c S
KOLUMNE
dr. Andraž Teršek Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. 13.12.2019 11:27
Vlasta Nussdorfer Kakšno socialno politiko imamo? 25 let delovanja Socialne zbornice Slovenije je vsekakor lep jubilej. Sledi pogled v ogledalo, v katerem vidiš njen današnji obraz, pa tudi vse, ki so jo leta in desetletja ustvarjali, oblikovali in ji dajali različne podobe, pogosto odvisne tudi in predvsem od državne politike in finančne klime v državi. Veliko jih je in njihov trud ni bil zaman. Njena sedanja starost se približuje letom samostojnosti naše mlade države. Kako so jo prizadele krize, pa ZUJF-i in različne socialne politike, ko je država jemala in ne dajala, omejevala in zmanjševala? 11.12.2019 08:44
prof. dr. Marko Pavliha Kdo ustvarja našo realnost? Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. 09.12.2019 07:09
dr. Jernej Letnar Černič Novi konstitucionalizem Zadnji dogodki na Malti in po srednji in vzhodni Evropi kažejo, da se deset let po uveljavitvi Lizbonske pogodbe o delovanju Evropske unije v okviru tega elitnega kluba rojeva novi konstitucionalizem. Novi konstitucionalizem sprejema samovoljne prakse državnih oblasti, ki načenjajo vladavino prava, delitev oblasti in človekovo dostojanstvo, kot nekaj običajnega, sprejemljivega in celo zaželenega v sodobnih evropskih ustavnih demokracijah. 06.12.2019 08:50
mag. Martin Jančar Bolje po krivem obsoditi ali po krivem oprostiti?

Domneva nedolžnosti ima poleg pozitivnopravnih podlag in izpeljav, kot sem napisal že zadnjič (kolumna V dvomu), v svojem jedru bistveno etično utemeljitev. Pri razmisleku ni treba pretirano globoko prodreti v to jedro, da ne bi v tem prepoznali starega načela, znanega kot zlato pravilo: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim!« To pravilo se pojavlja na tak ali drugačen način skozi zgodovino in ga pozna večina verskih naukov, izraženo pa je nenazadnje tudi v najbolj znani sekularni izpeljavi – Kantovem kategoričnem imperativu.

04.12.2019 11:43
dr. Marko Novak Tudi občan(k)e bo treba kaj vprašati Proces ustanavljanja za pre-centralizirano Slovenijo prepotrebnih pokrajin, torej pokrajinizacija Slovenije, je v polnem teku. Zaenkrat poteka vse lepo in prav in menim, da pri dosedanjih aktivnostih tudi ni bilo storjenih večjih napak. Morda so nekateri kraji prehitro pristali v napačni pokrajini in je bil v medijih takoj vik in krik, ki pa se je dokaj hitro pomiril, saj so se napake takoj odpravile. Takšen hevrističen način iskanja (naj)boljše rešitve, ki je sistem poskusov in odpravljanj napak, se mi zdi v tem primeru nadvse konstruktiven. Drugače bi bilo, če bi bil pristop dogmatičen in se »ne bi odstopalo niti za milimeter«, kar bi projekt pokopalo. 02.12.2019 09:03
dr. Andraž Teršek Sodni primer dr. Novič … Kako to razumeti? In ne sprejeti!

Ne, tega pa sprva nisem verjel. Ali pa nisem bil več pripravljen verjeti. Najbrž zmožen. Ali voljan. Ob vsem tem družbenem dogajanju glede prava in s pravom. Predvsem, kar zadeva sodstvo. Ali pa … Pismo odvetnika me je šokiralo. Ponovno. Obveščen sem bil, v vlogi strokovnega javnega "psa čuvaja” (sintagma po sodbi ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottsag proti Madžarski), da bo o pritožbi tožilstva zoper oprostilno sodbo odločal isti senat istega sodišča, ki je v tem istem primeru že dobil krepko nadzorno grajo Vrhovnega sodišča (in pomembnega dela verodostojne pravne stroke).

