c S
KOLUMNE
prof. dr. Marko Pavliha Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. 14.10.2019 07:15
dr. Andraž Teršek O nas, ki grobo kršimo temeljne pravice pristnih varuhov svobode in demokracije?!

Določeni ljudje mi pravijo, da “zagovarjam in opravičujem sovražni govor” in da “se pretvarjam, da mi gre za zaščito človekovih pravic, ker zagovarjam tiste, ki jih kršijo, s tem pa kršim pravice tistih, ki so žrtve sovražnega govora.” Zato sem, skupaj z nekaterimi drugimi kolegi, univerzitetnimi učitelji prava, “odgovoren za sovražni govor.”

11.10.2019 13:25
mag. Martin Jančar Zaupanje v sodnike (misli ob branju Pitamičeve razprave) Pred kratkim je izšla že četrta knjižica Pravnih obzorij v malem formatu, ki vsebuje razpravo Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Gre za inavguralno predavanje, ki ga je Pitamic imel 15. aprila 1920 in s katerim so se začela predavanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Verjetno ni treba poudariti, da ta datum tudi kaže, da ne gre za literaturo, ki bi zaradi vsebovanja pojma revolucija pri kakšnem bralcu vzbujala pomisleke ali celo burne reakcije. 09.10.2019 10:22
dr. Marko Novak Zadeva Omerzu in ugled slovenskega sodstva Že kar nekaj časa smo priča t. i. aferi Omerzu, kjer je dolgoletni predsednik Delovnega sodišča v Mariboru v kazenskem postopku zaradi zalezovanja nekdanje ljubice. Zadeva je vsekakor večplastna, saj se v njej odpirajo vprašanja sodnikove kazenske (v petek je bila celo izdana (nepravnomočna) prvostopenjska obsodilna sodba), etične in disciplinske odgovornosti. Zoper sodnika pa se odpira nova fronta, v zvezi z zaposlitvijo sorodnice, ko ga je Ministrica za pravosodje prijavila KPK. Skratka, problemi se širijo, težave stopnjujejo, ugled in kredibilnost konkretnega sodnika pa se vse bolj pogreza v mulj, od koder ni videti vrnitve. S tem pa trpi tudi ugled kolektiva. 07.10.2019 08:15
dr. Jernej Letnar Černič Zagate slovenske javne uprave Slovenska država temelji na ustavni demokraciji in njenih vrednotah. Uresničevanje ustavne demokracije je v veliki meri odvisno od institucij slovenske pravne države in njene javne uprave. Javna uprava in njeni uslužbenci zato v dobršni meri pogojujejo kakovost slovenske ustavne demokracije in vladavine prava. A dostop vseh pod enakimi pogoji do zaposlitev v javni upravi na podlagi meritornosti je v slovenski državi, vse od demokratizacije naprej, pogosto prej znanstvena fantastika kot resničnost. 04.10.2019 08:14
Vlasta Nussdorfer VII/16. Spregovorimo o demenci September, ki se je ravnokar iztekel, je vsako leto svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Pred natanko osmimi leti je bila dana pobuda Alzheimer's Disease International (ADI), da vse članice - ki jih je že več kot sto, tudi Slovenija je med njimi - prav v tem mesecu organizirajo čim več dogodkov, ki pomagajo obolelim, njihovim svojcem in javnosti, da bolezen spoznajo in zmanjšajo njeno stigmo. Letošnji slogan je bil: Spregovorimo čim bolj glasno in javno o demenci. Spominjam se prve demenci prijazne točke, odprte pred dvema letoma pri Varuhu človekovih pravic, do danes pa je njihovo število že preseglo 140. Vsak od nas lahko pomaga, zato se je treba za začetek vsaj poučiti o bolezni, ki je, tudi zaradi vse višje starosti ljudi, v velikem razmahu, in nikakor si ne smemo zatiskati oči pred neusmiljeno resnico. Stopimo torej korak naprej. Postanimo prijatelji Spominčice. 02.10.2019 08:42
dr. Matej Avbelj Voditeljska kriza slovenskega sodstva Slovensko sodstvo se sooča z največjo voditeljsko krizo doslej. To ni kriza, ki bi jo smeli pripisati sodstvu kot celoti, kaj šele vsem sodnikom, ki ga tvorijo. Je pa, brez dvoma, kriza, ki zadeva slovensko sodstvo kot celoto, slovensko javnost in še najbolj neposredno tiste, ki v najboljši veri iščejo svojo pravico na sodišču. 30.09.2019 09:15
dr. Andraž Teršek Bistvo ustavne demokracije ni »boj večin«

