Ko okrožno sodišče prepove razkritje uvoda in povzetka investicijskega programa za Litijsko

Prva je sicer delno pozitivna. V smislu teze, da je treba stvari pripeljati do absurda, da se ugotovi, da nasprotna stranka v polemiki nima prav, ker ji zmanjka argumentov, sem od MP na mojo skrčeno zahtevo le dobil naslovnico in kazalo »Investicijskega programa za projekt 'nakup poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov'«. Tokrat MP za odločitev ni spraševalo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je organ, ki sicer »v tem času odloča v postopku«. Verjetno so namreč na MP vendarle ugotovili, da se v naslovnici in kazalu res ne morejo skrivati podatki, ki bi lahko ogrozili izvedbo (pred)kazenskega postopka. Tako sem oba zahtevana dokumenta dobil! Mislim pa, da če bi se obrnil Okrožno sodišče v Ljubljani, tudi tega ne bi dobil!

Na to me navaja dejstvo, da sem bil neuspešen pri zahtevku za posredovanje še uvoda in povzetka. To pot so namreč povprašali na mnenje sodišče in – ne boste verjeli – sodišče meni, da so celo v uvodu in povzetku investicijskega programa podatki, katerih razkritje bi ogrozilo predkazenski postopek! Oziroma celo huje, da je teh podatkov očitno toliko, da se jih ne bi dalo zakriti ter uvoda in povzetka vendarle posredovati. Pa vsi vemo, kaj se sicer običajno napiše v uvodu in kaj je vsebina povzetka.

Simptomatično je, da okrožno sodišče svojega mnenja, da naj se besedili poglavij ne posredujeta, z ničimer konkretno ne obrazloži.

Sam vztrajam pri obeh poglavjih, ker bi bila v njih zagotovo povzeta investicijska vrednost projekta »nakup poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov«. Kajti tu je ključ za razumevanje in opredelitev odgovornosti vseh, ki so omogočili, da je prišlo do uresničitve oškodovanja javnih sredstev.

Iz predanega kazala vsaj vemo, da je investicijski program pripravilo podjetje JHP projektne rešitve d.o.o. in da je kot odgovorna oseba za pripravo investicijske dokumentacije naveden dr. Simon Starček. Vidi se tudi, da je JHP formalno pravilno izkazoval vse za investicijske programe v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uredba) zahtevane vsebine. Poudarek pa je seveda na besedi »formalno«. Tako se pojavlja vprašanje, ali je podjetje zavestno v investicijskem programu navajalo napačne podatke glede predračunske vrednosti ali pa so napačne podatke navajali na MP, ko so podali predlog za sklep o uvrstitvi nakupa v Načrt razvojnih programov. Iz obrazložitve sklepa za sprejem na dopisni seji namreč izhaja, da naj stavbe sploh ne bilo treba dodatno urediti!² Dikcija »z nakupom prostorov bo MP pridobila lastne poslovne prostore« namreč ne pušča nobenih dilem, da bi bil potreben še kakšen evro! Da bi bilo treba za uporabnost prostora še karkoli urediti, investirati! Tako tudi razen 7,7 milijona evrov leta 2023 ni za investicijo v prostore predvideno ničesar več. Ne leta 2024 ne kasneje! Da to ni res, sedaj vemo vsi!

Slika 1: Povzetek investicijskega projekta

Postavlja se tudi vprašanje o ravnanju odgovornih oseb na ministrstvu za finance (MF), kjer je bil ravno ta investicijski program osnova, da je MF v enem delovnem dnevu, tj. 27. decembra 2023, še pred 11.30 izdalo soglasje za uvrstitev v Načrt razvojnih programov. S tem so »požegnali« projekt. Torej gre za enostavno vprašanje, kako so bili v investicijskem programu izkazani stroški za ureditve prostorov, da bi postali uporabni. Ter seveda, če so bili, kje so se do gradiva MP, posredovanega vladi za dopisno sejo, »izgubili«. Žal vrednosti investicije in virov sredstev zanjo v svojem mnenju MF (nominalno) niti z besedo ne omenja! Zapisali so, da »z uvrstitvijo v NRP 2023–2026 soglašajo na podlagi obrazložitve MP, da se z investicijsko aktivnostjo zagotavlja ustrezne materialne pogoje za pravosodne organe«. Ter še, da »je bila odločitev o izvedbi projekta sprejeta šele decembra 2023 po zagotovitvi potrebnih dodatnih sredstev iz proračunske rezerve«.

Kar je v celoti skregano z dejanskim stanjem, ki bi moralo biti in morda celo je bilo predstavljeno v investicijskem programu. Seveda ni res, da bi s to investicijsko dejavnostjo zagotovili ustrezne materialne pogoje za pravosodne organe! Z nakupom podrtije so naredili samo prvi korak k morebitni prostorski ureditvi prostorov za delovanje sodišč, če pustimo ob strani, da je bila ocena sodišča, da so prostori neustrezni. Tudi zaradi tega, ker ni zagotovljenih parkirnih prostorov oziroma sploh možnosti parkiranja. Tudi to je bila ali bi vsaj morala biti vsebina investicijskega programa...

Nadaljevanje članka za naročnike >> Igor Kadunc: Ko okrožno sodišče prepove razkritje uvoda in povzetka investicijskega programa za Litijsko

>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 26, 2026

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-----------------------