouku telovadbe. Zadeva ne bi bila nič posebnega, niti ne bi prišla v javnost, če ne bi starši pričeli spora s šolo glede (odškodninske) odgovornosti učiteljice telovadbe oziroma šole. Z vidika prava gre za bagatelo, je pa primer vseeno zanimiv ravno zato, ker je absurden. Vsekakor pa odpira širša vprašanja o stanju družbe oziroma njenih (pravu vzporednih) norm, pa tudi o medsebojnem vplivanju ter učinkovanju družbe in prava. 06.12.2021 07:53
prof. dr. Jernej Letnar Černič Izgubljeno upanje Zahodnega Balkana? Območje Zahodnega Balkana je po različnih družbeno-ekonomskih kazalnikih eno od najbolj zapostavljenih evropskih regij. Ljudje v tej regiji zato živijo primerjalno slabše kot denimo v državah članicah Evropske unije. Zato se emigracija iz držav Zahodnega Balkana nikoli ni ustavila. Ali in kako je mogoče izboljšati vladavino prava in zvišati kakovost življenja na Zahodnem Balkanu? 03.12.2021 08:43
Vlasta Nussdorfer O pravičnosti in poštenosti malo drugače V teh dneh beremo in poslušamo o nekaterih razvpitih sodnih primerih, ki so se obrnili povsem drugače od pričakovanj večine. Vseh nas, ki seveda izjemno zajetnih sodnih spisov niti slučajno nismo videli "od znotraj" in najbrž še koga, ki jih sicer kar dobro pozna. Ko smo spremljali prve medijske objave o "odrezani roki", smo povsem razločno slišali obdolženčevega očeta pripovedovati in celo kazati, kako je do usodnega rezanja roke nesrečnega dekleta prišlo. Obsodba bi lahko "padla" po "televotingu" še isti večer. Zagotovo bi glasila: krivi. Tista "ljudska" seveda. 01.12.2021 07:00
prof. dr. Matej Avbelj Kontrastne vizije Evropske unije Konferenca o prihodnosti Evropske unije, ki poteka že več kot pol leta in je namenjena predvsem čim večji vključitvi evropskih državljanov v razpravo o evropski prihodnosti, zaenkrat še ni obrodila otipljivih sadov. Povrhu vsega je tudi sam mandat konference komajda kaj več kot razpravljalen. Tako ne vsebuje nobene zaveze o institucionalnem nadaljevanju ali o preskoku v fazo sprememb ustanovnih pogodb. Že sam razmislek o novem izrecnem ustavnem procesu evropske integracije je čista znanstvena fantastika. To priznajo tudi največji EU ustavni navdušenci. Toda vse to se utegne že zelo kmalu korenito spremeniti. In to, kot bomo videli, precej na boljše, kakor tudi precej na slabše. 29.11.2021 08:11
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O spiralah človeških slabosti in vztrajnosti

»Vemo, da lažejo. Vedo, da lažejo. Vedo, da vemo, da lažejo. Vemo, da vedo, da vemo, da lažejo. A vseeno še naprej lažejo« (Alexander Solzhenitsyn). Ta »spirala laži« je trdovratna. Morda gre celo za največjo in najbolj trdovratno, nemara tudi najbolj usodno tegobo človeka in njegove vpetosti v družbo. Vsak poskus upiranja tej spirali in njenim škodljivim posledicam za človeka in družbo spremlja še dodatna težava, da so človekovi lastni možgani najpogostejši in največji lažnivec, ki mu mora človek kljubovati. A to ne spremeni dejstva, da mora človek pri kljubovanju spiralam laži, tudi zmot, odločno vztrajati. Ta naloga ni nemogoča, je pa težka. Tako težka je, da je prednostna.  

26.11.2021 13:09
mag. Martin Jančar Ob spremembah KZ-1I

Počasi se sam sebi vedno bolj zdim kot oni palček iz nadaljevanke Smrkci, ki mu pravijo Zmrda. Saj veste, tisti, ki ni zadovoljen z ničimer. Sam se tolažim, da dokler nisem na stopnji Jeremije iz Skupine TNT, bo še nekako šlo. Ena izmed stvari, ki jo tako kot prvonavedeni Zmrda sovražim, so posegi v sistemske zakone tam, kjer to ni ravno potrebno, in odsotnost posegov tam, kjer bi bilo.

24.11.2021 09:17
dr. Marko Novak Pravna zmeda ob nepravem trenutku

Premnogi med nami, še posebej laiki, a moram priznati kdaj pa kdaj tudi pravniki, so preprosto zmedeni, katera od pravnih pravil, sprejetih v boju zoper epidemijo, formalno veljajo v danem trenutku. Če smo torej še pravniki pogosto v negotovosti, pomislimo na starejše občane. Pa tudi tiste, ki ne bolščijo v ekran za prav vsake novice, ki bodo poročale o spremembah ukrepov. S številnimi ukrepi, ki se spreminjajo iz dneva v dan, lahko (brez kakšne paranoje) prepoznamo dobronamerno delovanje vlade, ki ukrepe uvaja/spreminja/ukinja sorazmerno – glede na dano epidemiološko situacijo v državi. To se pravzaprav dogaja po celem svetu. Toda ob tako spreminjajočih se razmerah in posledično dinamičnih pravnih odzivih, bi morala biti pravna sporočila javnosti bistveno bolj jasna, kot so. Saj tudi pravna nejasnost epidemijo pospešuje, namesto da bi jo (pravni) ukrepi zatirali.    