"A zakonodajalec bi bil v težki situaciji, ker bi imel večino ljudstva na eni strani in na drugi strani večino ustavnega sodišča, ki pa je tudi izjemno pomembna. Pravzaprav bi šlo za boj dveh večin" (minister, pristojen za izobraževanje in znanost, v oddaji Studio City, glede predlaganega referenduma o vprašanju, o katerem je že odločilo Ustavno sodišče).

27.09.2019 09:41
mag. Martin Jančar Oblast in strah Čeprav bo to odkrito priznalo le malo ljudi, je življenje v sodobni družbi skorajda organsko povezano z določenim občutkom tesnobe. Njen značaj je namreč tak, da nas s spravljanjem v okvire svojih zahtev nujno sooči z negotovostjo prihodnjega dogajanja. Negotovost izvira iz dejstva, da na prihodnost pogosto ne moremo vplivati, vsaj ne na način, ki bi izhajal iz naše lastne aktivnosti. Po domače povedano, nimamo gotovosti, da bomo dogajanje v prihodnosti lahko obvladali s tem, kar znamo ali zmoremo. 25.09.2019 11:25
Jan Zobec »Etična« Malo manj kot pred 14 dnevi se je zgodilo pričakovano. Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu (v nadaljevanju: Etična) je izrekla moralno-etično sodbo sodniku, ki je sredi aprila letos s svojim neprecedenčnim poklicnim pogumom, neposrednostjo in za slovenske razmere z nezaslišano politično nekorektnostjo osupnil slovensko sodniško, pravniško in širšo javnost. Ob izreku sodbe v vsem znani, skrajno zahtevni, občutljivi in do-neba-visoko profilirani kazenski zadevi je spregovoril o pritiskih, ki naj bi jih doživljal med sojenjem. Napovedal je tudi, da se bo zgodilo, kar se potem je. Nekateri mediji in uradna spletna stran Sodnega sveta so skorajda istočasno objavili vest, da je Etična ugotovila, da je sodnik takrat ravnal neetično. 23.09.2019 07:10
dr. Jernej Letnar Černič Slovenski Magnitskijev zakon? Vsakodnevno uresničevanje vladavine prava pogojujejo ljudje v institucijah demokratične in pravne države. Ko so v igri milijoni in milijarde evrov, za oblasti v tranzicijskih družbah, človeška življenja ne pomenijo veliko. Močne in vplivne skupine ne bodo izbirale sredstev, da se znebijo oporečnikov. Takšna je tudi zgodba Sergeja Magnitskija, čigar tragična usoda v demokratičnem svetu spodbuja sprejem zavezujočih pravnih dokumentov za kaznovanje kršiteljev človekovih pravic. 20.09.2019 08:58
Vlasta Nussdorfer VII/15. Spet kup problemov in zagat 1. september je še najbolj povezan z novim šolskim letom. Zgodi se sicer, da se začetek za kakšen dan ali dva premakne, a to ne spremeni dejstva, da marsikoga ob tem datumu dobesedno zmrazi. Kdo se bo učil z otroki, kako uskladiti urnike obšolskih dejavnosti in katerih, kako vse plačati, bo otrok zbral dovolj točk, kako ga motivirati za učenje, kako bo z disciplino, kaj, če ima naš otrok kakšno motnjo, kako čim prej dobiti odločbo o usmeritvi, dovoliti pregled glave zaradi pojava uši ali ne, kako otroku vzeti mobitel, kdaj mora zares spati in kako to doseči, bo morda žrtev ali nasilnik, pri kom od staršev bo živel, če se razvežeta, in s kom vse bo imel stike ... sto in eno vprašanje in iskanje pametnih odgovorov. Številnih ni prav lahko najti. 18.09.2019 10:10
prof. dr. Marko Pavliha Pogled onkraj materialistične paradigme Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. 16.09.2019 07:18
dr. Andraž Teršek Banalnost vpliva turizma na redarsko prekrškovno inkasantstvo Slovensko obmorsko mesto. Majhnost osrednjega trga. Polna zasedenost vseh parkirišč. Neprekinjena odeja človeških teles na plažah. Odličen turistični obisk. Mladeniči in mladenke, z redarskimi oznakami, se vztrajno umikajo pred žgočim soncem v hlad. Ki ni prav nič hladnejši, le senčnost rahlja temperaturno tesnobo. Moški srednjih let, v redarskih uniformah, razumljivo nejevoljni ob pekoči prepotenosti, se odločajo: kdaj mižati in kdaj človeka presenetiti z globo za prekršek. Nezanemarljiv, za občane pomemben element pravne identitete lokalne samouprave. 13.09.2019 13:22
mag. Martin Jančar Sumljivost instituta priznanja krivde Predobravnavni narok in možnost, da obdolženi prizna krivdo za očitano kaznivo dejanje, ki sta bila v kazenskem postopku uvedena z novelo ZKP-K in se začela na sodiščih izvajati leta 2012, sta kmalu po uvedbi – bolje rečeno, še preden sta se začela dodobra izvajati – že imela številne kritike. Razlogov je gotovo več, a v ozadju vseh se po moji oceni skriva odpor do tega, da bi se kazenske zadeve lahko urejale zunaj strogega formalizma sodnega postopka. 11.09.2019 10:26
dr. Marko Novak Formalizem ESČP

