Državni zbor je z izpodbijano zakonsko ureditvijo Upravnemu sodišču podelil pristojnost, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov, navedenih v drugem odstavku 61. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), v delih, ki so v tretjem odstavku 61. člena ZUreP-3 opredeljeni kot splošni pravni akti. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki sicer vsebinsko ustreza pristojnostim in pooblastilom Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave Republike Slovenije (URS), je presodilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-474/22 z dne 20. marca 2025.

Začel je veljati Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki ga je državni zbor sprejel 25. marca 2025. Gre za temeljito prenovo zakona iz leta 2005. Začasna zaščita je namenjena razseljenim osebam, ki so bile zaradi vojne in njej podobnih razmer, oboroženih spopadov, okupacije ali množičnih kršitev človekovih pravic prisiljene zapustiti svojo državo.

Poleg tega, da mora retroaktivna določba za to, da je ustavna, kumulativno izpolnjevati vsa štiri merila iz 155. člena Ustave RS, pa pravica države, da obveznosti določa za nazaj, ni časovno neomejena. Tako načelo pravne varnosti in načelo zaupanja posameznika v pravo terjata, da se v določenem časovnem obdobju odpravi negotovost posameznika, obveznost pa izterja.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Dániel Karsai proti Madžarski ugotovilo, da država ni kršila pritožnikove pravice do zasebnega življenja, avtonomije in osebnega dostojanstva, s tem ko mu ni omogočila dostopa do evtanazije.

Zakonsko določena stojnina znaša 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja na začetek nakladanja ali razkladanja blaga (po prvi uri zamude). Državni svet (v nadaljevanju: predlagatelj) ji je očital arbitrarnost in očitno nesorazmerje s škodo, ki prevoznikom zaradi zamud dejansko nastaja. Ustavno sodišče pa tem trditvam v odločbi v zadevi U-I-77/24 z dne 13. marca 2025 ni pritrdilo.

Pogodbeni pogoj, ki mladoletnega športnika zavezuje k plačilu dela svojih prihodkov v primeru, da postane profesionalec, je lahko nepošten. Pri presoji takšnega pogoja mora nacionalno sodišče ugotavljati, ali je bil oblikovan jasno in razumljivo, zlasti z vidika ekonomskih posledic, ki iz njega izhajajo za potrošnika. Pri tem mora upoštevati tudi trajanje pogodbenih obveznosti, razmerje med storitvijo in plačilom ter posebni položaj mladoletne osebe.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi RFE/RL Inc. in drugi proti Azerbajdžanu združilo štiri zadeve in ugotovilo, da so nacionalne oblasti kršile svobodo izražanja, zagotovljeno z 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP), zaradi nepredvidljivosti zakonodaje, ki je urejala dostop do informacij.

Obdolžencem v kazenskih postopkih za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb mora biti omogočeno, da so obveščeni o zaslišanju mladoletnega oškodovanca, da imajo možnost opazovanja priče med zaslišanjem ali pozneje prek videoposnetka ter da imajo možnost postavljanja vprašanj priči, bodisi neposredno ali posredno.

Nov Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO-1) nadomešča istoimenski zakon iz leta 2005, ki se je v praksi izkazal za pomanjkljivega in zastarelega, ter skladno z Direktivo Sveta 2001/55/ES (ki jo je v slovenski pravni red prenesel že stari zakon) in Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2022/382 zagotavlja hitro in učinkovito zaščito osebam v stiski ter ureja obveznosti in pravice razseljenih oseb.

Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo izvršbe in prisilno hipoteko le po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če je bil sklep o izvršbi razveljavljen, spremenjen ali je bila izvršba ustavljena, ne pa tudi (zgolj) na podlagi izbrisnega dovoljenja upnika.

Poslovni stiki iz 13. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK, Ur. l. RS, št. 43/2011) pomenijo tudi odnos dogovarjanja oziroma sodelovanja, ki obstaja ali je obstajal med uradno osebo in drugo fizično ali pravno osebo pri opravljanju dela v povezavi z nalogami oziroma obveznostmi, za katere so te pristojne oziroma zadolžene, je presodilo Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 42/2022 z dne 19. februarja 2025.