c S
KOLUMNE
Vlasta Nussdorfer VII./9. Posebna "predstava" pred dnevom državnosti Zakon o varuhu človekovih pravic v 2. odstavku 43. člena določa, da mora varuh poročilo za preteklo leto predložiti najkasneje do 30. septembra, kar pomeni, da bi ga delovna telesa in državni zbor obravnavali pozno jeseni, če ne kar ob koncu leta. Kakšen smisel bi to imelo, ko pa gre za leto pred tem? Dosedanja so bila zato predsedniku parlamenta predana do poletja in nato dosledno obravnavana v oktobru oziroma zaradi volitev leta 2018, res šele v novembru. Na začetku mandata varuhinje sem ga za predhodnico predala prve dni julija 2013, sklenila pa, da ga bom vsako naslednje leto izročila mesec dni prej, kar je bilo za mnoge utopično, a sem se tega strogo držala in ga za zadnje leto - 2018, vsem trem predsednikom predala pred iztekom mandata, to je 20. februarja 2019. 26.06.2019 08:33
dr. Andraž Teršek O neavtonomiji in nadzbirokratiziranosti univerz in fakultet (tudi) pri postopkih izvolitev v akademske nazive Večkrat sem že zapisal ali glasno razmišljal pred javnostjo (in pri tem nisem bil osamljen), da slovenske univerze in fakultete niso zares avtonomne. Niti, ko gre za tako prvinska akademska vprašanja, kot so učni načrti in študijski predmeti, ali postopki za izvolitve v akademske (učiteljske in raziskovalne) nazive. Marsikdo s to tezo ne soglaša. Veliko kolegov in kolegic pa ji pritrjuje. 21.06.2019 07:25
mag. Martin Jančar Nekaterih stvari ni mogoče opravičevati …

Poklici, ki so povezani s določenimi pritiski, so že po naravi bolj izpostavljeni konfliktom in reakcijam tistih, na katere je pritisk usmerjen – spomnite se samo risalnih žebljičkov na sedežih učiteljev in učiteljic ter podobnih bolj ali manj duhovitih stvari. Temu se seveda posameznik izogne, če si izbere poklic, ki takšnih situacij zaradi narave dela ne pozna. Nekateri poklici omogočajo, da se skorajda v celoti izključiš iz medčloveške interakcije. Če nočeš težav, se je še najbolje ukvarjati s takšnim delom. Z ljudmi so pač vedno križi in težave.

19.06.2019 10:05
dr. Marko Novak Pretirana bojazen sodstva pred umetno inteligenco V svetovni strokovni javnosti (glej spletni portal Artificial lawyer), ki se zanima za vprašanja pravne tehnologije (legal technology), pravne analitike (legal analytics) ter predvidevanja (sodniških) odločitev (predictive justice) – vse področja povezana z umetno inteligenco, je v prejšnjem tednu odmeval 33. člen novega francoskega zakona o sodniški reformi. Ta z očitnim namenom omejevanja sodne analitike in predvidevanja sodniških odločitev kaznuje objavo statističnih podatkov o delu posameznih sodnikov s kaznijo do petih let zapora. 17.06.2019 09:36
dr. Jernej Letnar Černič Kresna noč

Domačini bodo čez dober teden v noči na šentjanževo kot vsako leto prižgali kres na vrhu ponosa Katalonije, gori Canigó, ki se sicer nahaja na francoski strani Pirenejev. Letošnje praznovanje bo za Katalonce dosti bolj trezno in manj evforično kot še pred dvema letoma, ko se še niso razblinile njihove sanje o lastni državnosti.

14.06.2019 10:03
prof. dr. Marko Pavliha Anamneza neke kandidature, diagnoza in terapija

Gospod Justus Lipsius iz 16. stoletja slovi kot flamski filolog, filozof, humanist, profesor in pisatelj, ki je obudil antični stoicizem in ga prikrojil krščanstvu. Z njegovim imenom se ponaša zajetna stavba v Bruslju, kjer sta nekoč zasedala Svet Evropske unije in Evropski svet, danes pa poleg administrativnega osebja gosti predvsem konference, seje, sestanke in groteskna zaslišanja.