ESČP je eno izmed najpomembnejših nadnacionalnih sodišč in gotovo najpomembnejše tovrstno sodišče za človekove pravice. V tem smislu je pomembno prispevalo in prispeva k razvoju njihovega varstva. Posameznikom je zadnje upanje pri iskanju pravice, številni majhni ljudje so na tem forumu že »premagali« svojo državo, kar je bila le potrditev tistega reka, da je pravo na strani majhnih v boju zoper mogočno silo njihovega Levitana. Pa je zavoljo svojega uspeha res moralo tako zelo priprti svoja vrata?

09.09.2019 09:24
dr. Jernej Letnar Černič Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

06.09.2019 08:56
Vlasta Nussdorfer VII/14. Kam »sodimo« ženske? K pisanju kolumne me je spodbudil članek v Mladini z naslovom Ženske za štedilnike? (30. 8. 2019). Polovica ljudi v Sloveniji, to je 55 odstotkov, naj bi namreč menila, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma. Podatki niso bili zbrani s spletno anketo, pač pa izhajajo kar iz uradnega poročila Evropske komisije za leto 2018; temeljijo celo na konkretnih statistikah. Po pregledu držav smo na visokem trinajstem mestu, med Hrvaško s 60 odstotki in Italijo z 51 odstotki, daleč od severnih držav, kjer imajo Švedska, Danska in Nizozemska pod 15 odstotkov. Na samem vrhu so Bolgarija z 81 odstotki, Madžarska z 78 odstotki in Poljska s 77 odstotki. Nas to lahko preseneča? Smo vznemirjeni, žalostni, morda celo razočarani? Se je po vseh letih bojev za enakopravnost spolov kaj spremenilo? Si morda le zatiskamo oči pred resnico? 04.09.2019 07:15
dr. Matej Avbelj Štirje faktorji ustanavljanja pokrajin Letošnji poletni spanec slovenske javnosti je zmotila slika. Zemljevid novih, kar enajstih slovenskih pokrajin. Ker je slika zelo učinkovit medij komunikacije, so se še toliko bolj učinkovito zganili vsi mogoči lokalni (in drugi) navzkrižni interesi, ki že več kot desetletje skrbijo za to, da je določba 143. člena ustave o pokrajinah zgolj mrtva črka na papirju. Zdaj se zdi, da bi se to z iniciativo stroke pod okriljem Državnega sveta celo utegnilo spremeniti. Ali bomo dobili pokrajine, in koliko, bo torej pokazal čas. Še preden se lotimo njihovega ustanavljanja, pa bi morali odgovoriti na naslednja štiri ključna konceptualna vprašanja. 02.09.2019 08:22
dr. Andraž Teršek Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. 30.08.2019 07:00