29.11.2019 07:28
Vlasta Nussdorfer VII./ 20. Zakaj praznujemo 30 let Konvencije o otrokovih pravicah? Na seji državnega zbora v novembru so poslanke in poslanci sprejeli rekorden proračun. Mnogi sicer niso bili povsem zadovoljni z njim, a nekje se pač morajo končati zahteve po še višjem proračunu ali zgolj prerazporeditvi sredstev. Sklenila so se nova zavezništva. Vprašanje je, ali so bila tudi pristna. Vlada si je utrdila položaj, vendar to ne pomeni, da so zaprta pereča poglavja in problemi, ki dnevno tarejo ljudi. Praznujemo marsikaj, tudi 30. obletnico Konvencije o otrokovih pravicah. So otroci danes res srečni oziroma srečnejši kot v preteklosti? Smo zanje naredili dovolj? 27.11.2019 09:15
dr. Matej Avbelj Razumni človek Ne boste verjeli, ampak je res. Saga v zadevi Milko Novič se nadaljuje. Po tem, ko so bile v njegovem postopku storjene, in tako na Ustavnem kot na Vrhovnem sodišču ugotovljene vse mogoče ustavne in zakonske kršitve, zaradi katerih je zadevni tudi več kot dve leti, med drugim, pretičal v nezakonitem priporu, ga je v ponovnem sojenju na prvi stopnji sodišče oprostilo. Ker se je tožilstvo pritožilo, bo o pritožbi zdaj odločalo višje sodišče. Toda pozor, po naključju sodnega reda bo na višjem sodišču o pritožbi ponovno odločal isti senat, ki je Noviča prvotno že pravnomočno obsodil, na način, ki ga je Vrhovno sodišče spoznalo za protipravnega in njegovo sodbo razveljavilo. 25.11.2019 07:10
dr. Jernej Letnar Černič Pozabljeno načelo delitve oblasti

Načelo delitve oblasti je temelj za uresničevanje vladavine prava v slovenski ustavni demokraciji. Omogoča medsebojno nadzorovanje in samoomejevanje treh vej državne oblasti s ciljem preprečevanja zlorab. Ali slovensko Ustavno sodišče ustrezno varuje in uresničuje delitev oblasti ter preprečuje razkroj vladavine prava?

22.11.2019 09:42
mag. Martin Jančar V dvomu

Verjetno nisem edini, ki se mu je med študiranjem kazenskega prava kot ena izmed osrednjih posebnosti te pravne panoge v spomin vtisnil in dubio pro reo – v dvomu za obdolženega. Če na kratko povzamem smisel tega izreka: sodišče v primeru premalo zanesljivo dokazanih dejstev, ki naj bi obtoženca obremenjevala, ta šteje za neobstoječa oziroma jih razlaga v korist obtožencu.

20.11.2019 11:21
Jan Zobec Postfaktično

Pred tremi leti so Oxfordski slovarji kot besedo leta razglasili pridevnik »postfaktično« (post-truth). Označuje, oziroma nanaša se na okoliščine, v katerih so objektivna dejstva manj pomembna in manj vplivna na oblikovanje javnega mnenja kot je pozivanje k emocijam in k osebnemu prepričanju. Izbor besede so, kakopak, razložili s silovitim porastom uporabe tega pridevnika od sredine leta 2016 dalje predvsem v zvezi s samostalnikom politika. Vsi vemo, zakaj.