22.11.2021 08:00
prof. dr. Jernej Letnar Černič Od življenja do smrti

Država in nedržavni subjekti so v demokratični in pravni državi nosilci obveznosti do varstva pravice do življenja. V času epidemije je s covidom-19 v slovenski družbi umrlo že preveč ljudi. Strokovnjaki za modeliranje so prikazali, da bo v naslednjih tednih in mesecih s covidom-19 umrlo vsaj še nekaj sto oseb, še več jih bo trpelo zaradi dolgotrajnih posledic covida-19. Kaj mora država in vsi mi kot zasebniki storiti, da preprečimo vsaj katero od predvidenih smrti in da zadostimo lastnim obveznostim do varstva pravice do življenja?

19.11.2021 08:29
Vlasta Nussdorfer Nejeverni Tomaži Smo v poznojesenskem času, z vse krajšimi dnevi in daljšimi nočmi, z neverjetno slabimi novicami in tudi že z močno predvolilnim vzdušjem. Medije polnijo samohvale in huda obtoževanja političnih nasprotnikov, kar vseh po vrsti. Tu in tam kak pomirjujoč; glas sprave, morda namenjen zdravstveni krizi. Se bomo v tem boju vsaj poenotili ali še tu usodno razklali, kaj razklali, že kar "pobili"? Se še spomnite stavka dr. Janeza Drnovška o političnem nasledstvu? Zakaj nihče ne izumi zanesljive "pojoče travice"? Mnogi bi se je zelo bali. Tudi tisti s ponarejenimi PCT potrdili. Kako je sploh mogoče, da jih izdajajo celo zdravniki (zaenkrat k sreči sum le za dva)? Kam vse to pelje? Zagotovo v izgradnjo vrednot, na katere smo prisegali desetletja. Smo res že tako daleč? 17.11.2021 00:00
prof. dr. Miro Cerar Načelo sozmernosti Ne, v naslovu ni napake. Družba potrebuje sozmernost. Časi so težki. Koronavirus je spet na močnem epidemičnem pohodu, zdravstvo je preobremenjeno in poka po šivih, v šolah, službah in marsikje drugod vlada negotovost, veliko je nezaupanja, družba je razklana. Čudežnega recepta za izhod iz vsega tega seveda ni. Zato zdaj bolj kot kdajkoli potrebujemo so-zmernost. Osebno in na družbeni ravni. Kot vrlino in družbeno (deloma tudi pravno) vrednoto. 15.11.2021 07:33
Izr. prof. dr. Andraž Teršek O dveh členih zakona, ki je namenjen varstvu osebnih podatkov

Informacijska pooblaščenka (IP) ima tudi tokrat – načeloma - prav. Pri svojem delu je preveč kompetentna, odgovorna in natančna, ko gre za veljavno, v zakone zapisano pravo, torej za tisto, kar piše v zakonodaji, da glede dopustnosti preverjanja osebnih dokumentov (in, v tem članku, samo glede tega!) ne bi imela načelno prav. Tokrat mislim na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)

12.11.2021 14:16
mag. Martin Jančar Zaupanje v državo Ko spremljam vsakodnevno dogajanje v naši državi, me praviloma prevevata dve vrsti občutkov, in sicer čudenje, kako razvrednotena so v bistvu razumevanja države kot oblike in načina sobivanja, in na drugi strani precej izražena želja, da bi se iz celotnega dogajanja umaknil. Glede slednje vem, da delim občutke z mnogimi. Vedno več je tistih, ki mi povedo, da informacij, ki se tičejo širših družbenih vprašanj, sploh ne iščejo več. Enostavneje povedano, kar precej ljudi mi pove, da niti dnevnih novic ne spremljajo več, ker je vse tako ali tako „brez veze“, saj so zadeve postale preveč banalne in profane. 10.11.2021 08:04
dr. Marko Novak Nepotrebno sporočilo akademikov

Pred kratkim je v javnosti odmevala izjava Komisije za človekove pravice SAZU z naslovom 'Za izhod iz pandemije in avtokracije'. Natančneje, izjavo je podpisalo sedem akademikov, članov omenjene komisije. Že naslov daje slutiti, kaj naj bi bila vsebina izjave – prst uperjen v aktualno Vlado RS kot glavnega krivca za vse križe in težave tega trenutka na Slovenskem. Menim, da je sporočilo vsej nepotrebno, če že ni škodljivo, saj priliva olje na ogenj trenutne izrazite razklanosti slovenske družbe, za izhod iz pandemije pa bi rabili predvsem več enotnosti. Bolj kot apel za splošni blagor je sporočilo razumeti kot prispevek k skorajšnji predvolilni kampanji.

08.11.2021 09:09