12.06.2019 11:33
Vlasta Nussdorfer VII./8. Je slovensko pravosodje (že) prijazno do otrok? Kako je v našem pravosodju v resnici poskrbljeno za otroke? Ti se v njegovem »kolesju« lahko znajdejo kot nič krive žrtve kaznivih dejanj, pa tudi kot udeleženci, morda le posredni, v drugih postopkih, ki so jih sprožili odrasli in pri katerih otroci ne nosijo nobene odgovornosti. Seveda pa so lahko med 14. in 18. letom tudi storilci kaznivih dejanj oziroma zgolj osumljeni njihove storitve, kar jih prav tako zaznamuje. Se ob tem zavedamo, da lahko status žrtve v prihodnosti zlahka zamenjajo za status storilca, običajno celo nasilja? Jim je pri tem nudena ustrezna pomoč, jih razbremenimo težav žrtve, odstranimo storilca, poskrbimo za stike, ki jih ne obremenjujejo še dodatno? Je zaslišanj oziroma pogovorov z njimi res manj, se srečajo zgolj z enim izvedencem, in to v prijaznem okolju? Se z njimi ukvarjajo le specializirani strokovnjaki, daleč od soja medijskih luči in pogrevanja njihovih žalostnih zgodb pred vso javnostjo? Koliko let trajajo postopki, kakšen obliž je zanje sodba Evropskega sodišča za človekove pravice in kdaj do nje sploh pride? 11.06.2019 10:22
dr. Matej Avbelj Čudna država Živimo v državi številnih čudes. Naravne lepote vzburjajo in privabljajo turiste. Družbeno ustvarjena čudesa po slovensko pa razburjajo in odganjajo, v tujino ali vsaj v zasebnost, domačine. V preteklem tednu se je porodilo več čudes. Njihova izvirnost in daljnosežnost priča o genialnosti, sistemskosti in dobri ekonomski ter oblastveni podprtosti  njihovih ustvarjalcev. Težava je le v tem, pa še ta vse bolj zanemarljiva, da imajo ta naša čudesa često bolj malo opraviti tako s pravom kot z resnico. V tej kolumni se dotikam samo enega prečudnega čudesa: odgovornosti za bančno luknjo. 10.06.2019 08:45
dr. Andraž Teršek Ustavne pravice delavcev: trije aktualni problemi

(Namesto odprtega pisma pristojni ministrici in pristojnemu odboru DZ)
Pred dnevi sem na Evropski Pravni fakulteti v Ljubljani, v okviru predmeta Teorija in praksa socialne države, pogovorno gostil kolega Marka Blatnika. Tudi v smislu akademskega dogodka ob izidu novega Komentarja Ustave Republike Slovenije. Kolega je, kot smiselno nadaljevanje najinega nedavnega intervjuja v dveh delih, objavljenega na tem spletišču, izpostavil tri velike pravne problem v praksi. Zadevajo temeljne pravice delavcev in delavcev invalidov. Posebej smo govorili o problemu razlikovanja med “odpravnino” in “odškodnino” ob prenehanju delovnega razmerja, o problemu ničelne pravne zaščite delavcev invalidov in o problem zakonodaje in politike glede dela Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

07.06.2019 07:36
mag. Martin Jančar Pisanje in napor

Včasih mi kdo, predvsem zaradi te kolumne, malce zbadljivo navrže: »Ti, ki rad pišeš, boš to že zlahka naredil ...« in podobno. In čeprav gre največkrat za kolege, ki so pisanja, zlasti pravnih besedil, precej vajeni, ni mogoče preslišati podtona – da sami najbolj ne uživajo v tem. To ni nikakršna velika skrivnost – tako kot v drugih poklicih delo ne pomeni nujno zasebnega zadovoljstva, je tudi pri poklicih, ki so vezani na ustvarjanje pisnih besedil, pisanje praviloma povezano z naporom in ne užitkom. 

05.06.2019 09:55
Jan Zobec Pri nas se je mudil Vyacheslav Mikhailovich Lebedev Bilateralna srečanja med najvišjimi sodišči različnih držav so vsestransko koristna. Pomembno prispevajo k širjenju obzorij in meja v glavah sodnikov, pripomorejo k odpiranju njihovih pogledov onkraj formalno in ozko zamejenih nacionalnih pravnih ureditev, omogočajo primerjavo ter s tem bolje razumevanje domačega sodnega in pravnega sistema, tudi svoje profesionalne sodniške persone, izmenjava izkušenj bogati, papirnata in online komunikacija nikoli ne moreta nadomestiti pristnega, neposrednega osebnega stika – konec koncev tudi ob sproščenem pogovoru ob kozarcu rujnega pri ali po kakšni večerji. 03.06.2019 08:08
dr. Jernej Letnar Černič Beethovnova ulica 10 med Scilo in Karibdo?

Objava poročila o delu Ustavnega sodišča v letu 2018 terja poglobljen premislek o vlogi najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic v slovenski družbi. Ali naj Ustavno sodišče v tako krhki tranzicijski družbi kot je slovenska poskuša delovati v korist pritožnikov kar se da odprto, transformativno oziroma celo katarzično ali naj zožuje dostop do vsebinske obravnave ustavnih pritožb?