18.11.2019 07:06
dr. Andraž Teršek Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik? Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. 15.11.2019 07:12
Vlasta Nussdorfer VII/19. Poznate »jabolka navdiha«? Na kaj pomislite, ko slišite za »jabolko navdiha«? Ste morda vedeli, da jih za posebne dosežke na zelo različnih področjih življenja od leta 2013 podeljuje predsednik republike? Kdo ga je že dobil in zakaj? Zagotovo vas ne bo presenetil podatek, da ga je prav ta ponedeljek, 11. 11., ob 11. uri podelil društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, seveda za akcijo velikih razsežnosti, ki je vlila veliko upanje za ozdravitev hudo bolnega dečka Krisa. Njeno sporočilo je, da nihče ni tako majhen, da ne bi mogel doseči česa zelo velikega, celo to, kar se je sprva zdelo povsem nemogoče. 13.11.2019 07:17
prof. dr. Marko Pavliha Razuzdana duša Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. 11.11.2019 07:10
dr. Jernej Letnar Černič Duhovi Černobila Državne oblasti v želji po ohranitvi oblasti, moči in privilegijev pogosto prirejajo informacije o zadevah javnega pomena in včasih celo tiste, ki so ključne za preživetje naroda. Za ohranitev oblasti in moči so pripravljene poteptati ne le vladavino prava, ustavno demokracijo in pluralizem, temveč v skrajnih primerih tudi človeška življenja. Takšna je tudi zgodba o prikrivanju razlogov za povzročitev jedrske nesreče 26. aprila 1986 v Černobilu in njenih posledic. 08.11.2019 07:12
mag. Martin Jančar Utrinki s posveta o kulturi pravičnosti v letalstvu Ne vem, čemu bi lahko pripisal, da se mi v življenje vedno znova prikradejo poti k moji prvi ljubezni – letalstvu. Morda je to nekaj v slogu misli Richarda Bacha, da želja nekako v ozadju generira realnost posameznika, ali pa zgolj banalno dejstvo, da prej ali slej ponovno srečaš in ostajaš v stiku z ljudmi, s katerimi si nekdaj, kot se temu napol romantično reče, »delil nebo«. Tako me je pred kratkim spet prineslo v te kroge, ko sem sodeloval na srečanju z naslovom Kultura pravičnosti v letalstvu. Gre za zanimiv projekt, ki na evropski ravni povezuje tiste, ki se z letenjem ukvarjajo neposredno – torej piloti, in tiste, ki, recimo temu, usmerjajo letalski promet – predvsem letalski kontrolorji. K tej skupini spadajo tudi tisti, ki na tem področju opravljajo funkcijo pregona: ustrezni letalski nadzorni organi (Agencija za civilno letalstvo) in kot končno telo, ki se vključi, ko je nekaj na tem področju šlo po zlu – tožilci in sodstvo. 06.11.2019 10:42
dr. Marko Novak Kdo naj bo sodnik? - replika na Radonjićev odziv V svojem odzivu z naslovom 'Kdo sploh je sodnik?' sodnik Zvjezdan Radonjić polemizira z mojo zadnjo kolumno in kolumno sodnika Jančarja, češ da »neprimerno malikujeva« sodniški poklic. Kolega Jančar mu je že odgovoril, tako da dodajam še svoje »dopolnilo«. Menim, da je temeljni »nesporazum«, pri čemer govorim seveda le v svojem imenu, v različnem pogledu: sam gledam na lik sodnika oziroma sodnice načelno-etično, Radonjić pa odgovarja kritično-realistično. 04.11.2019 07:44
Vlasta Nussdorfer VII/18. Je tudi vas prevzela »Krisomanija«? Spominjam se številnih akcij zbiranja sredstev za zelo različne namene, a take, kot je bila nedavna, ko smo darovali za malega Krisa, zagotovo ne pomnim. Kaj nas je torej tako močno združilo? Bolnih otrok, ki so potrebovali pomoč, je bilo tudi v preteklosti že kar nekaj, a pogosto se je vnel »boj« med zagovorniki in nasprotniki darovanja za zdravstvene storitve, ki so poudarjali, da bi morala zanje poskrbeti država. Kaj je bilo tu drugače? Znesek je bil namreč neverjetno visok, sprva celo povsem nedosegljiv. Mediji so hkrati poročali celo o zlorabi zaupanja ljudi v podobnem primeru, kar bi lahko pomenilo konec darovanja. Vendar ni. Ljudje so ogorčeno sprejeli novico, da bi moralo »nehumanitarno« društvo Palčica pomagalčica državi plačati visok davek, in se oddahnili, ko se je zadeva rešila s prenosom sredstev na drugo - humanitarno organizacijo, ki tak status ima. Kaj ob vsem tem reči? So morda pomembno vlogo odigrali prav mediji? 30.10.2019 08:07
dr. Matej Avbelj Krofi in klobase

Ste opazili, kako globoko sta v zadnjih mesecih, zlasti pa po poletnih počitnicah, zdrsnila raven javnega dogajanja in nivo javne razprave v Sloveniji? Že zdavnaj smo se, vedoč sicer, da dna ni, tolkli po glavi in se spraševali, ali gremo lahko še niže. Danes je odgovor na dlani. Prišli smo tako daleč, da prvi med enakimi aktualne oblasti najtežja vprašanja o najbolj žgočih temah odpravi s paberkovanjem o, reci in piši, klobasah in krofih. Kako v takih razmerah sploh še upati na okrevanje javne razprave ter s tem na slovenski demokratični preporod?

28.10.2019 06:44