31.05.2019 09:11
Vlasta Nussdorfer VII./7. Volili smo za novih pet let Tokrat v Evropski parlament. Na vsakem koraku smo poslušali, kako pomembne so prav te volitve, kako lahko vse spremenijo, koliko je evroskeptikov, kako drugačna bi ta Evropa morala biti, kako močno je prisoten populizem, pri čemer so kandidate za poslance spraševali, kaj pravzaprav pomeni in prinaša, ali je desni ali levi, bi morali imeti celo evropsko vojsko, ali je poslancev preveč, kakšne bodo njihove plače in predvsem nekoč pokojnine, predvsem pa, za kaj se bodo zares zavzemali, če bodo izvoljeni. Veliko je bilo obetavnih besed. Ob rob vseh predvolilnih dogajanj pa se je vrnilo vprašanje predstavnikov nekaterih invalidskih organizacij - ali je dovoljeno nekomu odvzeti aktivno volilno pravico, če jo vsem dajejo ustava, predpisi Evropske unije, Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna konvencija o pravicah invalidov. 29.05.2019 07:00
dr. Marko Novak Poslanec na tej ali oni strani zakona? V zadnjem času slovensko javnost buri zadeva nezdružljivosti poslanca Državnega zbora (DZ) madžarske narodnosti z nekaterimi drugimi funkcijami, ki so po zakonu (ne)združljive s poslansko funkcijo. V pravnem argumentacijskem »spopadu« imamo tako na eni strani Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki brani svoj zakon in svojo institucionalno vlogo v našem pravno-političnem sistemu, na drugi strani pa poslanca, ki se temu upira ob bolj ali manj glasnem pristanku naše najbolj demokratične institucije. Argumentacijsko situacijo (v tem primeru) vzpostavlja različnost mnenj in (na prvi pogled) očitno ne jasna rešitev. 27.05.2019 08:23
mag. Martin Jančar Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. 24.05.2019 10:06
dr. Andraž Teršek Zadeva Mercator: nad novinarje spet z avtoritarnim nazadnjaštvom in tožilsko ignoranco Tudi, ko gre za (ustavno)pravne razsežnosti novinarskega dela, v Sloveniji ne zmanjka pravoslovno popisljivega dogajanja. Kljub tolikšni in tako obsežni pravoslovni literaturi (tudi domači) o svobodi izražanja, svobodi medijev ter pravicah in dolžnostih novinark in novinarjev, pa kljub toliko sodbam Vrhovnega sodišča ZDA, nemškega in slovenskega ustavnega sodišča, drugih najvišjih sodišč v državah članicah EU in končno ESČP. 22.05.2019 11:37
dr. Marko Novak Windsorska razglednica Windsor je mesto na skrajnem jugovzhodu federalne Kanade, sicer na jugozahodu zvezne države Ontario. Mesto leži na sami špici polotoka med velikima jezeroma Erie in St. Claire in se nahaja lučaj od ameriškega mesta Detroit, pri čemer obe mesti loči le reka z imenom Detroit. Mesto gosti najjužnejšo kanadsko univerzo, Univerzo Windsor, kjer sem pred kratkim gostoval kot predavatelj in raziskovalec. 20.05.2019 07:00
dr. Jernej Letnar Černič Koliko je vredno človeško življenje?

Kakšno mesto zaseda v slovenski družbi življenje? Kako slovenska družba varuje človekovo dostojanstvo kot njeno individualno in kolektivno vrednoto? Ali lahko kakršnokoli bolezensko stanje upravičuje odločanje o predčasni prekinitvi življenja? Koliko pravzaprav šteje življenje v slovenski družbi?

17.05.2019 08:59
Vlasta Nussdorfer VII./6. Bi morda prevzeli tudi invalidnost? Te dni so Slovenijo dodobra zaznamovali zgodba o kolumni znane astrologinje in odzivi nanjo. Marsikdo se je vprašal, zakaj toliko nestrpnosti. Jo je mogoče pripisati le sporočilu posameznice ali tudi širši skupnosti? Kako se vedemo do posebej ranljivih skupin? Znamo sprejemati drugačne ali nas vedno znova vznemiri vsakdo, ki ni »naš« ali je vsaj malo drugačen? Se sploh znamo vživeti v težave drugih ali jih preprosto ignoriramo, dokler ne postanejo tudi naše? Ali kdaj parkiramo na mestu za invalide in najdemo sto in en izgovor, zakaj smo to storili? Še in še je vprašanj na to temo, največje pa je: ali smo se iz slabih izkušenj kaj naučili? 15.05.2019 07:10
dr. Matej Avbelj Uokvirjena ideologija Ljudje smo ideološki. Tudi pravniki. Pa če je kdo zaradi tega še tako razburjen. Zatrjevanje nasprotnega kategorično zgreši pomen človeka kot mislečega subjekta. Če sem subjekt, ki mislim, to nujno pomeni, da si notranji in zunanji svet razlagam v skladu s svojo vrednostno shemo. Samo prek svojega vrednostnega sita, ki je na eni strani, v svojem jedru, verjetno kar prirojeno, na drugi strani pa dinamično in podvrženo nenehnemu spreminjanju, dokler sem živ, lahko dostopam do fizične in še bolj družbeno-pojmovne realnosti. 13.05.2019 08:24